Za nim ^sii,Stolp za zakonski mir. V neki švicarski ikroniki so na51i popisano, kako so se v sredirjem veku vršile loSitve 7-akonov. Ob obali ouriškega jezera je stal ve'ik sto^p. V ta sto'p so za nekaj tedn&v zaprli vsak zakonski par, ki je izrazil željo po ločjtvi. Občinska oblast je v stolipu priredila majhno. 9kromno sobico. Ureditev in oprema sobe je bila vsa preračunana na to, da si morata oba. k\ 9ta zaprta, diug drugemu pomagati, se zbližati in končno pobotati. Bil je v sobi samo en stol, ena majhna mizica, ena postelja, imela 9fa samo en nož. ene vilice, eno žlico. en kozarec, en sam krožnik itd. Sp]oh vsa oprema je komaj zadoščala za eno osebo. V takih razmerah, med štirimi stenami sama po ce'e tedne 9ta zakon^ka morala govoriti med seboj. si pomagati pri jedi in povsod. Kronika pravi, da se je velika večina parov pobota^a veliko prej, preden je potekel čas zafora. Kronika prav.i dalie ce'o. da so bili zakoni, ki jib je utrdil ta sto'p, potem sreoni. Toda če s'a pa zakonca tudi potem ko 9ta presta^a ta zapor, vstrajala v svoji zabfevi po ločitvi, so sodniki tej zabtevi takoj ugodili. Toda to tega je redko prišlo, ker se je »preseMtev« v stolp izvršila javno, z gotovimi kričečimi ceremonijami, vpričo vsega Ijudstva. Verina zakoncev je ra'e prenašala sitnost svojih zakonskih drugov, kot pa to sramolo. Pokopnni na ledeniku. Ob vzno/.ju ledenika des Bossons, ki ima svoj izvir na Mont Biancu, so pred nekaj časom vodniki naš'i gorsko pa'ico z vdo^benim imenom »Dr. I. Bean«. Ta najdba je v krogib hribo'azcev vzbu li'a spnmin na eno izmed na.i^ePjih a^pskih nezgod. ko je 11 p^ezaVev v strapnem snežnpm vi^aiju ki je Irajal ve^ teden, nap'o syoj ledeni grob. Spptpmbra meseca leta 1870 so se nprme-č Mac Corkinda'e iz G'a=:go\va \n dra Amerikanca dr. Bean in Mr. Randa'1, v spremsh'u z osmimi vodniki fod?M na Mont B'anc. Ko so 0'I^pja'i i/ Cbamoniva. je v'pda^o naj^epfe vreme. toda ko so dospeM na vrbunec. se je prirp'o obra^ati na Djrdo. Kma'u <o zasH v s^rašen *n^v-pn mp^pž in ni^^e jib mi vid"1 '"o* zr-i^. Po'ne'e 'e RVup^na \-f>dpikov ra?'1? trup'a peM^ Jr+pv mpd katprimi jp bi' hHi dr. Bean dniTib ?pst pa n' ni'i?p nikipr 7aVediV dot;i i'^ oH lakrat rretek'o že 56 let. Mogoyp ie da bo!o s^edi'1! {ro'Rv'i paiici. Preračunjeno je, da se ledenik ¦pomakne vsako le^to za 500 čevljev naprej. Najdaljša perijoda, da je ledenik ali ledena reka držala človesko truplo, je bila do sedaj 41 let v slučaju ponesrečbe dr. Hamela in vodnikov, ki so na Mont Blancu pone^rečili leta 1820. Našli so jih šele 1. 1861. Boj z lisicami na Poljskem in v Rusiji. Bežeč pred strašnim mrazom, ki vlada v višinah, so se lisice razkropi!e v nevarnih množinah po nižavah po Polj^ki in Rusiji. Vsi okraji okoM Vilne so kar preplavljeni samih lisic. V Oslrovsku je nastal pravcati boj med prebivalci in lisicami, ki so 9e zatekle v mesto. Poljska vlada je mobilizirala proM tej nevarnosti štirinožnih sovražnikov par polkov vojaštva. Pororila iz Moakve povedo še hujše. V uralskih predelih sploh nic ne ustavi množic lisic. One so se brez vsega naselile po vaseh in manjših trgih in pride0o celo v predmestja vellkih mest. V Varsofurju so se prebivalci tri noJi borili z lisicami. Pet ljudi je v boju izgubilo življenje. LLsic je seveda padlo brez števila. V predmestju Ufa in Perma 90 se pojavile lisice sredi belega dne. V Orenburgu 90 'trije tropi lisic drug za drugim pagirali megto in so spra vili v grozo in gtrah vse prebivalstvo. V Čeljabinsku sta dve čredi gladnih Hsic vdrli v cerkev med 9lužbo božjo. Nastala je strašna panika. V kavkaškem ozemdju se je pojavilo na tisoče Msic. Preplavile so dolino »Perh in prišle prav do Mosdona. Vojaški aeroplani 90 metali med nje bombe s strupenimi plini. »PEVSKA ZVEZA« IN »PEVEC«. Z veseljem smo sprejeli poročilo, da si je tudi mariborska Prosvetna zveza ustanovila pevski pododsek I evske zveze. Je to sker šele pcvojna uslar.ova, toda idejr.o se je porodila skupno z nastankom vse prosvetne organizacije, le da vsled pomanjkanja delavtev spočetka ni mogla zavztli lislega razmaha kot na primer orlovstvo. V tem cziru položaj še dandanes ni mnogo boljši: ravno pri lej stroki se čuti še občulno pomanjkanje de lavtev, seveda je trela takoj prislaviti, strokovno kolikorloliko  izobraženih delaviev, kajli samo z navdušenjem in veseljem nam ravno tukaj ni veliko pomaganega. Pokaže se tukaj zopet tislo, že tolikokrat povdarjeno dejslvo, da celolna današnja šolska izobrazba tudi lislemu ki ima zmožnost in veselje do pevske izobrazbe, ne tudi tega v takšni meri, kot je lo mogoče v drugih  strokah. Vkljub vsem tem nedcstatkcm pa Pevska zveza še živi oziroma včasih bolj životari. Vedno sker povdarjamo dejstvo, da samo životarjenje sovražimo in da organizacija, ki ni po več letih dokazala življenjskega udejslvovanja, naj bo obsojena na smrt. To bi se bilo že zgodilo; pa vedno, kolikorkrat smo prišli do tega, se je izkazalo, da če enkral stvar zaspi, jo je polem mogoče le z ^eliko težavo zopet vzbuditi, in če se vzbudi, je treba vse sile podvojili, ali še potrojiti, da ostane pri življcnju. Da tega nismo slorili, je bil še drugi vzrok. Lansko leto je l'Z priredila več tečajev za svoje pevovodje; takrat je odbor VZ po svojih predavateljih prišel bolj v stik z delavci v podcželsl-ih zborih >n prišlo je spoznanje, da bi vsi prav radi v svojih delokrogih kar največ storili, da jim pa največkrat manjka časa oziroma polrebnega znanja v tem, kar se po okrožnkah želi in zahleva. Nadalje so tudi razne prireditve cd lela do leta pokazale vidne napredke posameznih pevovodij, zborov in okrožnih zborov. Tudi Zvezino glasilo je v številu naročnikov rasllo in naroinina se je točno plačevala. — Vse to so bili vzroki, ki so nas vodili do lega, da organizacijo z lislom še vzdržimo. Razumljivo je, da nam ravno izdanje lista povzroča veliko stroškov, ki gredo preko naših moči, čeprav je vse delo okrog >Pcvtat zaslonjsko. Kdino veliko število naročnikov nam more lukaj priskoriti na pomoč in zanašamo se pri lem ravno na okoliš mariborske Prosvelne ozir. Pevske zveze. Prosimo vas zalo, da poagitirate za naš list pri vseh pevskih društvih in polem pri vseh. ki se za naš pokret zanimajo, da se število naročnikov znalno zviša. Isločasno pa pričakujemo tudi o gibanju v naših pevskih drušlvih poročil, kako se gibljete, kako napredujete, kakšne načrte imale ild. Tudi vss* eventualne nasvele in želje glede lisla, glede skladb ild. bomo po možnosti upošlevali, samo prosimo, da se za stvar v vsakpm oziru zavzamele, da bo naša organizacija slopnjema in vseslransko napredovala. Kdor je videl pevske oiganizauje pri Frantczih ali Nemcih, ko deset tisoč pevrev (n. pr. lela 1922 na Dtinaju v Schonbrunu ali ob priliki mednarodnega lurnirja kaloliških lelovadcev v Strassburgu) ta bo vse sloril, da se tudi pri nas la najlepSa organizacija vsestransko omogoči in izpelje. Prosimo zalo, da najprej poskrlite za prav veliko šlevilo narornikov; pevovodje, pcšljite nam poročil, skladatelji pa skladb in podučnih člankov.