0 elektrifikaciji Spodnje^ Dravskega polja. Že dalj časa se laliko opaža po vaseh Spodnjcg« Ptujskega polja veliko zanimanje za električno raz#*etljaTo. V zadnjib letih se je pojavilo nvnogo projektav «tektrifikacije teh krajer, lcaleri pa niso bili priroerni za aresnifcejij«. Zadeva je postala zopet aktualna šele, ko je prostatil* elektrarna Fala daljnovod od Maribora d« fetuja ˇ napetosti od 10.000 Toltor. I>obava toka iz elcktrame Fala ima nasproti laslnini električnim obratoiu Xo veliko ugodnost, da je za. Tsako eventualno rabo zad-osti toka na razpolago. Radi lcga je dana tudi možnost, da se razvije r teh kraj Lh tulli injdiistrija in bi bila s tem dana tamoinjdm prebival«aij nova. prilika zashižka. Veliki del prebivalstva v Umošhjib krajih je že uvidel pomen električnega loka za ¦kmetijstvo. Posebno se mora povdarjati, da je električna lue s svojo svetlobo, čistočo in priprostostjo v postrtžbi, icakar tudi glede varnosti proti ognju smatrati res kot najfcoljša izmed drugih luči. Stro&ki za tok pa so ludi po ločnem računu najmanj za polovico manjši, ka':- r pa za aavadno svetilko. Z enini litrom petroleja, ki stane pribliižno 7.50 D, gori normalna svetilka približno 20 ur. Ena ura slane toraj 37 par. Ena kilovatna ura (to je 30 ar, ako gori ena navadna žarnica) stane okroglo 5 D. Električna razsvetljava ene normalne s,'Plilke stane tomj približno samo 16 in pol pare, in to za eno uro. Za motorno silo bi stala ena kilovatna uir> 3 D, tako bi j*tala ena fconjska sila, ako se uporablja motor eno uro a^50 D. Pripomijjimo, da -so te cene že z& podrobno prodajo, ker so pribitki, katere bi zadruga zaračunala za Ioj^, že všteti. Za podcžet-ske prebivalce je -eleklrifna luč posebno ¦»tfclike vre*dnosli za porabo v blevih, ker pomeni tam vsaka druga razsvetljava stalno nevamost glede ognja. Pa ne samo eleldlrična razsvetljava je velike vrednosti, tenrveč tudi električni motor zasluži pri obstoječem pomanjkanju dclovnih moči za deželo največjo pozornost. Električni motor nudi popolen nadomestek bodisi za žloveško. vodno ali živalsko silo. Elektromotor je pripraven za. pogon mlatilnih strojev, cirkularnih žag, fodnih scsaik, slamoreznic in mlinoT. Prcmcsti se ga tehko iz enega Itraja v drugega in je pripravljen vsak 3as za dclovanje. Navadno se uporablja en motor s tremi ali štkimi konjskimi silami. Pri že zgoraj navedenih cenab. toka stane ena konjska sila na uro do 2.50 D in staae torej pogon z enim elelctromotorjem s treini lconjskimi silami na uro 6 do 7.50 D. Motorna sila z bencinom ali surovim oljem bode približno enako draga, kakor električna sila, ne sme se pa pozabiti, da nudi elektridni pogan, kakor že zgoraj omenjeno, z njegovo vedno pripravljenostjo za obratovanje napram drugim motornim silam veliko večjo ugodnost in je dati tudi, ako so cene višje, električni sili brezpogojno prednost. Kar se tifie nevarnosti električnega toka za cloveško življenje, je dotikanje voda visoke napetosti na vsak način smrtnonevarno. Zato se morajo montiraLi vodi visoke napetosti glasom oblastvenih predpisov 6 m ˇisoko od zemlje, pri cestnih križanjib pa 7 m visoko, tako da je dolikanje žice z navadnimi pomožnirai sredstvi nemogoče. Ker je velikonapetostni tok smrtnonevaren in ker se ga ne more uporabljati za razsvetljavo in motorni pogon, se bokle isti v Vsakem kraju, ali kjer sta dva kraja blizai skupaj, znižal ali transformiral v takozrvancm transformatorju na porabno napetost od 220 voltov za luč in 380 voliov za motorje. Za transformator se postavi v mali zidani hišici. Ta hišica ima premer 2 m in višino 6.50 m. Od tega transformatorja vodi vod nizke napetosti tok k vsaki hi&i. Žice visokonapetnostnega voda nosijo s katranovim oljem impregnirani drogovi, kakor so tozadevni oblaslveni predpisi. Po obstoječih izkušnjah trajajo taki drogovi iz smrekovega lesa približno 15 let, nelcateri dalje časa, dragi zopet manj, kakor je pbč svet, v katerega so postavljeni. Kakor sta nevarna ogenj in voda, ako kdo ž njimat neprevidno ravna, v toliko je nevarna tudi elcktiika •človeku, ako se ne ravna po zadevnih predpisib. ' Tak visokonapetostni daljnovod bi po dosedanjiiii naČrtih šel preko sledečih krajev: Budina, in Brstj«i Spuhla m Zabovci, Sv. Marko in Novaves, Buikovci, Stojnci in Muretinci, Malaves, Gajovci in Placerovci. Mezgovci in Dornpva, Podvinci, Rogoznica. En odcepnS vod bi vodil do Prvenci, Sobetinci in Zagojiči. V vsaki vasi ali za dve bližnji vasi bi se postavil «a transfonnator, od katerega bi izhajalo nizkonapetostno krajevno omrežje. Za območje enega transformatorja bi se ustanovila ena krajevna zadruga, ki bi imela nalogo, da vzdržuje krajevno omrežje in dobi potom vplačila deležev (za vsako žarnico en delež, za vsako konjsko silo 3 do 4 deleže) potreben kapital za postavitev krajevnega omrežja. Pripomniti je, da so ti deleži last članov in jih dobijo vmjene, ako bi (kateri član odpovedal luč. Ker stane krajevno omrežje gotov znesek, zato je « korist zadružnikov, ako se prijavi kolikor mogoče veliko število luči, ker je na tak način delež sorazmerno nižji. Po sedanjem načrtu bi se ustanovilo 14 zadrug, ki bi krile stroške transfonnatorske postaje in krajevnega omrežja. Za vse zadruge skupaj bi se ustanovila osrednja zadruga, ki bi oskrbovala visokonapetostni vod ter zastopala v sporazumu s posame.^iiiini odbori krajevnih zadrug, koristi zadružnikov. Ako se čimpreje priCno ustanavljati krajevne ra#rvge in se začne z resnim .delom, je potrebrio za i»•t*iiteY ctektrifikaclje Spodnjega Ptujskegt polja prlikližno 6 mescev in bi lcraj labko že v zgodnji jeseai Ifttžarele prve elektridne luči.