Knjiga Slovenska XIX. veku. ,,P r o k 1 e t s t v o i n b 1 a g o s 1 o v a 1 i Mavra nad jeziki" je pomenljiva poezija, katero je z ozirom na različnost jezikov sploh in goriško mnogojezičnost posebej zložil profesor A. Marušič ter dal natisniti v gimnazijskem letopisu 1. 1862. 0 šolskem sklepu jo je izvrsten učenec slovesno govoril. Ponatisnjena je v Novicah 1. 1862 str. 317—8 (cf. str. 310). Zložena v 15 kiticah razlaga nekako geslo SV. Avguština: ,,Napuha duh jezike razdeluje, — Nebeški dub v Ijubezni jib združuje" — ter kaže, kako je jezikov razlika tudi vsemogočnosti in modrosti božje slika, in kako je sv. Duh posvetil vse jezike, da se v njih oznanuje in podeljuje sedaj nebeški mir (mavrica — mirii in sprave znak) vsem narodom. Na razgled bodita razstavka XI pa XV Kar zvezd tedaj na nebu je razlika, Kar brezštevilnili vrst ia barv evetlice, Kar pevcov v logu razaa je oblika, Kar glas ljudi ves razni ia razno lice: Glej to jeziške raznosti je dika, To čudotvor Očetove pravice. — Toraj previdnost v prahu zdaj inoliino, Ter jezik, uin, srce ji poklonimo! . . Gorica draga, dornovina mila! In Ti Ghnnazija, Mati ljubeznjiva, K' jezikov si šestero nas učila! Hvaležaih Vaiaa src 1jul>ezcn živa To pesein daaes bi rada posvetila ; To pesem, ki je priča zanesljiva, L)a v šolah teh, pri znanstev mizi zlali, Slovenski jezik z drugimi se brati. L. 1861 — 63 je Marušič prestavljal zapisnike deželnega zbora goriškega, ki so tiskani v dveh zvezkih: 1. Sejni zapisniki prve sejne dobe dcžolnega zbora pokneženili grofij goriškc in gradiške. V Gorici 1861. 4°. str. 321. Natis. Paternolli. — II. Obravnave druge scjne dobe deželnega zbora poknežeiu1 grofijo goriške in gradiške zložene po stenografičnih zapisih. V Gorici 1863. 4°. str. 321. Natis. Seitz. Prelagatelja velika zasluga je, da je ustanovil razne terminologijo v pravoslovnih strokah s pomočjo tedanjega deželnega odbornika g. A. Winklerja. U m n i g o s p o d a r. Mesečen časnik za krnetijstvo. gospodarstvo in obrtnijstvo. Izhaja v osmerki na 4 listili v Gorici. Izdaja ga c. k. kmetijska družba. Vreduje prof. A. Marušič. V predgovoru se obrača vrednik do Slovencov goriških, kterim hoče kinetijska družba podajati slovenski kakor Lahoin laški list itd. (Novic. 1863 mes. julija, str. 265 cf. Pisava priimkov str. 321 itd.). — Umni Gospo- d a r. Mesečnik za kmetijstvo, obrtnijstvo in druge deželne zadeve ter za izobraževanjp ljtulstva sploh. Izhaja 15. dan vsacega meseca na pol poli itd. (Noviee 1864 str. 398). „ Vreduje ga mož, s kterim se naša slovenska domovina po pravici sponaša in ki nam v lirni domači besedi prinaša ninogovrstnega poducnega in kratkočasnega blaga", pravijo Novice v vabilu za naslednje leto; a vrednik sam pa je prav zato imel dokaj težav, kar se pripoveduje delonm v Novicah 1865 str. 216—7 pod naslovom: ,,Britkosti slovenščine" v dopisu iz Gorice. — Tako neprijetno je, kar se čita v isteni tečaju (str. 314—5) o Goriški gimnaziji in viši realki; jako prijetno pak, kar piše x+y str. 263—4 pod nadpisoni ,,Glasi domorodni o novein easu" iz Goriee o deželnem odboru, kteri si je žtel v dolžnost — z ljudmi, ktere zastopa, v njih maternem jeziku govoriti ter v njihovem jeziku jim dopisavati — laškim županstvom laški, slovenskim pa slovenski. Začetnik tenm prevratu pa je raož, kteri vps vpljiv, ki ga nm nenavadna spretnost in izvedenost v opravilih in uradna oblast daja, le v to obraea, da bi naše ljudstvo srainotne duševne in materijalne sužnosti rešil, in ta mož je odbornik A. Winkler (str. 264). D o ttI o v i n a. List posebno za primorsko-deželne, pa tudi sploh slovenske zadpvp. V Gorici. I. Teč. 1867. Lastnik, izdajatelj in odgov. vrednik Andrej Mar u š i ('. Po geslu za ve.ro, dom in cesarja. Namen listu glpj v Novicah 1. 1866 str. 391. — »Duh, ki bo naš list — tednik — skozi in skozi preveval, bo duh sprave in prijaznosti, pravi vrednik. Prepira s komur koli bomo ogibali se, kakor gada. Vendar pa, čp kdo naš list ali našega naroda pravice liudobno napade, najde nas oborožene in pripravljene na borišči itd." — Poleg navadnih, zlasti politiških stvari je vrednik, ki jp postal tudi poslanec dpželnpga zbora Goriškega, v "t-p.ni tečaju spisal na pr. rStarooglejski obnnl, ali Ritus Patriar- chinus" (št. 5—16). ,,Imena in priimki''. Populamo-znanstvena itnenoslovska razprava (str. 33-214). - Tečaj II. 1868. Tednik za domače, slovenske in obene potrebp. Razun nekterih jezikoslovnih stvari na pr.: Obred vstajenja Kristusovega v veliko saboto v Ogleji v predtridentinski dobi (št. 15. 10). Pred našim pragom — Slovenskemu Narodu. Učni jezik v goriških šolah. Posvet slovenskih poslancev v Ljubljani. Zastran šolskega nadzora. Popravki in dodatki k govoru Klavžarjevemu. Prosimo besede za nekaj djanjskih in osebskih popravkov glede dež. zbora itd. — Tečaj 111. 1869. Krajna iniena na Goriškem. Novo leto. Cerkvpni zbori, Razne politione in polemične razprave. kakoršnih se ne manjka nobenemu vredniku itd. — Iz tega leta je znamenit dopis iz Gorice v Novicah str. 378: ,,Horribile dictu!" 85 slov. študentov viših šol je iz Gradca poslalo ,,befehl" v Gorico deželnim poslancem . . . da naj kar brž polože mandat deželnega poslanstva, in ta zato, ker niso podpisali interpelacije zarad ,,zedinjene Slovenije!" .. Da goreca naša mladež hrepeni po teni uzoru, oast in hvala jpj! — al da se ona še v šolah vtika v stvari, za ktere nima še ,,vestes nuptiales", to je krivda onih, ki za vsako pisarijo iraajo pripravljene svoje liste. Kar nisi komu dal, tega tudi zahtevati ne moreš, da bi ti nazaj dal. Tedaj le takrat še le, kedar niladenci postanejo možjp volilci, imajo njihove zaupnice ali nezaupnice svojo upravičenost in veljavo". — Tako se Andrej Marušio kot poslanec zoper natolcevanja in obrekovanja v ,,Slov. Narodu", da je odpadnik, da drži z vlado, glasuje z Winklprjein in  Pinotom itd., brani v Novicah 1. 1870  str. 211 ter z dobro vestjo sklepa svojo poslanico: ,,Bodi-si kakor koli, jez seni in ostanem noprpinakljiv in zvest svojomu narodu, kakor seni mu bil od 1. 1848, tor prizadevam si, koristiti nm v vs«b razmerah svojega življenja". — Kot dpželni poslanec (1867—70) jp vredoval Marušič tudi s 1 o v e n s k i t¦ e k s t d e ž e 1 n i h z ak o n o v, kar ga je stalo pač nmogo trnda. L. 1871, kakor tudi v naslednjih tečajih nahaja se v Novicah mnogo, premnogo njegovih evrstih dopisov na pr. o političnem društvu ,,Soča" nasproti ,,Slov. Narodu", o društvu Katoliškem, o 251etnici papeževi v bogoslovrnem semenišču, o Wolfovem slovarju (str. 216), o šolskem nadzorništvu, o deželnem šolskem svetu, o deželnem zboru, o drugih važnejših dogodkih na Goriškem itd. V listu 40. so celd trije zapored, katerih srednji pravi: ^Sprejmite Novice popis redke svečanosti, ktera zadeva enega najstariših Vaših naročnikov in ceniteljev, možaka, s kterim se Slovenci vže celih 50 let ponašatno — popis svečanosti o pri 1 iki petdesetletnice — zlate maše — prevzvišenega našega kneza - nadškofa D r. A n d. G o 11mayer-ja, Radoljčana . . Došla je Novicam, pravi vredništvo, s tem dopisom tudi krasna himna, ki jo je na čast prevzvišenemu zlatomašniku zložil g. A. M. (Andrej Marušič). Srčno obžalovaje, da tiskarne sedanje zadrege ne pripušeajo cele himne natisniti, kakor bi radi, natisnemo vsaj poslednji dve kitiei itd. (str. 324 1. 1871)". Jez s e m pot, in resnioa, in življenje. Molitvenik in posnnirica za nila- dino srednjih šol, posobno ginmazijsko, pa tudi za druge izobražene vcrnike. Seotavil Andrej Marušič, učitelj verstva na c. k. gimnaziji v Gorici. V Gorici 1873. 16. VIII. 240. Zal. F. Wokulat. Nat. Seitz. Po geslu: Deum colil, qui riovit. Seneca. llle novit reete vivere, <jui novit, recte orare. S. Augustinus. S vet i V e 1 ik i Tedeu in V o 1 i ka N o č ali cerkvena opravila loga sv. easa v latinskem in slovenskem jezikn, s pravili za duhovne in pojasnili za ljudstvo. Sestavil Andrej Marušič, učitolj verstva na c. k. gimnaziji v Gorici. V Gorici 1874. 8. XIII. 407. Zal. in nat. E. Seitz. — S tema knjigama je iskreni pisatelj jako vstregel raladim in starim, zlasti neduhovskim Slovencem. | Koliko ljubezen in pravo sinovsko spoštovanje je gojil v svojem srcu A. Mar u š i o do dr. J a n e z a B1 e i w e i s a, razodel je v iskreni čestitki o njegovi sedemdesetletniei prioboeni v Novicab 1. 1878 str. 373. Pričenja jo z besedami: ,,P>ilo jp 8. sept. 1862, ko seni — po osemletnem pismenem občevanji z Vami po Novicah pred slavno cerkvijo v Logu — v krasni Ipavski dolini — čast in voselje iniel, videti Vas v prvo. Poljjbili ste me in kot ,,Oče domovine" narodno posinili. Bil jo trenutek, ki se mi je globoko vtisnil v srce in sponiin . . . Cetrt stoletja občujova. sedaj pismeno in osebno. . Dovolite nii tedaj, sklepa čestitko, da Vam za 701otni rojstni god s kratkirai pa priprostimi besedami voščim, kar danes posebno živo (jutim: Bog Aras niilostljivo obrani še nmogo let — narodu, Novicam, rodbini, prijatloui in nieiii!" — Vaš vdani zvest spoštovavec in prijatel A. M. — Tej ljubezni primerno — prestrašilo nas je, pravi v Novicah 1. 1881 str. 386, nepričakovano naznanilo, da je naš velečastiti ,,oče'', gospod dr. J. Bleiweis vitez T r s t eniški nevanio zbolel. Iz potrtega srca najživejše sočutje, kaže v telegramu iz Gorice o sinrti njegovi (str. 394). Za pogroboni jo v goriški deputaciji nesel celd dva venca, svojega očetovskonm prijateljn in goriškili rodoljubov. Tej ljubezni prinierno je razodel svojo žalost v dopisn i z G o r i c e 4. d e c. str. 397, kjer piše na pr.: ,,Kaka sprememba v osmih dneh! Preteklo nedeljo ob tej uri sem pisal še dopis za Novice in privaten list ,,očetvi" sanieniu . .; in danes — ni ga več! . . Sedem in dvajset let in deset mesecev sem ž njiin občeval pismeno in ustmeno. Se zdaj, ko te vrste pišeni, zdi se mi, kakor da bi še zmeraj pisal 391etnemu, taktnemu. zglednemu vredniku Bleiweisu, toda me brž potlači spet misel: Nikdar več ne pride tvoj dopis v njegove roke; . . nikdar več mu ne boš raogel potožiti, kar ti srce teži. Nikdar? Temu ,,nikdar" se hudo upira nekaj v mojih prsih; glas slišim iz sebe: Non omnis nioriar; ni unirlo vsc, kar je bilo v ranjkpin oretu, on še /ivi nad zvezdarni. Se boni ž njini občeval — ne sicpr po tiavadni pošti, po navadnern t-clpgrafu; 12. ])oglavje II. Makabejskih bnkev sv. pisma. mi kažo pot do njega; tam je naznaiijpii in ])opisan neki tplefon, j>o kat.proni boni ,se ž njim govoril in — nadejani se — on z mano itd." — Kakor narodskemu, tako je bil A n d r e j M a r u s i e tudi svojemu duhovskemu ocetu, višjomu pastirju d r. Andreju G o 11mavr-jti vdan s sinovsko ljubeznijo, katpra jp bila vir raznirn umotvorom, ki niso brp.z pompna v slovstvu. Tako je opisal njpgov prihod in njegovo slovesno vpeljavo v prvostolnico Gorisko 1. 1855 v Danici ter jo pocastil z lepim sonetom. 0 zlati nia.ši njegovi 1. 1871 je zložil krasno liimno, in o 251etnioi nadškofovski 1. 1880 je priobčil v Novicah (str. 191—218) njegov životopis pod naslovom: ,,Spominski listi. Njihova Prevzvišenost gospod dr. Andrej Gollinayr 25 let nadškof v Gorici." Posebej pa mu je o tej priliki v latinski besedi sestavil čpstitko iz samih svetopisemskih rekov, ki naznanjajo njegove nadškofovske službo in kreposti ter dal na svoje stroške tiskat i v Ljubljani pri Milicu ,,Quidain Presbvter Goritiensis"', ki v predslovju pravi, da mu je narekovala sinovska Ijubezen in hvaležnost (anior erga TV filialis pt grati animi sensus) to: ,Quod Tibi offerre audeo, ,,photographiaa pst, ut  aiunt, gloriosi Pontifieatus Tui divini ip-  sius Solis luco impressa seu picta sertoquo e divinis floribus nexo, ut decet, redimita, vel — ut elarioribus fortasse verbis ntar — opprum Tuoruni pia recordatio ao vir tutum Tuaruni justa laus est e saerarum literarum locis contexta etc." — 0 snirti njegovi pa jo pnobcil njegov zivotopis v  ,,Vatprlandu" 1. 1883. I'o tem in oneni iz leta 1880 je sestavil msg. Rajčevk' v talijanskpni jeziku življenje in delovanje ranjkega nadškofa Andreja, kar se poslovenjeno naliaja v Novicah I. 1884 str. 34—108. Neko posebno pozornost je obračal And. Marušic na ,,Jezičnika" vže v ,,Učit. Tovarišu"' ter o njeni spregovoril časili v Novieah, potom v Slovencti od 1.1876 do 1882 kratko in krepko, kar je zlasti vrlina njegova. Brž pa, ko se je oglasil o njem znani kritikar v ,,Zvonii", omolknil je omenjeni kritikar v Slovencu. Zadnji letnik, ki ga je ocenil on v Slovencu 1883 št. 6, bil je XX: ,,N o v i c e p a d r. J a n e z Bleiweis" in oceno svojo sklepa z opazko: ,,Tolažim se s klasičnim rekom, ki ga je g. Marn postavil Jezičniku na čelo: ,,Non oinnis moriar" in se s\7etopiseniskiini besedaini: ,,Njegova dela gredo za njiin''. — Bog daj, da bi naša, tudi književna dela, v večnosti ne bila brez — Čisla!