Posamezna števil- H d^k fcf f* Tk f \ 1 IT ¥ ti^jeva ulStlb/fli ka 1 Din. mesečno MT V i ^ ** M— M^M VJ * Te)J,.fon „ ,_,050 j „ če se sprejema list __^ __ a ^^Mhtk. 29% - Rokopisi loTnaTcm^ ^^^ ^^^ ^ 1~^^ |BL M M m m 1 M » ML I m » « 50 polletna _ ^^m ^^M M M _ Poštni 25 četrtletna ^ flV _ ^^F M _ ^^ Ltubljana 13 Cene inse- ^J^hal^P Telefon ratoin po dogovoru ^^^^^^ Kaj išče Gombos v Berlinu Madjarska bi rada zopet zvezala Avstrijo in Nemčijo Japonci se očividno dobro počutijo na svetovni gospodarski konferenci Berlin. IS junija tg. Madjarski ministrski predsednik Gombos je danes prišel nn kratek oddih v Berlin in zastopnikom listov deman-tiral govorice, da bi bil prišel v Berlin zato. da bi nemški vladi poročal o nameravani vpo-stavitvi monarhije na Madjarskem. Izjavil je, da je njegov obisk samo gospodarskega značaja, obenem pn. dn se je hotel informirati o najvažnejših političnih vprašanjih glede nove ureditve nemške države. Govori se tudi. tla Gombos posreduje v sporu med Avstrijo in Nemčijo. Berlin, 18. jun. tg. 0 obisku madjarskega mi-ministrskega predsednika Gombosa v Berlinu sporoča danes zunanjepolitični urad narodnosociali-stične stranke: »Ta obisk je pripravila posebna delgacija pod vodstvom poslanika Dailza, ki je bila pred več meseci odposlana na Madjarsko in je imela nalogo, da čimprej zopet uredi popolnoma neurejene trgovske odnošaje z Madjarsko, kar se je ludi posrečilo nenavadno hitro. Videti je, da se je s tem korakom, ki so ga na obeh straneh storili z veliko inicijativo in dobro voljo, da se odpravi gospodarska zmeda, sprožilo vse vprašanje novega reda na prostoru jugovzhodne Evrope, ter je pokazalo tudi prve dalekosežne posledice, kakor je to izjavil tudi madjarski ministrski predsednik Gombos. Postranska stvar je, da s tem tudi konstelacija razmer v Avstriji ne more ostati nedotaknjena. Gospodarska pamet, ki se kaže pri urejevanju nemškomadjarskih razmer, se je pojavljala tudi že pri sklepanju madjarsko-romunskih dogovorov, iz česar se sme sklepati na nadaljnje ugodne progroze. Izredno razveseljivo je, da so se zunanji uradi nemških socialistov na Dunaju in v Berlinu postavili tako zelo v službo dobre stvari, da je celo mogoče govoriti o skupnem sodelovanju v smislu organske, vse dele zadovoljujoče akcije v enem izmed najbolj zamotanih in težavnih delov centralne Evrope.« Budimpešta, 18. jun tg. Vsi listi obširno pišejo o obisku ministrskega predsednika Gombosa, ki je presenetil vso madjarsko javnost. Večina listov naglaša, da je razumljivo samo po sebi, da Lepa manifestacija slovanske vzajemnosti Jugoslovanski parlamentarci na Poljskem Varšava, 18. junija. AA. Pat poroča: Včeraj je priredil poljsko-jugoslovanski parlamentarni odbor svečan banket na čast jugoslovanskim parlamentarcem. Banketa so se udeležili najodličnejši poljski politiki. Na banketu je govoril podpredsednik sejma Makovski, ki je v svojem govoru orisal zgodovinsko preteklost mest, ki so jih jugoslovanski parlamentarci na svojem sedanjem obisku po Poljskem obiskali, nato pa prešel na mednarodne politične probleme, povdarjajoč, da Poljska ne more dopustiti, da bi se vprašanja, ki se tičejo Poljske, reševala brez njenih zastopnikov. Poljska politika v mednarodni atmosferi sedanje dobe se lahko karakterizira z besedami, da Poljska čvrsto zaupa vase, da je odločena izpolniti svojo dolžnost, ki ji jo nalaga njena zgodovina in njeno prepričanje o pravilnosti te politike. Svoj govor je Makovski sklenil z željo, naj bi to prvo bližnje seznanjanje med poljskimi in jugoslovanskimi parlamentarci pripomoglo čim večjemu zbližanju med obema narodoma. Dr, Beneš se navdušuje V imenu gostov je odgovoril minister brez listnice Angjelinovič, ki se je predvsem zahvalil za topli sprejem, ki so ga doživeli jugoslovanski parlamentarci na Poljskem. Nato je med drugim izvajal tudi tole: Na svojem potovaniu smo prišli tudi v koridor. Toda tega koridorja nismo opazili, ker smo povsod, kamor smo prišli, videli in čutili, da stojimo na poljski zemlji in da smo med čisto poljskim narodom. Spoznali smo, da se ta »koridor« v ničemer ne razlikuje od ostalih poljskih dežel. Poljskega koridorja nismo videli, zato smo pa videli poljsko Pomorje in poljsko Gdinjo. Pri teh besedah so vsi prisotni burno aklamirali govornika. Ko so se ovacije polegle, je g. Arangje-lovič dal izraza divljenju jugoslovanskih gostov nad velikim delom, ki ga je Poljska napravila, ko je iz ničesa ustvarila veliko pristanišče Gdinjo, s čimer je dokazala svojo ljubezen in zvestobo morju. Svoj govor je dr. Angjelinovič zaključil z besedami: »Nihče ne more brez nas ali proti nam izpremeniti tega, kar smo ustvarili z orožjem v roki!« za podonavski blok Praga, 16. jun. AA. Zunanji minister dr. Beneš dal londonskemu poročevalcu »Prager Tag-blatta« izjavo, v kateri je najprej naglasil velike simpatije, ki jih je London pokazal do Avstrije, nato pa je nadaljeval: Gospodarski interesi podonavskih držav si ne nasprotujejo. Bivša monarhija je bila v gospodarskem pogledu zelo zdrava tvorba, zgrajena na čvrstih temeljih. Prepričan sem, da se moramo prej ali slej v gospodarskem pogledu vrniti k podobni tvorbi. Za Avstrijo obstoje tri možnosti, je nadaljeval dr. Benei: 1. približanje kakšni velesili, toda v tem slučaju bo naletela na odpor evropske javnosti; 2. približanje kateri drugi mali podonavski državi in 3. sodelovanje v podonavski gospodarski tvorbi. V tej poslednji možnosti vidi dr. Beneš velike koristi za Avstrijo, obenem pa tudi za vso Srednjo Evropo, zakaj kmetijske in industrijske države bi tedaj plodovito izpopolnjevale druga drugo. Naposled je dr. Beneš izrazil nado, naj bi gospodarska konferenca rešila tudi vprašanje medvladnih dolgov, čeprav to vprašanje ni na dnevnem redu. Ravno dolgovni problem onemogoča ureditev in stabilizacijo valut. Če se bodo države vrnile k zlatemu standardu, bo potem tudi lažje znižati carine. Svojo izjavo je dr. Beneš zaključil s poudarkom, da je Mala antanta pripravljena razširiti svoje gospodarske dogovore s pritegnitvijo novih prijateljev. Najprej stabilizacije valut! Pariz, 18. jun. tg. Ministrski predsednik Da-ladier je imel včeraj zvečer dolge konference s poljedelskim in trgovinskim ministrom, katera sta par ur prej prišla s svetovne gospodarske konie-rence v Londonu. V zvezi s temi konferencami je izdal Daladier po Havasovi agenturi sledečo izjavo: Že v prvih dneh svetovne gospodarske konference v Londonu na plenarnih sejah in v odboru se je točno definirala pozicija Francije. Gospodarski problemi se morejo rešiti le tako, da se valute poprej stabilizirajo in vrne zlasti standard. To je neobhodno potreben prvi pogoj, brez katerega morajo ostati popolnoma brez vrednosti vse odredbe gospodarske narave, ki jih je sploh mogoče predlagati. Na drugi strani pa sta produkcija in kon-sum na svetu od začetka krize doživela take prevrate, da ne more biti več govora o tem, da bi bilo mogoče odpraviti kontingente in reducirati carinske tarife, dokler se poprej ne racionalizirajo razne produkcije, začenši pri poljedelskih ključnih produkcijah, na primer pšenici, vinu in lesu. Eksportne države morajo svojo produkcijo regle-mentirati tako, da bodo svoj izvoz vsak čas mogle omejiti. Kot protidajatev za to žrtev bi dobile potem kompenzacije v trgovinskih pogodbah v obliki kontingentov. Resolucije jugoslovanskih obrtnikov Začnimo z javnimi deli! Subotica, 18. junija 1. Danes dopoldne ie bil r posvetovalnici mestne občine kongres glavne Zveze združenih obrtnikov iz vse države. Kongresa se je udeležilo nad 300 delegatov. Daljši referat o stanju obrtništva v državi je imel predsednik Glavne zveze obrtniških združenj Milan Stojanovič, ki ie orisal težko stanje, v katerem se danes nahaja obrtništvo. Po njegovem govoru je bila sprejeta sledeča reso-lucija: 1. Naproša se kraljevska vlada, da v cilju zmanjšanja brezposelnosti in zboljšanja gospodarskih razmer obrtniškega stann prične takoj z javnimi deli v vseh smereh. 2. Kraljevska vlada naj ukine obstoječe omejitve proračunskih izdatkov v investicijske svrhe od strani banovin in drugih samoupravnih teles. 3. Ukinejo naj se vse omejitve glede posojil ca investicijske namene od strani posameznih občin, katere je predpisalo finančno ministrstvo vsem banovinam in mestnim občinam s proračunom zn 1933-34. 4. V sporazuma z vsemi obrtniškimi zbor- nicami naj se izdela načrt za izvršitev javnih del. Po Stanojevičevem govoru je referiral Sto-jadin Nedeljkovic o kartelih. Po njegovem govoru so bile sprejete resolucije: 1. Takoj naj se sprejme zakon proti kar-telom. ki naj se razpuste in sploh se naj onemogoči ustanovitev novih kartelov. 2. Predvsem nnj se razženejo karteli za železne in ostale kovinske proizvode, ki se izdelujejo v državnih podjetjih in tovarnah in pni katerih je soudeležena tudi država. 3. Revidirajo naj se carinske postavke, kj ščitijo kartelno industrijo in naj se izvršijo potrebni ukrepi, ki bodo omogočili pravični zaslužek domače industrije. 4. V tovarnah cementa, ki najbolj izkoriščajo noš obrtniški stan in tudi snmo državo, naj se takoj poste vi jo držovni komisarji, ki bodo preprečili vse zlorabe, ki se vršijo po teh tovarnah vse dotlej, dokler ne bo sprejet zakon o kartelih. Te resolucije bodo dostavili predsedniku vlade, predsedniku senata, predsedniku Narodne skupščine in trgovinskemu ministru. S kongresa je bil« poslana tudi pozdravna brzojavka kongresu francoskih nacionalističnih obrtnikov, ki zboruje daucs v Nancy-o. sta državnika pri tem govorila tudi o več aktualnih političnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, četudi sta pri tem v prvi vrsti govorila o gospodarskih vprašanjih. Nekateri listi domnevajo, da je Gombos kot odkritosrčen prijatelj Nemčije in Avstrije, izrazil željo in upanje, da bi se spor med obema nemškima državama čimprej poravnal. V krogih, ki so blizu vladi, sc odloino naglasa, da berlinski obisk Gcimbiisa nikakor ni naperjen proti kaki tretji državi in da radi tega obiska ne more priti do nobene spremembe v odnošajih Madjar-ske do prijateljskih držav. Glede notranje politike ne more obisk v Berlinu na Madjarsko nič vplivati, dočim del listov smatra berlinski obisk za | presenečenje. List krščansko-socialne stranke »Nemzeti Ujsag« in desnoradikalni »Magyar Sag« menita, da čns obiska z ozirom na londonsko svetovno gospodarsko konlerenco ni bi! srečno izbran, ker bi sc obisk pri Hitlerju lahko tudi napačno tolmačil, češ, da jc olicielna Madjarska v bratskem sporu med Nemčijo in Avstrijo zavzela stališče za Nemčijo, ko bi bila nevtralnost Madjar-ske primernejša. Primorje : Vojvodina 5 : 0 (2 : 0) Ljubljana, 18. junija. Kljub izredno slabemu vremenu, ki je bilo v Ljubljani skozi cel dan, je nastopilo v poznejših popoldanskih urah naenkrat lepo vreme, tako, da se ie mogla nemoteno odigrati prvenstvena tekma med črno-belimi in novosadsko Vojvodino. Kako težko je bila pričakovana omenjena tekma, najbolj jasno dokazuje udeležba od strani občinstva, ki ga je bilo nad 2500. Med našim ljudstvom je za to športno panogo brez dvoma veliko zanimanje, seveda podati mu je pa treba lep nogomet. In tako igro nam so danes črno-beli zopet predvedli. Mislim, da ga ni bilo med gledalci, ki bi ga današnja igra Primorja ne zadovoljila. So že bile tu pa tam kake hibe posameznikov, ki pa glede na splošno igro niso imele nobenega vpliva, odnosno pomena. Če nam bodo še večkrat tako zaigrali, potem je vsaka bojazen, da izpadejo iz liginega tekmovanja, brezpredmetna. Veselje jc bilo gledati naše lante, s kakim elanom, voljo in požrtvovalnostjo so danes igrali. Vsi so bili na mestu, le tu in tam se je kdo pokazal šibkejšega, ki pa splošnega vtisa le ni pokvaril Saj so pa za svoje delo zaslužili in seveda tudi dobili popolno moralno oporo v obemstru, ki jih je venomer bodrilo k nadaljnjim uspehom. Na kratko: Črno-beli so nam danes zopet tako zaigrali kakor v svojih najboljših časih. Le eno željo imamo vsi, namreč to, da se nam skušajo v tej formi tudi v bodoče predstavljati. Tudi gostje niso bili tako slabi, kakor pokaže na prvi pogled rezultat. Časten gol bi skoraj zaslužili že radi napadalnega kvinteta, ki se je pokazal v prav dobri luči. Ker ps |e bil pri črno-belih Stare v golu, pri gostih pa slabo ozadje, zato niso imeli uspehov. Ob pol šestih se predstavita sodniku g. Pod-upskyju iz Zagreba moštvi v naslednjih postavah: Primorje: Starec—Svetic, Hasel—Zemljak, So-čan, Boncelj—Jug, Erman, Šenica, Slapar, Jež. Vojvodina: Svoljanski—Zivič, Majtan—Zikič, Zagorac, Paščan—Nemeth, Markovič I., Marko-vič II., Markovič III., Bajagič, Primorje nam je danes podalo prav zadovoljivo in uspešno igro. Starec v golu sicer ni imel dosti posla, ubraniti pa je moral par zelo opasnih strelov. In ker je bil na mestu, kakor običajno, je ostala njegova mreža nedotaknjena. Zelo uspešno sta mu pomagala Svetic in Hassl. Half linija je bila danes zopet na svoji najboljši višini, najboljši med njimi pa je bil zopet Boncelj, preko katerega se ni dalo, pa se ni dalo priti. Tudi Zemljak je imel danes prav dober dan, Sočan pa je uspešno in dobro delal. Napadalni kvintet se kot celota iu tako dobro izkazal kakor so se posamezniki, med katerimi je najbolj ugajal Jug, ki je z današnjo igro pokazal, da je že blizu svoji nekdanji formi. Tudi njegov sosed Erman se je izkazal agilnega in je igral s precejšnjo voljo, četudi ga nasprotnik ni pustil do strela. Senica je bil v sredini prav uporabljiv in se je lepo sporazumel s svojimi tovariši na obeh straneh. Franci je ugajal ter je igral prav dobro in tudi Jež je bil na mestu, ne glede na to, da je zaslrelil dve zreli situaciji Svojo hitrost bi pa moral še nekoliko pospešiti. V o j v o d i n c i nam niso zaigrali tako slabo kakor pokaže rezultat, tako dobro pa tudi ne, kakor smo splošno pričakovali. Vso krivdo za poraz nosi ozadje od vratarja pa do halflinije. Vratar bi pač lahko ubranil kak strel in ožja obramba bi tudi morala zadržati več prodora domačega napada. Najslabši del moštva so bili halfi, ki niso niti v ofenzivnem niti v defenzivnem pogledu dosti mogli napraviti. Napad je pa lepo igral, zlasti nekaj akcij, ki jih je izvedel, je bilo prav dobrih in je imel tudi lepo kombinacijsko igro. Toda njegove žoge so se žal končavale v zraku ali pa v rokah domačega vratarja. V splošnem je pa napravilo moštvo vtis, da igra nekam prepočasno. Prvi udarec v prvem polčasu so imeli gostje, v drugem pa črno-beli. Kornerjev je bilo diktiranih sedem in sicer proti gostom trije, proti domačim pa štirje, a so ostali vsi neizrabljeni. Tudi treh prostih strelov proti domačim niso mogli gostje izrabiti. Gole za Primorje so zabili Šenica enega v 25 min. prvega polčasa, Jež enega v 36. min. prvega polčasa, Jug dva, Slapar pa enega in sicer v 4., 17. in 33. minuti drugega polčasa. Sodnik g. Podupsky iz Zagreba je v splošnem zadovoljivo sodil, pogreške, ki jih je napravil, so bile pa bolj v škodo domačim kakor gostom. Belgrad, 18. jul. 1. Danes sta se zopet spoprijela stara rivala BSK m Jugoslavija. BSK je igral premišljeno m dobro kombinirano igro ter premagal svojega nasprotnika s 4:0 (1:0). Sarajevo, 18. jun. !. Današnja nogom-tna tekma med Hajdukom (Split) m sarajevsko Slavijo je z 24 za Haiduk. Nepotrebna pravda G. urednik, dovolite, da tudi jaz posežem v to pravdo. Novo poslopje Trgovske akademije ie višie kakor hanovinska palača. Palača zahteva, naj se poslopje zniža, ker se čuti sama ponižano. " * : člani komisije no seveda orjuili .sjk avojo pravit/, banovinski ba-novinsko, občinski občinsko, trgovski trgovsko. Komisija je bila torej odveč. ■ • . 7 t'*.*" Ali jc to umetnost danes ugotoviti, da je poslopje previsoko? Jaz nisem dovršil inženjerske šole, a danes kljub temu pogruntam, da nekaj ni v redu, ko merim banovino in akademijo od hlev-jega vogala. Morda sein še bolj kunšten kakor saini inženjerji, zakaj moje oko mi pravi, da ne moti banovinske palače toliko višina akademije kakor • okolnost, da niso akademije umaknili v isto linijo banovino. Problem, ds bi oko ne trpelo radi nezazidanega vogala, ki bi nastal mod akademijo in trgovsko hišo na Bleivveisovi cesti, bi se dal gotovo zadovoljivo rešiti. Vseh teh pomanjkljivosti ni prav nič težko ugotoviti danes, ko je stavba dovršena. Zato niti ni potrebno, da ie človek arhitekt. Arhitekti pa bi morali takšne nedostatke opaziti, ko so še na papirju, zalo so arhitekti! Pravda naj se zaključi, in sicer s tem, da ostane pri dovršenem dejstvu. Če odbiješ akademiji vogal v četrtem nadstropju ali ne, bo akademija v vsakem primeru rezala mirni pogled, ki ga izvablja banovinska palača Edina pametna rešitev: Banovina naj se poviša za eno, če treba, tudi za dve nadstropji, , . Tabor bojevnikov Zagorje, 18. junija. Kljub ogromnemu nalivu se ie vrši! lep tabor bojevnikov pri Sv Urhu. Današnji dan je pokazal, da je ideja, ki jo zastopajo bojevniki, silno močna, ker bi sicer ne bilo mogoče, da bi ljudje, do kože premočeni, vzdržali na prostem do konca zborovanja. Tabora se je udeležilo veliko število ljudi, tako da jih ni bilo mogoče nikjer spraviti pod streho in je zborovanje trajalo kljub nalivu na prostem. Ob 10 dopoldne je bila sv. maša, ki jo je daroval prof. dr. Ratej, bivši vojni kurat, s prekrasnim cerkvenim govorom. Po cerkvenem opravilu se je potem začelo zborovanje, ki je kljub deževju trajalo vse do opoldne. Govorili so predsednik skupine bojevnikov v Zagorju Pečnik, za skupino Ljubljana-Moste Zorčič in za osrednji odbor Zveze bojevnikov Florjančič Stanko, trgovec iz Ljubljane. Končno je spregovoril tudi poslevodeči podpredsednik Marinko. Bojevniki! Vaše ideje in vaše delo je lepo! Zato le tako naprej, živeli! DEMETROVIČ POGOREL Belgrad, 18. junija. 1. O znanem sporu med bivšim kmetijskim ministrom Demetrovičem m glavno zvezo srbskih kmetijskih zadrug je razpravljal tudi Državni svet in razveljavil sklep bivšega kmetijskega ministra Demetroviča, ki je zahteval odstranitev glavnega upravnika te zvez>e Vojo Gjorgjeviča. Bombni atentatorii izsledeni Dunaj, 17. junija tg. Policijska korespondenca jnvlja, da so sedaj znani povzročitelji bombnih atentatov 12. in 13. junija. Imena ne ne navajajo, storilci pa pripadajo narodnoso-cinlistični stranki. 98 nemških listov v CSR prepovedanih Pragu, 17. junija tg. Uradni list objavlja naredbo notranjega ministrstva, s katero se 98 nemškim listom prepoveduje uvoz v Češkoslovaško. Indija odložila orožje? Bombay, 18. junija. AA. Na podlagi Gandhije-vih navodil je predsednik indskega narodnega kongresa proglasil podaljšanje premirja z Anglijo do konca julija. Mislijo, da je ta sklep v zvezi z Gandhijevo onemoglostjo, ker v sedanjem zdravstvenem stanju ne more voditi politične borbe. Na drugi strani je pa verjetno, da je hotel Gandhi s tem naglasiti, da pričakuje od londonske konference za indsko ustavo pozitivnih rezultatov. Brod, 18. jun. ž. Danes popoldne je biki reprezentančna tekma med Zagrebom m Brodom, ki je končala s 4:2 (2:0) za Zagreb. Delavstvo časti evharisttcnega Evharislični kongres v Mostah KfClIfCl Moste, 18i junija 1933. Ena najbolj tipičnih proletarskih občin na Slovenskem so Moste pri Ljubljani. Nekaj ostankov kmetiškega prebivalstva ie še, nekai obrtnikov, vse ostalo ie pa delavstvo z vsemi tipičnimi znaki današnjega proletarijata: brezposelnostjo, gospodarsko krizo, bedo in revščino, z močno razšir: jenim marksizmom itd. Občina nima vkljub svop obsežnosti (nad 8.000 duš) ne svoje župnije, ne primernega intenzivnega dušnega pastirstva in ne potrebno število katoliških organizacij. I oda na: vzlic temu preživljajo Moste že od lanske leseni sem nekak katoliški preporod, ki je za,el že prav vse sloje prebivalstva, ki ga ne bo ustavila nobena sila več in o katerem moremo ze danes trditi, da stoji v njegovih vrstah ogromna večina vsega prebivalstva, saj ni mogoče ustvariti v Mostah ničesar pomembnega več brez sodelovanj zavednih katoličanov, kar pa nasprotnega obstoia, pa le klaverno životari. „ Kot nekaka zunanja manifestacija tega katoliškega preporoda naj bi veljal današnji evharislični kongres, združen s proslavo svetega leta in 1900 letnico našega odrešenja. Pobudo za kongres je dala tukajšnja Katoliška akcija, ki mu je začrtala tudi bistveni program, vse ostale priprave je pa potem že več tednov vršil poseben številni pripravljalni odbor z g. ravnateljem Elsnerjem kot predsednikom na čelu. Kljub trajnemu deževju je naraščalo zanimanje med prebivalstvom od tedna do tedna, zadnje dneve je bilo pa na nogah prav vse, da ustvari temu prazniku tudi na zunaj čim slovesnejši značaj. Žene in dekleta so v Zeleni jami in na Kodeljevem večer za večerom, časih vkliub utrujenosti od napornega dela tudi pozno v noč pletla vence, fantje so pod vodstvom neutrudnega Jakoba Križaja pripravljali vse potrebno za drugo zunanjo okrasitev, gg. šol. upravitelj Grad in Štrbcnec sta pridno vadila pevce in tudi vsi drugi moški in ženski odseki so bili več kot požrtvovalno noč ia dan na delu, da organizirajo manifestacijo, kakršnih bi doživela katoliška Slovenija letos le malo, ako bi nam bilo vreme le količkaj ugodno. Žal, se naše nade zaradi pravcatega naliva ves dan niso docela uresničile in kongres ni mogel pokazati vsega zunanjega sijaja, pač pa je dosegel popoln moralni uspeh ravno za tisti del, kateremu je bil prav za prav namenjen, to ie prebivalstvu na ozemlju pripravljajoče se lastne moščanske župnije. Vsa prireditev je bila osredotočena na tukajšnji Salezijanski mladinski dom, katerega so v petek in v soboto vsega obdali z mlaji in venci, na dvorišču je bil postavljen lep in velik šotor za sv. mašo, v stadionu je bilo pa pripravljeno za vernike. Danes zjutraj je že kazalo, da bo dež onemogočil dopoldansko prireditev v večjem obsegu, zato se jo je nameravalo prenesti v kapelico doma, vendar so kljub nalivu došle množice zahtevale, nai se vrši na prostem, kajti kapelica bi ne mogla sprejeti niti četrtine zbranih vernikov. Točno ob 8. uri zjutraj se je pripeljal pokrovitelj kongresa, prevzvišeni knezoškof dr. Grego r i j R o ž m a n , ki ga je pri vhodu pričakoval kongresni odbor in v čigar imenu ga je pozdravil predsednik E 1 s n e r. Prevzvišeni se je v najboljšem razpoloženju zahvalil za pozdrav in pripomnil, da Bog vidi in upošteva tudi dobro voljo, ki so jo pokazale Moste s pripravami in da nas neugodno vreme zato ne sme preveč žalostiti. Po sprejemu je del vernikov popolnoma napolnil domovo kapelico, kjer se je vršila tiha sv. maša, večina — nad 1500 — je pa odšla na dvorišče in v stadion. Na desni so se razvrstili pevci, na levi pa odbor in narodne noše. Otvoril je prireditev močan in vzorno izvežban pevski zbor, nalo ie pa izpregovoril izpred oltarja pod šotorom stolni kanonik in arhidijakon dr. K 1 i n a r, ki je govoril o presveti Evharistiji v družini. Spomnil se je duhovne, socijalne in gospodarske stiske današnjih dni, ki pretresa predvsem celico človeške družhe, družino. Rešiti jo more le ljubezen, ki ima svoj pravir v cvharističnem kralju. Govornik je podrobno obravnaval pomen presv. Evharistije in pogostega prejemanja svetih zakramentov za starše, otroke, fante in dekleta in ravno takile kongresi naj nas vedno spominjajo na tabernakelj. Če hočemo izpolniti najvišjo zapoved ljubezni, potem mora biti evharistični Jezus z nami vedno in povsod in tabernakelj nai kraljuj e kot živ spomenik tudi nad Mostami. Čeprav je začelo deževati prav med govorom g. arhidijakona tako, da so stale stotine ljudstva v stadirau več prstov globoko v vodi, so vendarle pazno in vztrajno sledile navdušenim in prepričevalnim izvajanjem g, govornika. Po pridigi je daroval prevzvišeni knezoškof pod šotorom ob asistenci kanonikov dr. Klinarja, dr. Opeke, domačega župnika Petriča in več drugih duhovnikov tiho sv, mašo, med katero je ubrano — čeprav pod dežniki — prepeval mogočen pevski zbor pod vodstvom g, Štrbenca. Po sv. maši je pa podelil knezoškof zbranim vernikom višjepastirski blagoslov. Kor na prostora zaradi naliva nikakor ni bilo mogoče več vztrajati, so odšle množice najprej k sv. obhajilu v kapelico — obhajanih je 1>iK> ta dan okroglo 1500 vernikov — na to pa v obsežno veliko dvorano, ki je biln nabita do zadnjega kotička. Tam je stopil na oder /.upnik in pisatelj Fr. S. Finžgar ki v vprav monumentnlncm govoru pokazal na jedro in J>n korenine današnje dobe. Omenil jc današnjo duhovno in gospodarsko krizo, ki jo rešujejo neštete konference in o kateri pišejo cele vozove knjig, toda nobeden izmed današnjih oblastnikov noče priznati, da jc današnja kriza prav za prav lo sodba in obsodba preteklega stoleja, ki je hotelo graditi in živeti brez Boga, ki je od vekomaj do vekomaj. Kakor so nekoč Kristusa kamenjali, tako ga kamenjajo tudi danes, zato sc no smemo čuditi, čc so je človeštvu skril. Žo Sv. pismo je opisalo človeško družbo brez Boga i ti tudi danes ne pošlje Bog strelo z jasnega neha. da hi pokončala nehvaležni človeški rod. Dal mu jc razum, ki je ustvarjal prava čuda in jih še ustvarja, toda vkljub temu, dn je nn eni strani vsega v preobilju, hrane in drugih potrebščin, žive vendarle milijoni v nepopisni bedi, kajti mnogi hočejo tajiti celo eksistenco Jezusa Kristusa, zato 6e ne smemo in ne moremo čuditi, če se jc Bog človeštvu skril. Lažje je sezidati gradove iz peska, kakor ustvariti človeško občestvo brez Boga, je dejal že starovc.šlci modrijan iu tudi moderni človek je poteptal Boga, Kristusa in vero ter hotel postati bog, a ker je potrgal božje vezi, je postal tiran in zver. Vsevprek sla zavladala sila in sovraštvo, mase se upirajo oblastnikom in jim grozijo z vislicami, r kakršnimi operirajo ti danes. Oblastniki hočejo odpraviti Boga in kar se godi danes, je prav sa prav le kitk poteptanih duš proti onim, ki pravijo, da ni Boga. Današnji dnevi so trpljenje za grclie preteklosti. Boga so hoteli kamenjati, zato se jim je skril. Ali ni izhoda iz tega kaosa? Je! Sv. pismo nam ga kaže. »Človek ne živi le od kruha, ampak tudi od božjo besede. Iščite najprej božjega kraljestva.« Kristus nam je zapustil svoj nauk, svoj zgled in — samega 6cbe, saj ga imamo v presveti Evharistiji neprestano v svoji sredini. Toda Kristus zahteva od nas tudi žrtev, le žnl, da /.misel za žrtev tako izginja med današnjim človeštvom. Brez žrtev no bomo popravili 110 družinskega in ne gospodarskega življenja, toda začeti moramo najprej pri sebi, kajti mi vsi smo sokrivi pri današnji rušitvi sveta. Vera ni samo za preprosto ljucb stvo, kakor tako radi povdarjajo današnji oblastniki temveč mora prešiniti v prvi vrsti oblastnike, le tako in lc tedaj bomo našli izhod i/, stiske današnjih dni. Katoličani moramo zato glasno, vedno in povsod zahtevati, d« Kristus živi. čeprav ga ubijajo, da Kristus vlada, čeprav 11111 hočejo iztrgati vlado in da Kristus zmaguje, vkljub križu na Kalvariji, kajti 110 smemo pozabiti, du jc tudi tedaj zmagoval, saj se jo tresla zemlja in je solnce otemnelo. To je naša vera. Govornikova izvajanja, ki jih ic poslušala nabita dvorana tako pazno, da si slišal skoro utripanje src, so izzvala na koncu viharna odobravanja, katerim ni hotelo bili nc konca ne kraja. Zunaj je lilo kakor iz škafa, vendar so odhajale množice domov polne najslovesncjšcga razpoloženja. Čeprav jc vse kazalo, da sc bo vršila popoldanska prireditev lc v najožjem in najskromnejšem obsegu, so sc vendar zbrale popoldne v Mladinskem domu prav vse Moste. Nad 3000 vernikov je prihitelo iz vse občine in še ob 4 popoldne sc ni vedelo, ali bo mogoče končati program na prostem, ali sc bo pa treba stisniti v tesno kapelico. Ko sc je točno ob 4 pripeljal prevzvišeni knezoškof, je dež za silo pojenjal, zato so hitro improvizirali oltar na pro-slcm. Pevci so prepevali evharistične pesmi. Škof Rozman: Evharistija središče verskega življenja Nato jc pa stopil pred oltar knezoškof, ki je uvodoma poudaril, da zahteva Kristus predvsem odpoved in ukloniti sc moramo v imenu tc odpovedi tudi današnjemu slabemu vremenu, ki je onemogočilo procesijd in slovesnost v nameravanem veličanstvu. Nato je prešel na temo svojega govora, v katerem jc očrtal Kristusa in presveto Evha-ristijo kot središče vsega verskega življenja, vsega bogoslužja in vsega našega udejstvovanja na tem svetu. Ker ga premnogi sovražijo, premnogi ga prezirajo, premnogi se bojijo javno ga izpovedovati, mu moramo dajati mi zadoščenje. Potrebne so ludi cvetne nedelje, ki pa morajo bili izrazi žive vere in iskrene ljubezni do našega evhari-stičnega kralja. , », Po govoru je številna duhovščina s knezosko fom na čelu pela litanijc presv. Srca Jezusovega, lisočglava množica jc pa odgovarjala. Med litani-jami je posijalo na oltar solnce, nebo sc jc začelo vedriti in v najslovcsncjšcm razpoloženju se ]e posvetila občina in bodoča župnija presvetemu Srcu, prejela blagoslov z Najsvetejšim, nato sc pa začela razhajati v trdnem upanju, da nam bo vreme naklonjeno vsaj prihodnjo nedeljo, na katero smo prenesli procesijo. Prihodnjo nedeljo se ob lepem vremenu ves popoldanski spored ponovi, na kar že danes opozarjamo vse tiste tisoče, ki so bili danes popoldne namenjeni v Moste. 1:58.3, dobro; 2. Coneordia (Sulič, črnkovič, Petrovič, Bosič) 2:03.6. 100 m prosto gospodje (samo Ilirija): 1. Mihaleh 1:13,2; 2. Svetek 1:15.5; 3, Prezelj. 200 m prsno gospodje (medklubsko tekmo- j ' Rostohar (Maraton, Maribor) 3:24.8 (zadnjih 50 m je izborno plaval, tako, da si je s svojim naskokom v zadnjem delu kroga zasigural zmago); 2. Sotošek (Concor.) 3:25; 3. Pajer 3:38. Štafeta 4X50 m dame (medklubsko tekmo- vanje)i „ 1. Ilirija (Sever ZL, Petrovič, Tavčar, Grosel]) 2:48,7; 2. Coneordia (Kogoj, Kovačiček, Černčič, Radoševič) 2:54. 50 m prosto gospodje (medklub. tekmovanje); Ziherl (Ilirija) in Petrovič (Coneordia) oba 30 sekund. To tekmovanje je bilo proglašeno za mrtvo ker sta prišla oba plavača istočasno v cilj. Nato je sledila vraterpolo tekma Ilirija (seniorji) 9 Ilirija (jun.) 6:3 (3i2), v kateri so seniorji belo-zelenih zasluženo in sigurno zmagali nad svojimi mlajšimi tovariši. Četudi je bilo to samo klubsko tekmovanje, je igra vendar nudila precej lepih in napetih momentov, tako, da je občinstvo ves potek igre z največjim zanimanjem zasledovalo. Prvi nastop plavalne ekipe belo-zelenih je dobro uspel. Samo lepega vremena nam manjka in nadaljnji uspehi ne hodo izostali. Zahteve slovenskega trgovstva Kamnik, 18, junija. V soboto so prispeli iz vse Slovenije delegati obveznih trgovskih združenj, da pokažejo solidar-nost, povedo svoje zahteve ter apelirajo na vodje gospodarske politike, V soboto je bila najprej popoldne predkonfe-renca delegatov, na kateri 60 obravnavali vse predloge posameznih združenj in pripravili materijal za občni zbor zveze, ki se je začel danes ob devetih dopoldne v dvorani čitalnice, kjer so se zbrali delegati in gostje. Zbor je olvoril predsednik g. Jos. J. Kavčič, ki je ugotovil, da je na občnem zboru zastopanih okoli 8000 organiziranih slovenskih trgovcev. Nato je pozdravil navzoče zastopnike banske uprave in okr. načelnika g. Vovška, predsednika Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina z zborničnim tajnikom dr. Plessom in konzulentom g, Žagarjem, Fr. NVindi-scherja, predsednika Društva Merkur in podpredsednika Centrale ind, korpor. g. dr. \Vindiscnerja, župana g. Kratnarja, postajeaačelnika Kržana, zastopnika zagr. združenja trgovcev g. Cvijiča, predsednika Zveze industrijcev g. Krejčija itd. Ko je bila prečitana in odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, so bili poslani pozdravi raznim gg. ministrom in banu. Opravičil se je radi zadržanosti načelnik g. dr. R, Mam. Sledilo je obsežno predsedtsvejo poročilo, iz katerega posnemamo najvažnejše misli: Kamnik je staroslavno mesto in ravno sedaj se skuša z vsemi sredstvi oprijeli tujskega prometa kot vira dohodkov, kar mu žele vsi trgovci. Predsedstveno poročilo Živimo v dobi konferenc in zborovanj, od katerih upamo pomoči. Kajti naše gospodarsko stanje ne daje povoda k veselju. Zunanja trgovina je lani zelo padla, kljub temu, da smo sklenili lani tri trgovinske pogodbe in 7 klirinških sporazumov. Saj vidimo, da so »>am še zdaj zaprte meje n. pr. za izvoz prašičev v ČSR. Nadalje je padel izvoz lesa za 44%. Najvažnejši vzrok za sedanjo krizo je gotovo kmetska kriza, kjer se še ne kažejo znaki izboljšanja, ker cene šc ne nehajo padati . Vprašanje Narodne banke. Najhujša pa je kriza našega denarstva, kjer je nujno potreben izhod. Tu tvori važno vprašanje obrestna mera, katero mora najprej za zgled znižati Narodna banka. V zvezi s tem 66 mora sploh kreditna politika Narodne banke postaviti na druge temelje. Delež države na dobičku je padel sorazmerno bolj kot delež delničarjev, kar ni prav. Na občnem zboru banke je bilo ugotovljeno, da je Narodna banka od svoje ustanovitve 1. 1883 pa do 1931 izkazala samo 47 milj. odpisov, v poldrugem letu 1931 in 1932 pa 56,9 milj. Din, kar je znaten odstotek glavnice. Povdariti pa je treba, da v Sloveniji ni izgubila ničesar. Narodna banka ne sme biti iamilijarna ustanova, ampak naj vpošteva interese našega narodnega gospodarstva. Ugovor glede visoke obrestne mere v Srbiji ne drži, ker Slovenci privoščimo vsem znižanje obrestne mere pod pri nas običajno višiao. Hočemo naprej, ne • nazaj, da bi nosili vsi čevlje, .. , .. Davki oaj se pobirajo po vsej državi enako! Glede davčnega vprašanja je našteval vse te-; žave, ki jih doživlja slovensko trgovstvo radi vest-; nosti izvršilnih organov. Saj celo davčni uradniki 1 zahtevajo revizijo sedanjega zakona o neposrednih | davkih, ki je bil sklenjen v dobrih časih. Zahte-j varno, da se pobiranje davkov izvršuje enako-I merno. Če bi se drugod pobiralo z isto točnostjo, j potem ne bi bilo treha poviševati dajatev, ampak Predsinočnjim je imela plavalna sekcija SK j jih celo znižati. Potrebno je, da se dovoljujejo Ilirije v gosteh zagrebško Concordio, ki je nastopila ! davčne olajšave, kakor jih pozna zakon. Smo proti napram belo-zelenim v osmih plavalnih discipli- I uvedbi dohodnine ker vemo. zahtavn riohira- Plavalni meeiing na Iliriji ILIRIJA ZASEDLA VSA PRVA MESTA Ljubljana, 17. junija, nah, poleg tega so pa domači še sami med seboj startali v treh disciplinah in v vaterpolu. Kljub izredno slabi plavalni sezoni so bili doseženi zadovoljivi rezultati in to tembolj, če pomislimo, da so bile priprave tekmovalcev vsled trajnega deževja zelo otežkočene, največkrat celo onemogočene. Vendar so si belo-zeleni izvojevali nad Zagrebčani lepo zmago, vsai so sami zasedli vsa prva mesta, razen prsnega plavanja na 200 m, ki _ • !_...! «•> n 1 II ntmiA lr rte! et Innim nicl-AL-n m uvedbi dohodnine, ker vemo, da zahteva pobiranje izšolan davčni aparat in hi tako plačevali levji delež mi. Nadalje je govornik nastopil proti olajšavam in proti poslovanju konzumnih zadrug, proti krošnjar-stvu za uveljavljenje uredbe o (nedeljskem obratovanju. Pri socijalnem zavarovanju je potrebna decentralizacija. Polemiziral je s pristaši centralizi-ranja socijalnega zavarovanja in ugotovil, da se je deficit radi uvedbe samouprave zmanjSal pri bol- si ga je izvojeval v svojo korist 7. lepim naskokom 1 nišlcem zavarovanju od 37 milj. 1. 1931 na 1.35 milj. v zadnjih 50 m talentirani Rostohar od maribor- j lani. Zahtevati je treba, da se vestno gospodari in skega Maratona. Prireditev je v vsakem pogledu dobro izpadla, točke so se hitro vrstile druga za drugo, le za- izvršujejo dajatve. Tudi priprave za centralno zvezo trg. združenj napredujejo, kako je potrebna, se je poicazalo zla- muda v začetku bi bila lahko izostala. Razsvet- j sti ob sprejemu draginjskega zakona. Za socijalno ljava je bila prav dobra, udeležba pa ni bila tolikšna, kakor so prireditelji pričakovali. To je pa več ali manj opravičljivo, kajti deževno vreme, ki celo tekmovanju samemu ni prizaneslo, je mar-sikakega gledalca in prijatelja te lepe športne panoge odbilo. Razveseljivo je dalje dejstvo, da so šli fantje in dekleta kljub dežju in hladnemu vremenu veselih obrazov v boj, zlasti belo-zeleni, ki so zasluženo zmagali in prav častno zastopali barve svojega kluba. Tako dela in se bori oni. ki hoče doseči kak uspeh. In če nam bo vreme količkaj naklonjeno, skoraj ni dvoma, da si bodo naši vrli ilirijanski plavači tudi letos osvojili najvišji naslov državnega prvaka v plavanju. In to jim najiskreneje želimo vsi slovenski športniki. V tekmi so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m prosto gospodje (medklubsko tekmovanje): 1. Frič (Ilirija) 1:07.6; 2. Lavrenčič (Ilirija) 1:08.6; 3. Črnkovič (Coneordia) 1:12; 4. Sulič (Coneordia) 1:14.6. 100 m prsno gospodje (medklub. tekmovanje): 1. Hribar (Ilirija) 1:25.2, zelo lep čas; 2. Šre-pel (Coneordia) 1:29.6; 3, Strmac (Coneordia) 1:31, 50 m gospodje (samo Ilirija); 1, Svetek R. 30.4; 2. Jamnik 31.2; 3. Serb.ec. 200 m prosto gospodje (samo Ilirija): 1. F tik s 2:42; 2. Mihalek 2:42.7; 3. Jesih 2:43.8. 100 m prsno dame (medklubsko tekmovanje); 1. Sever Zlata (Ilirija) 1:47.1; 2. Kovačiček (Coneordia) 1:48.4; 3. Dvoržak (Coneordia) 1:50. 50 m prosto dame (medklubsko tekmovanje): 1. Grošelj (Ilirija) 36.7; 2, Radoševič (Coneordia) 395; 3. Petrovič (Ilirija) 41.—. Štaieia 4X50m gospodje (medklubsko tekmovanje): % Ilirija (Uodopaja, Ttirnš.ek, Ziherl. Frič) zavarovanje trgovstva je bil predložen zbornici osnutek, katerega je trgovinski odsek že odobril ; in čaka sedaj še odobritve ministrstva, Danes se splošno opaža pomanjkanje gospo-! darskega znanja, ki pa je danes bolj potrebno kot j kdajkoli. Poleg tega je treba vpoštevati dejstvo, : da temelji v mnogočem, da ne rečemo pretežno j napredek kulture ie na napredku gospodarstva. V naši državi potrebujemo gospodarski načrt, ! Slovenci pa še posebej gospodarski svet, Ani-; možnost proti gospodarskim krogom ni na mestu, | ker so ti vedno zagovarjali tudi uradniške interese. i Gospodarska vprašanja naj se rešujejo z gospodarskih vidikov! Gospodarska vprašanja c-aj se ne rešujejo brez gospodarskih krogov. Kajti doživeli smo že nepotrebne eksperimente. V zvezi z vsem tem je potrebna tndi aktivnejša politika ministrstev, kajti marsikatero rano nam ni zadala svetovna kriza, ampak naše gospodarstvo. Tu bi bil potreben nujno gospodarski svet, ki ga imajo vse ustave, pa nc more priti do življenja. Končno je dejal, da gre tudi domovinska ljubezen skozi želodec in naj ver.dar že enkrat neha izrabljanje političnih gesel, pač pa začne gospodarsko delo,, ki nai prinese vsem kruha. Zato naj bo konec večnega frazarjenja in na delo!! To delo naj se vrši v znamenju solidarnosti slovenskega trgovstva! (Odobravanje.) V imenu g. bana jc pozdravil zborovalcc načelnik g. Vovšek. Za njim je spregovoril predsednik zbornice g. Ivan Jelačin ki je v svojem izčrpnem govoru pokazal še na druge napake v našem javnem življenju. Povdaril je, da se nam v zunanji politiki za daljšo dobo ni bati pretresljajev, vendar to ne sme biti lazlog za ojjjisHtev dcla- Becsaostni fond pri banovini bi se moral imenovati zaposlitveni fond, ker r.-s potrebujemo be-raških fondov, ampak dela! Obširno je orisal razmere v svetovnem gospodarstvu, kjer se bijeta za prevlado dva principa: na eni strani brezobziren kapitalizem, na drugi pa boljševizem. Rešitev za svet pa je le v zlati sredini, ki naj izravnava nasprotstva in prepreči ekscese ene in druge plati. Zlasti to velja za mas, ker smo Slovenci narod malih ijudi in bi morali krepiti zlasti srednji stan. Potrebna nam je socijalna pravičnost. Naše zadružništvo je mnogo doprineslo k napredku Slovencev. Ustanovitelji naših zadrug so bili res pravi prijatelji našega naroda, njega vodniki in dobrotniki. Danes čuti krizo na denarnem Irgu predvsem naše zadružništvo in skrajni čas fe, da sc misli na rešitev iz denarne krize. Dajte nam nova sredstva! Zlasti je tu naloga finančnega ministra, ...... ,, Naši politični zavezniki, katere ljubimo in spoštujemo, inas pri gospodarskih stvareh kaj radi pozabljajo, nasprotno pa smo videli, da je dobila Avstrija dovoljenje za uvoz 16.000 vagonov le«a, dočim so pri nas razlagali za velik uspeh že dovolitev uvoza dveh vagonov jajec! Z vsem tem je v zvezi tudi dejstvo katerega opažamo na tolikih gospodarskih konferencah na svetu, da so Slovani najmanj vpoštevani, čeprav imamo velike slovanske države. Tudi sodelovanje slovanskih držav mora biti cilj naše gospodarske politike. Končno je dejal, da mora nehati vsaka ani-moznost med gospodarstveniki, ki postajajo vedno bolj važen faktor, V okrepitev položaja trgovstva želi, da bi zveza postala čimprej obvezna organizacija vsega trgovstva. Za splošno pa naj veljajo načela: zakoni morajo biti pravični, izvajati se morajo za vse enako in bremena morajo biti eoika, pa bo red! (Odobravanje.) Nato sta pozdravila zborovalce poslanca gg. Krejči in Cerar, za njima kamniški župan g. Krat-nar vzklikajoč »živilo trgovstvo« in domačin g. Am-tom Strgar, predsednik kamniškega združenja trgovcev, želeč uspeha zborovalcem z Bog živi! Potem je apeliral predsednik g. Kavčič na vse merodajne faktorje, naj vpoštevajo vse zahteve trgovstva, saj je hotelo trgovstvo organizirati celo javna zborovanja. Za narodno blagostanje fe treba delati brez fraz. Tajne sile in osebni interesi pa naj izginejo iz gospodarske politike. Nato je sledilo tajniško poročilo g. Kaiserja in blagajniško poročilo g. Verovška, ki zaradi zdravljenja ni bil prisoten. Računski zaključek izkazuje dohodkov okoli četrt miljona Dut, visoka je postavka zaostankov, katere naj združenja čimprej poravnajo. V imenu nadzorstva je predlagal abso-lutorij g. Šporn, kar je bilo soglasno sprejeto. Sprejet je bil tudi proračun za 1933 v znesku 165.00C dinarjev. Volitve Z velikim odobravanjem je bil za predsednika izvoljen zopet g, Kavčič na predlog g. Jelačina. V zvezno predsedstvo so bili izvoljeni gg.: Kavčič Josip, Gregorc Ivan, Verovšek Jurij in Fabiani Pavel (za ljublj. združenje), Weixl Vilko, Preao Ivan in Anderle Zdravko (Maribor), Sire Franjo, Globočnik Franc in Savnik Anton (za kranjsko združenje), Lenart Franc (Ptuj), Fursager Leopold, Sitar Peter (Radovljica), Divjak Josip in Peterlin Filip (Ribnica), Černe Franjo (za združenje Kri&ko), Stergar Anton (Kamnik), Janko KI um in Rozman Vinko (za Slovenjgradec), Elsbacher Konrad (Laško), Kac Franjo (Slov. Bistrica), Umek Anton Brežice), Šumer Martin (Konjice), šporn Josip, Je-ločnik Viktor in Majaron Joško (Ljubljana-okolica), Osterc Peter (Dol. Lendava), Stanko Lenarčič (Logatec), Miiller Karol (Črnomelj), Pitih Viktor, Zi-darnšek Josip, Cukala Mak« in Cvenkel Anton (za celjsko okolico), Franc Huber (Kočevje), Kaetelic Edmund in Povh Joško (Novo mesto), Črtane For-tunat (Litija), Traun Ivan (Ptuj-okolica), Hrastelj Anton (Sv. Lenart), Kuharič Ludvik (Ormož), Čeh brane in Kohn J. (M. Sobota). V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.; Šporn Tdr-šek in Volk. Sledilo je čitanje resolucij, katere je prečital tajnik Kaiser. Sprejete so bile soglasno. Predsednik g. Kavčič se je zahvalil vsem sodelavcem za uspešno delo. Sklenjeno je bilo, da se prihodnji občni zbor vrši v Konjicah. S tem je bilo uspelo zborovanje zaključeno. Na seji novoizvoljenega predsedstva zveze sta bila za podpredsednika izvoljena gg. Elsbacher in Mariborska kronika GORI! Okoli četrt na 12 je zabrnel v Gasilskem domu telefon in naznanil, da se je vnel ogenj na podstrešju hiše št. 49 na Aleksandrovi cesti nasproti kolodvoru. Gasilci so takoj odrinili na mesto požara s polno opremo in Magirusovo lestvijo, vendar jim ni bilo treba stopiti v akcijo. Pokazalo se je namreč, da je nastopil poziv gasilcev radi gostega dima, ki je ob silnem zračnem pri-Usku zajel podstrešje omenjene hiše. Hudega nič. Gasilci so se vrnili na Koroško cesto. OKOLI 100 ČEŠKOSLOVAŠKIH ČASTNIKOV je prišlo danes na svoji turneji po naši državi v Maribor in sicer z avtobusi. Ob štirih popoldne so jih pri Št. Ilju ob prestopu na naša tla pozdravili zastopniki mariborskega mestnega poveljstva, okr. načelstva, obmejne policije, rezervnih častnikov ter šentiljskih občanov. Pot se je potem nadaljevala na avtobusih v Maribor, kjer se je vršil svečan sprejem pred »Orlom«, kjer je bil gostom na čast prirejen zvečer družaben večer, ki se ga je udeležilo mnogo občinstva, zlasti iz kroogv tukajšnje češkoslovaške kolonije. Med navzočimi častniki jc mnogo odličnih vojaških osebnosti kakor gencralštabni polkovnik František Landš, podpolkovnik Jan Kveton in drugi. V skupini so mnogi rezervni in aktivni častniki, ki so sc borili v Dobrudži in Solunu, Dunajska vremenska napoved: Oblačno in deževno, hladno vreme. Popotnik, ne ustavljaj se! Kdor gre po cesti iz Ajdovščine no Črni vrh, se ne sme ustavljati in ogledovati narave. Zgodilo se je pešcu, ki sc je ustavil na cesti blizu Podkraja in oddihal, da so ga aretirali in odgnali v zapor. Iz Ajdovščine so tndl naredili velik elcktrovod čez lirlbe proti Idriji; pa le v spodnjem delu so delali civilisti; ko jc prišlo delo više v trdnjavski pas, jc vse delo prevzela vojaščina in niti civilni inžener ni imel dostopa. Utrjevanje se po hribih še vedno nadaljuje. V aprilu so zvozili na gore velikanske množine cementa. Rezcrvoir za veliko elektrarno ob Ilublju pa ni posrečeno delo. Breg se pomika in spravlja v nevarnost vso uapravo. Zato sedaj rezervoir ne sme biti napolnjen čez polovico. — V Vipavi so začeli zopet graditi novo vojašnico. Mlado in staro se vojaško Na Punti Grossr na istrski ohnli so sc zaključile praktične vaje zračne obrambne milice ki so trajale od aprila. Miličniki so streljali z obrambnimi topovi na fingirana letnlu. Že septembra in oktobra so se vršič podobne vaje v tem kraju. Pozimi, to jc od novembra do marca, so priredili častniki teoretične tečaje za zračno obrambno milico. Zadnjim vajam nn Punti Grossi jc prisostvoval general Brandl, ki jc obenem poveljnik armadnega zbora. Ob zaključku vaj jc častital poveljnik zračne obrambne legije konzulu Zamagni, češ, da so miličniki pokazali vso svojo spretnost. Peta legija zračne obrambne milice obstoji žc sedmo leto v Trstu. Iz njenega pravilnika lahko razibereš, dn jc ta milica namenjena pred-vsem tistim mladeničem, ki ne morejo šc služiti v redni milici in pa tistim možem, ki so žc preveč odrasli, tla hi sc mogli vpisati v rodno inilico. Nadalje zbira zračna obrambna milica tudi prostovoljce, ki radi invalidnosti ne morejo služiti v redni armadi ali milici. Njen glavni namen jc ta, du omogoči obrambo proti zračnim napadom, ne da bi bilo treba odtegniti redni vojski na bojišču sile, ki jih tam potrebuje. Streljanje z obrambnimi topovi ne stavi na topničarja prevelikih zahtev in pretežkega telesnega napora. Zelo važno je teoretično znanje. Zato tudi tem rajši vpišejo v (o milico izobražene ljudi, predvsem tehnike. Prostovoljce opravlja Sc nadalje svoj poklic, kajti vaje se vršijo samo ob nedeljah in to v jutranjih urah. Miličniki so tako izvožbani, da sc lahko prištevajo k redni armadi; seveda Italijani v ženevi tega nc povedo... S Trstom propada tudi naš kmet Malokalcra pokrajina, ki je po svetovni voini prešla iz ene države v drugo, je gospodarsko tako prizadeta kakor naša Primorska s svojimi obmorskimi lukami Trst, Reka in Pulj. S propadom teh mest je v enaki meri udarjeno kmetsko prebivalstvo, ki je prej zalagalo ta mesta s svojimi pridelki in tudi s svojimi delovnimi silami. V teku stoletij pod avstrijsko vlado so sc gospodarske razmere Primorja prilagodile tržišču, ki so ga našle v zaledju in temu primerno se je tudi uredila produkcija zemlje. Vino, zgodnja zelenjava in sadje je šlo na sever, medtem ko so ostali pridelki našli odjem v bujno razvijajočih sc obmorskih mestih. Trst s svojim pristaniščem je bil okno v svet zaledju. Reka in Pulj sta uspevala, ker sta živela od zaledja obsežne države. Trgovina, obrt in obmorska industrija so se lepo razvijale in zbirale bogastvo, ki jc dajalo življenjski obstoj ne samo lastnikom, ampak tudi odvisnemu delavstvu. V pristaniščih ie našlo zaslužka poleg domačega ljudstva presežek iz zaledja. Blagostanje se je razlivalo iz mest ludi na deželo. Nista dobro živela samo meščan in delavec, temveč tudi kmet, ki je svoje pridelke lahko vnovčii. Po vojni jc bilo Primorje odtrgano od svojega naravnega zaledja ter priključeno Italiji. Ta država jc cš mlada, kot enota tvorba ešle minolega stoletja, ki do pred vojne ni mogla razviti enotnega gospodarskega programa niti v svojih tedanjih mejah. Z aneitsijo Primorja je dobila nove lukc brez večjega zaledja. Luk ima pa Italija več kol dovolj, zato so ji nova obmorska mesta postala v breme; kajti lukc stanejo mnogo vsako državo Italija ima od zasedbe Trsta in Reke le negativen dobiček, v kolikor je namreč te lukc uničila v prid Benetk in Genove. Vsa njena politika gre za tem, da sc protežirajo predvsem ti dve pristanišči. Propad primorskih mest sc opaža dandanes povsod: industrijska podietja se zapirajo oziroma prenašajo v staro Italijo, trgovine propadajo druga za drugo, obrt peša, konsum blaga je vedno manjši, gospodarsko življenje zamira. V prostorih starih trgovin nastopajo nove, ki pa po enem letu, če ne šc prej, zopet zginejo in dajo mesta dru- Patent na vse zmage! Na telovo «c jc zbralo v Ncrvesi ob Piavi »koli 25.000 bivših topničarjev iz vse države, du bi si obudili spomine na »zmago ob Piavic in da bi se tako duševno pripravili na nove boje. Topničarji so defilirali pol ure pred italijanskimi generali, med katerimi sta bila tudi maršala Caviglia in Pccori Giraldi. Vojvoda d' Aosta jc zastopal kralja. Predsednik senata Fedcrzoni jc imel slavnostni govor. Omenil je, da je po-tklo 15 let, odkar se jc bila ob Piavi velika in za zgodovino odločilna bitka. Potem jc zopet dejal, da je bila to največja bitka v svetovni vojni. Prav radi te bitke jc Avstrija izgubila vojno. Italija je šla v vojno, dn bi od drugih izsilila spoštovanje in strah; toda Italija ni samo dobila bitke ob Piavi in ž njo zmage v svetovni vojni, temveč danes pritiče Italiji šc druga zmagal Edino fašizem bo prinesel utrujenemu in obupanemu 6vctu rešitev in rešil vso civilizacijo. Iz Gorice v Macedoniio Obupno gospodarsko stanje, v katero je zapadla Julijska Krajina, sili posebno vrtnarje iz najbližje goriške okolice v svet. Mnogo bi se jih rado izselilo, a ne morejo, ker jim ni mogoče prodati po nobeni ceni prezadolženih posestev. Cena teh je padla na četrtinko dejanske vrednosti. Nekateri najbolj pogumni kmetje iz Štandreža, Št. Petra pri Gorici in iz Vrtojbe skušajo radi tega v zadnjem času oddati posestva v najem ter se izseliti v Maccdonijo. Preteklega meseca so odšle iz Štandreža in Vrtojbe tri družine v okolico Gjev-gjelija. Goriški izvozni trg. Na goriški izvozni trg prihaja sedaj dnevno oltoli 5000—6000 kg graha v stročju, katerega nakupujejo goriški izvozničarji za Prago. Cena liro 0.80 za kilogram. Nekaj tega graha gre tudi v Ljubljano, kjer ga prodajajo po 6 Din. Cena češenj je šc vedno visoka in se giblje okoli 1.50 lir. Po zgodnjem krompirju, katerega je mogoče dobiti po 0.50 lir, pa ni nikakega povpraševanja. _ Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Predstojniki vseučiliških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef« vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz-Josef- grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in snenariiskih trtfovirrah- gim. Večina starih uglednih tržaških trgovin jc propadlo in njih lastniki končajo navadno s samomorom. Dela za domačine je vedno mani, ker jim ga odjedajo Italijani iz stare Italije, ki so v svojih zahtevah zelo skromni in sc zadovoljijo z najslabšo hrano. V tem pogledu je zelo značilen dovtip, ki ga pripovedujejo v Trstu. Tržaški fakin — težak — je na Velikem trgu glasno preklinjal bivšega avstrijskega ccsarja Franca Jožefa. Okrog njega sc je nabrala velika množica ljudi in seveda tudi policaj. Ta ga pokara, češ naj pusti mrtvega na miru. Delavec mu jezno odgovori: »Kaj? Ničesar nam ni žalega storil? Pa še kolikol Navadil nas je petkrat na dan 'r.sli. Danes pa nimamo nit: t°liv. da b' se enkrat na dan nasi'ih.& — In Sa' to ni samo dovtip, ampak gola resiica Ne samo v Trstu, ampak celo na deželi so družine, ki dandanes jedo samo enkrat na dan. Celo dobri kmetje z velikimi kmetijami žive samo ob polenti; kruh si pečejo komaj ob nedeljah, ali pa tudi samo ob praznikih. Radi bede je v Trstu umrljivost izredno visoka. O samomorih radi pomanjkanja listi ne smejo niti več pisati. Nekateri trdijo, da jih je po več na dan. To pa niso samo iz nižjih slojev, ampak mnogo ie propadlih trgovcev in drugih brezposelnih inteligentov. Posledicc propadanja Trsta in drugih primorskih mest na okolico in daljno zaledje so prav slabe. Bližnja okolica ie pošiljala prej na tisoče okoličanov na delo v Trst. Doma imajo hišico in par njiv, kraških dolin in pašnikov in kak vino- frad, kar vse skupaj ne more preživeti družine, alo so bodisi gospodar ali sin ali hči hodili na delo v mesto. Sedaj so pa redki, ki so si ohranili tako zaposlitev. Navezani so torej samo na tisto ped zemlje, ki jc njih last. Kraški svet čistijo kamenja, nanašajo zemljo in ga pretvarjajo v njivicc in vrtove. V vinogradih obnavljajo opuščene vinograde, sadijo namizno grozdje, breskve, hruške, cvetlice, se oprijcmljejo sploh vsake kulture, ki jim obeta še tako majhen zaslužek. Vse to, da si ohranijo borno življenje. —*—V- Tržaški promet še vedno nazaduje V mesecu maju jc bilo v tržaškem pristanišču skupnega prometa 2.960.300 stolov, medtem ko jc znašal promet v maju lanskega leta 3,276.335 stolov. V prvih petih mesecih letošnjega leta jc šlo skozi Trst 12.522.104 stotov blaga, lansko leto v istem času pa 15,327.739 stotov. Promet skozi Trst torej še vedno pada. Razstava črešenj v Gorici Na razstavi črešenj. ki sc jc vršila preteklo nedeljo v Gorici, je prejelo častno diplomo 13 posestnikov v oddelku Brda. Nagrajen s prvo nagrado je bil: štekar Anton iz šleverjana, kateremu je bilo tudi izplačano darilo 150 lir. Drugo nagrado 100 lir sta prejela Ilumar Josip in Bregant Andrej, oba iz Števcrjano. Tretjo nagrado 50 lir je prejel kot prvi Komjanec iz Stc-verjena poleg 9 drugih kmetov iz Brd. — V oddelku Vipavska dolina jc bila podeljena častna diploma norišnici v Gorici, nadalje g. Tomanu i/. Dornberga, Karlu Kumarju iz Gorice, ing. Maverju iz Lož pri Vipavi. Prvo nagrado in 150 lir je prejel Rijavec Alojzij iz Dornberga. Drugo nagrado 100 lir Fornazarie Aojzij iz Vogrskcga in Batič Franc iz Šempasa, tretja nagrada 50 lir je bila podeljena Francetu Kebru iz Volčje drage in 11 drugim posestnikom iz goriške okolice. Nagrada 25 lir jo bila podeljena 17 posestnikom iz Vipavske doline. 5 mesecev zaradi policijskega svarila Ker jc prekršil določbe policijskega svarila, je bil obsojen na 5 mesecev zapora pred goriškim sodiščem 33-lctni Franc Sfiligoj Mihaelov iz Biljane, bivajoč v Gorici. Iz Gorico sc jo podal v Bilje, nc da bi prosil policijsko upravo za dovoljenje. Drobne vesti Zaradi beračenja je bila obsojena na 10 dni zapora 47 letna Emilija Vogrič iz števcrjano, na 5 dni Badavič Janez, star 69 let, iz Gorice, na 5 dni zapora 37 letni Matija Qualig. Iz istega razloga jc bil obsojen Frizon Alojzij i/. Krom-berga. V Trstu je bilo aprila meseca rojenih 250 ljudi, umrlo jih je pa 240. V Bazovici jc bil zadnji teden aprila po 25 lotih spet sv. misijon, ki je dobro uspel. Električna razsvetljava jc zdaj razpeljana uo vsei zeornji tržaški okolici Trgovina s kavo svobodna V Trstu so se zelo razveselili vesti iz San-tosa, da ho brazilska vlada opustila nadzorstvo nad trgovino s kavo. V to trgovino se nikakor nc bo več vmešavala in jo ho pustila svobodni konkurenci. Tržaški trgovci s kavo pričakujejo, da bo tudi v Trstu trgovina oživela. V Santo.su se je osnovala italijanska družba pod imenom »Sociedade Internacional Cooperativista do Cafe Brasilciroc, ki ima namen pospeševati trgovino s kavo. Oblastveni jc bil naznanjen 44-letni Franc Furlan iz Gorjauskega, češ, du je brez dovoljenja izvrševal obrt /ivinozdravnika. Pomagal jc kmetom z raznimi nasveti pri živini. »Ali si prejel kak odgovor na svojo ženitbeno ponudbo?« »Da, da. Ona prosi mojo fotografijo in šopek las .,.« Mariborska nedelja Maribor, 18. junija. PROCESIJE SV. REšNJEGA TELESA Letošnja Telova procesija v stolnici je nudila sliko prisrčne in dostojanstvene verske manifestacije. Isto velja tudi za današnji lelovski procesiji v frančiškanski in magdalenski župniji, ki sta se vršili po običajnem redu navzlic deževje napovedujočim oblakom. Proti koncu obeh procesij jc dež jel rahlo naletavati ter prešel potem, ko so bile telovske slovesnosti žc zaključene, v hudo ploho. Pri oo. frančUkanih v župniji Matere Milosti sc je pričela današnja procesija z Najsvetejšim ob 8 zjutraj. Razvijala sc je po običajni poti preko Aleksandrove ceste do Tomšičevega drevoreda, potem dalje po drevoredu do parka in po Ciril-Metodovi ulici preko Jugoslovanskega in Trga svobode nazaj k oo. frančiškanom v župno ccr-kev. Kljub napovedujočemu sc deževju sc jc procesija razvila vendar v vsej svoji mogočnosti. Za križem so šle ljudske šole, nato godba mladinskega doma, Krščanska ženska zveza in Posclska zveza, izobraževalni društvi iz Krčevinc in Košakov, Frančiškova družina, katoliški možje, potem zopet vojaška godba, Marijina družba za dekleta, pred Najsvetejšim pa skupina ovenčanih deklic, ki so trosile cvetje. Za Najsvetejšim, ki ga jc ob asistenci nosil gvardijan p. Sevcrin Korošec, so korakali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, nato sc jc razvrstila Marijina družba za matere in ostali verniki. Tudi je ubrano prepeval ccrkvcni pevski zbor pod vodstvom župnika p. Valcrijana Landcr-golta. Poseben vtis so napravile goreče sveče, s katerimi so korakali v proccsiji številni možje od apostolstva mož. Ceste, po katerih se je pomikala procesija, so bile okrašene z zelenjem, na oknih pa so gorele sveče. Velike množice ljudi so ob cestah in trgih z zbranostjo pričakovale procesijo ter se udeležile blagoslovov. Procesija župnije sv. Magdalene na desnem bregu Drave ima od mariborskih telovskih procesij najkrajšo pot. Iz lame cerkve sc pomika vsako leto po Tržaški mimo bolnišnicc, po Masarykovi, čez Kralja Petra trg na Pobrcško ccsto in končno zavije zopet po Tržaški v župno ccrkcv. Tudi današnja procesija se je vršila po omenjenih cestah. Najsvetejše jo nosil preč. g. kanonik Jancžič ob asistenci domačih gg. kaplanov, kaznilniškega ku-rata g. Zavladlala in dveh oo. kapucinov. Altarji so stali pred bolnišnico, pri pekarni Schober na Kralja Petra cesti, pri dekliški šoli na Pobrcžki cesti in pred gostilno Friedau na Tržaški. Mogočna množica vernikov je šla za Najsvetejšim ter vztrajala v procesiji do konca kljub naletavajoče-mu dežju. Igrala je železničarska godba, bili pa so zastopani po svojih predstavnikih okr. glavarstvo za desni breg, mariborska občina, bolnišnica, vsi predstavniki društev iz magdalenske župnije, potem so šli v vrsti usmiljenkc iz bolnišnice, Marijine družbe, šole, Marijin vrtec, za njimi pa ostali verniki. SLAVJE FRANCOSKEGA KROŽKA Misel francosko-slovenskcga in jugoslovanskc-: ga zbližanja ima v Mariboru močno postojanko v ' tukajšnjem francoskem krožku, ki je v petek zvečer priredil prisrčno slovesnost, katere se ic ude-! ležil tudi ljubljanski francoski konzul g. Ncuvillc j v spremstvu tajnika prof. dr. Dctele. Njegov prihod ie bil v zvezi s slovesnim odlikovanjem mnogoza-služne predsednice mariborskega franc. krožka gospe Maistrove z redom »Nichan Iftikar«. Tople so bile priznalnc besede g. konzula ob tej priliki in iskrene zahvalne besede odlikovanke ge. Maistrove. Slovesno odlikovanje se je vršilo v Vesni. Po tej prisrčni svečanosti se jc vršila ljubka otroška akademija, na kateri je z lepim uspehom nastopil zbor šestih dečkov in šestih deklic z recitacijami, petjem itd. Ob tej priliki jc gospod konzul obdaril petero učenk državne realne gimnazije s knjigami. Lepa prireditev, na katero so mariborski galofili lahko ponosni! MOč IN SPRETNOST se spajata in združujeta pri nastopih profesionalnih rokoborcev na unionski verandi. Žc preccj ča-' sa trajajo in bodo še menda, predno bo padla ! končna odločitev. Za včerajšnje nastope je vladalo i med Mariborčani izredno zanimanje, tako da so 1 bili omenjeni unionski prostori nabilo polni. Saj ; sta bili na sporedu odiočUni borbi med češkim levom Mrno in Nemcem Schwarzbauerjem na eni strani, potem pa med odličnima tehnikoma Mad-jarom Bognerjem in Romunom Angelescom na drugi strani. V prvi borbi jc nadvladal Mrna Ncm-ca Schwarzbaucrja, dočim je spoprijem med slednjima ostal neodločen radi policijske ure. SMRT STARE MARIBORČANKE V Vrbanovi ulici je preminula na posledicah kapi znana mesarica s konjskim mesom in posestnica gospa Ana Ogrinc, Dosegla je lepo starost 78 let. Pogreb blage pokojnice bo v ponedoljek ob pol štirih popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sočutje. SLUGA IN SLUGA PONESREČILA Na križišču Razlagovc in Prešernove ulice jc prišlo včeraj do hudega karambola med tovornim avtomobilom in kolesarjem. V smeri od Zrinjskcga trga je privozil tovorni avto pivovarne Union, ki je hotel zaviti v Prešernovo. V tem trenutku jc pribrzel od nasprotne strani na kolesu sluga hotela »Orel« Konrad LoTbcr ter sc po doslej nepojasnjenem naključju zaletel v zadnji del avtomobila. Udarec jc bil tako hud, da jc dobil Lorbcr več krvavečih ran na obrazu in glavi ter ni mogel stati na nogah. Tudi kolo je bilo znatno poškodovano. Stražnik je poklical na pomoč reševalce, ki so Loberja prepeljali v bolnišnico. — V Spodnjih Hočah pa jc 13 letni delavčev sin Štefan Sluga padel s črešnje in si poškodoval levo roko. Prepeljali so i2a v splošno bolnišnice. POŠTENO STA GA OSKUBLA Hude skušnje z nevarnostjo igre na kvarte )t napravil sinoči Franc K. v neki gostilni v pristaniških ulicah. Priscdla sta k njemu dva neznanca, eden jc potegnil karte iz žepa in po starem preizkušenem receptu sta začela najprej igrati na tri karte med seboj. Sreča sc je nagibala zdai na »no, zdaj na drugo stran, dokler ni strast izvabila tudi nič hudega slutečega K., da sc je udeležil igre. Skraja jc dobival, potem pa sla ga nasprotnika pošteno oskubla ter mu pobrala znatno število metuljev, ki jih jc imel pri sebi. Prepozno jc spoznal, da jc padci v roke poklicnim kvartopircem in predno je prišel nazaj v gostilno v spremstvu policijskega stražnika, sta jo neznanca že zdavnai popihala. ČE NE PIJEš — BOŠ TEPEN so grozili sinoči tovariši mlademu slikarskemu pomočniku Joškotu, ki sc jc pripeljal iz Radvanja v mesto, da se po napornem tedenskem delu malo razvedri. Joško jc res pil, pa ni bil vajen vina in mu jc stopilo tako v glavo, da je obležal na Koroški cesti poleg svojega kolesa ter mirno zaspal, kakor da jc v domači postelji. Prebudil ga jc stražnik, ki mu jc nakazal prenočišče pri Grafu, danes so mu pa za posteljo na ccsti prisodili šc nadaljnjih 24 ur brezplačnega prenočišča. Pa jc dejal pred dežurnim uradnikom: »Drugič sc pustim raje prelepsti, kakor da bi moral piti. DVE ŽRTVI V Jurčičevi ulici se jc zgrudila od slabosti 38 letna modistinja Lorgcr Ljudmila iz Taborske ulice 16. Pozvani so bili na pomoč rcšcvalci, ki so jo nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da jc bila zadeta od kapi. — Na Betnavski ulici pa jc udarila kap 68 letno Pavlo Schnap. Tudi njo so morali reševalci prepeljati v bolnišnico PROTI SONČNIH PEG ? Ljubljanska kronika Ljnbljona, IS. junija..,, Frančiškanska procesija., Ali ima tudi vaša gospa zadnjo besedo, ko se z njo prebirate?« »Ne, vedno jaz.< »Neverjetno! Kaj pa rečete nazadnje?« »Oprosti I« Tekmi na dirkališču v Ascotu so angleške gospe prisostvovale v oblekah, kakor nam jih kaže slika. Moda, ki jo je pokazala angleška gospoda ta dan, velja za ves svet, in sicer za poletno sezono. Za 136.000 frankov Tjepolovo sliko »Apolon in dafnec so v galeriji Charpentier v Parizu prodali za 136.000 tranc. frankov. Oglašujte v Ponedeljskem SLOVENCU! Koruzo za krmo oddaja najceneje veletrgovina žita in moke A VOLK, LJUBLJANA Itesljevu cest« zl. Šo eter 11 sho m Koioniiaino blago, umetna gnojilo, cement itd. itd. dobavlja Gospodarsko iveza v Mubllani Nainovejši modeli dvokolea, otroških in igračnih vozičkov, prevoznih trieik-ijev motorjev in šivalnih strojev. Velika iibera. — Nainižje cene — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna ilvokoJes in otroških vozičkov Ljubljana Karlovska cesta št. 4. 191 DomaČi slovenshi zovod ie Vzalemna zavarovalnica v Uublfanl v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe b) vss premično blago, mobilije. zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Sprejema v živi jeuskem oddelku zavarovanje ua doživetje in smrt. otroške dote dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas» 3. Nezgode poedincev. društev, kolektivna delavska zavarovanja. Jamstvena in vsa moderna avtomobilska zavarovanja 4. Vlom, zvonove in steklo proti prelomu ali razbitju Zavarujte sebe In svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici Ivan Albreht: Tovariša Oprostite, prosim, Muki je moj pes. Jako lepa žival, brak jazbečar, krat.kogled in kratkodlak, ima polno vrlih lastnosti, a v prvi vrsti eno: Kadar ga kličem, nikdar ne pride k meni. Ob raznih prilikah sem spoznal, da je to zelo pametno, skušal sem tudi posnemati prebrisanega j»a, pa se mi ni obneslo. Tako mi je odvetnik nekoč pisal, naj pridem ta in ta dan k njemu in prinesem toliko in toliko na kaj vem kakšen račun, pa sem si dejal: Nič! Kaj me neki kliče, ko ve, kako je! Najbolj pametno bo, da storim kakor Muki. In nisem šel. Mislim, da ni treba posebej praviti, kako sem jo izkupil. Ako ne veste, kaj je rubežen, ni nikjer zapisano, da bi morali to slišati vprav iz mojih ust! Nemara je za pse postava bolj mila, sem se potlej tolažil. — Ljudje imamo um in prosto voljo in nas je treba bolj trdo držati na vajetih. Vzlic temu sem psu zavidal Viš, Muki, sem mu pravil, — da sem jaz na tvojem mestu, bi bilo imenitno. Kaj, ko bi se zmenila in zamenjala drug z drugim? Muki se je pretegnil, otresel život, široko odprl gobček in mi prijazno iztegnil vitki jeziček pod nos, češ: Hvala lepa za prijaznost! Hvaležno odklanjam. Dotlej sem malo dvomil o njegovi pristni čistokrvnosti. (ima namreč pod vratom in daleč čez prsi belo liso), posihmal pa sem uverjen, da res ni nobene nečiste primesi v njem. Le pomislite! Ondan hodiva Muki in jaz po ulicah, oba slabe volje, vsak s svojimi željami, ki jih nc razodevava drug drugemu. Muki je morul biti posebno nasajen. Nekje se je namreč iizprehajal golob, a Muki čave! po njem. Tragedije vzlic temu ni bilo, ker je bil pač golob drugačnega mnenja nego Muki in je slednjemu pustil samo dvoje repnih peres za spomin. Vsekakor pa je tako ravnanje vselej važno za pasje razpoloženje in sem čisto po pravici sklepal, dn teže srce štirinogega prijatelja sivi oblaki. Mahneva jo tedaj iz mesta in zavijeva zunaj na gostilniški vrt, Muki naprej, jaz lepo počasi za njim. Na vrtu je bilo precej gostov: tri mačke, trop kokoši in mlada dama z ljubkim otročičem. Kakor bi trenil, je Muki gospodar položaja. Niti oglasiti se mu ni treba, ko jo mačke že pocede po drevju na streho in kaj vem kam, in se pridne putke razkokodakajo na vse vetrove kakor bi treščilo vanje. Jazbečar pomaha z repom, kihne in se zmagoslavno ozre po meni, češ: Ali nisem tič, kaj? Začnem ga svariti in mu celo zagrozim, da ne bo smel nikoli več z menoj, ako bo tak, a dama je brž na njegovi strani: Kako živahen kužek! Kar objela bi ga, tako je ljubek. Smola! pravim sam zase in sem nevoščljiv psu. — Tega bi objela, meni pa niti odzdravila ni, ko sem stopil na vrt! Muki bržčas ugane mojo slabo voljo, a mu to ne gre nič kaj k srcu. Oblakov ni več in zdaj obvladuje svet. S pogledom mr malomarno ošvrkne od strani, kakor da hoče očitati: Ali si se ti kaj zmenil zame, ko mi je golob izpred nosa od frčal? Samo to; potem se prijazno pomuzne k dami, 6e začne igrati z otročičem, ki ves mezdi in vrišči od veselja, kmalu pa celo sedi dami v naročju, od koder mi pokroviteljsko namežikne: Vidiš, človek, znati je treba! Skoraj milo mi je pri srcu, ko se zmislim, kako se včasih sam mukoma tipljem v človekovo bližino. Ni treba, da bi morala biti ž.enska, ampak je lahko kdorkoli Tipljem se zgolj iz lakote, iz žeje po človekovi bližini, po toploti, ki jo upam najti, kadar me preveč za-zebe v samoti. Ko se mi že zdi, da bom segel bližnjemu v roko, mu pogledal v oči in še globlje, nenadoma začutim, kako sem strašno daleč od njega in kako je on dalje in vse dalje od mene. Kaj šele, da bi se h komu stisnil v naročje! Greva, Muki! pravim čez čas, ker čutim, knko se tndi razdalja do mlade dame bolj in bol j veča. Celo dete se odmika nekam v nedogled in slišim njegov veseli glas končno le še kakor iz sanj. Grede ngibljem to in ono. Mirki drobi kraj mene, skoči sem, šine tja, pozdravlja ali odganja štiri noge tovariše, se ozre za golobom, vrabcem ali samo za smetjo, ki jo dvigne veter, in je videti sam s seboj popolnoma zadovoljen. Golob, vrabec, smet in vse. kar srečuje, ga za- nima samo trenutek. Čim je mimo, izgine zanj vse kakor s platna filmska slika. Doma se zlekne na svoj prostor in je zadovoljen v svojem svetu. V park ne hodi rad. Branja res ni vešč, kljub temu pa le vselej, kadar hodi tam okrog, jezno pogleda na tablo, kjer preti svarilo: Pse na vrvico! Rad živi po svoje, kjer pa bi moral biti kakor v pregradi, tja večinoma rajši ne gre. Kadar sem tedaj namenjen v park, grem rajši sam. Čemu bi kratil psu prostost, ki je po naravi menda bolj njegova nego moja pravica! Grem takole, popoldne je bilo, vzduh mlačen in baršunasto mehak, pa zavijem v park. Klopi so bile večji del praizne in bohotno cvetje je zaman čakalo občudovalcev. Samo na eni klopi je v senci pred holmčasto gredo sedela mlada gospa. Kraj ženske je ležala na klopi odprta knjiga, okrog gredice pa je skakljalo dekletce, s še nerazločno izreko klicalo zdaj pa zdaj mater in se vzklikaje čudilo cvetočemu svetu pred seboj. Dovolite? pravim gospe in sedem. Mislil sem: Naj bo, skušal bom ravnati kakor Muki. Nato ogledujem cvetje, čebljajoče dekletce in z neko obzirnostjo tudi žensko, ki jo loči od mene samo na klopi ležeča odprta knjiga. Imenitno! si pravim. — Saj niti ni tako težko kakor sem mislil. Zdaj pričnem kar lepo govoriti, pa bo vse v redu. To je vrag, kako je včasih jezik okoren in beseda zaklenjena! O čem naj sploh govorim? O politiki? Kaj bo neki politika mar tej mladi dami, ki nima na licu še niti ene same gube?! Bi poskušal o umetnosti?... Preden zinem, me že mine. Saj vendar vem, kakšen križ je zdaj z umetnostjo in da umetniki dostikrat niti sami ne vedo, kaj jih je zaneslo k njej. Ne vedo niti tega, če so res umetniki. Nak, pustimo umetnost, dosti je že bilo gorja zavoljo nje, če že ne radi umetnosti, pa zbog ljudi, ki lazijo okrog nje!... Tale mlada mati ima dete, sama je umetnica in svečenica v svetišču večne matere zemlje. Čemu bi jo trapil z okornimi besedami, ki bi nemara bile samo hreščanje v simfonijo njenega življenja! Dete okrog gredice venomer čeblja, vendar razločim Ie besedo mama, V6e drugo je vzeto iz otroškga slovarja, ki ga odrasli razen matere prav redko razume. Mene za otroka očividno niti ni. Kljub V6ej živahnosti 6e namreč nobenkrat ne ozre name, še tedaj ne, ko včasih v nenadnem veselju ploskne z ročicami in z iskrečim pogledom kakor blisk naglo poboža mater. Kako ljubko dete! se slednjič razmajem in me je takoj sram svoje nerodnosti. Gospa niti ne trene. K sreči me je menda preslišala, ker je preveč zamaknjena v malo. Saj res! Muki se je takrat na gostilniškem vrtu najprej prikupil otroku in se šele nato pomuznil h gospe. Kako 6em le mogel prezreti tako tehtno okolnost! Brž stopim k cvetju in se začnem dobri-kati dekletcu. Mala me nekaj časa splašeno gleda, vtakne nato desni kazalec v usta in glasno ihteč zbeži k materi. Kaj je neki zopet bilo narobe? mi je nerodno, ko se čutim tako nenadoma premaganega in mislim samo še na to, kako bi se najbolj dostojno odstranil. Gospa se nasmehne, boža in šepetaje tolaži hčerkico ter se nazadnje malo v zadregi in vendar precej nejevoljno oglasi: Ent.schuldigen, Biibi hat so eine Angist vor grauen Haaren. Brez besed se naklonem. Na klopi se mi zdi, da se me z nasmeškom boji celo odprta knjiga. Doma se mi dobrika Muki. Iz oči mu berem, da ve o dogodku v parku. Nič ne maraj! mi mahlja z repom. Ljudje se bojite sivih las, psi se bojimo celo ljudi, zato pa smo tako prijazni z njimi. Ko sedem za mizo, mi skoči v naročje in se. ne da odgnati. Tako je treba! mi dopoveduje njegov krotki pogled. Ne vpraša, ne terja, vse mu je kakor samo po sebi. Tovariško gleda, kako lezejo na beli papir črne kljuke, ko začnem pisati. Skraja še živahno mežika, potem začne dihati globlje in globlje in kmalu zadremlje. Bržčas je zato najbolj tovariški, ker ga nič ne mika v svet, ki ni zanj. Vsekakor sem sklenil, d« se čim prej naučim od njega te velike umetnosti---.