iNovicar. Državni zbor. V 40. seji drž. zbora je bilo na dnevnem redu sporoeilo odbora prošenj. — Prošnje, ktere zagovarjajo o- [»rostitev advokacije, so se po Miihlfeldovem predogu, izročile posebnemu odboru, kteri je naj pretrese in ob svojem času svoj predlog zboru naznani. Dalje je došlo na red sporočilo verskega odbora o načrtu postave, po kteri se naj spet na novo vstanovijo postave drugega poglavja občnega državljanskega zakouika o zakonskih pravicah katoličanov, da se spet sodnja oblast v zakonskih zadevab da posvetnim sodnijara, in da se posvetnim sodnijam spet prepustijo odločbe o pogojni dopuščenosti sklenitve zakona. — Pri glavnem besedovauju so soper predlog govorili Pintar, Greuter, Andriewicz, za njega pa Waser, Weichs, Hormuzaki. V 41. seji drž. zbora se je nadaljevalo glavno besedovanje o zakonaki postavi. Proti predlogu je dolgo govoril prošt Degara in za njim Andriewicz. — Za predlog so govorili Weichs, Schindier, kteri je pri ti priložnosti tudi udarjal po panslavistih. Za njim še sta govorila Rechbauer in Herbst. K slednjemu še je govoril proti predlogu Miihlfeld, kteri je tirjal, da vpeljanj e civilnega zakona mora biti pravilna naredba, ne pa samo reč, ktera se samo za silo rabi, kakor je odbor predložil. Govornik pravi, da zakon ni izklenivno crkveno opravilo, ker sakranienti iruajo samo notrajno inoč, ne pa v državljanskem življenju. Za odborov predlog je tudi govoril dr. Berger, in proti temu Greuter, dolgi jegov govor je dosegel hvalo pri desni stranki. Govornik je sklenol s tetui besedami: Izreklo se je v tej zbornici, da se ima opraviti pri konkordatu s ptujo oblastjo. Jaz sem vam že včeraj razložil, da se z moži, kteri to reč tako razumijo nočem več bojevati. Sveti oče v Rimu je po katoličanskem verskem nauku očiten poglavar očitnega tela Jezusa Krista. Kdor tedaj pravi, da je jegova glava ptuja stvar jegovega tela je vpeljal dualizem iu to je dualizem smrti pa ne življenja. Kdor se v tej zbornici podstopi reči, da je papež, poglavar crkve, ptuja oblast, pripozna ravno s tem, da noče dalje biti živ ud na oneni telu, kteremu je papež, po postavljenju Jezusa Krista, očitna glava. nVi ne bote zmagali, moja gospoda, in ravno zato ne, ker tudi mi to orožje v roke vzememo — enkrat še povem: Vi nebote zmagali!" — Glavno besedovanje o zakonski postavi se je v tej seji končalo. V 42. seji drž. zbora je prej, ko se je posebno besedovanje začelo, govoril poročevavec dr. Sturm in priporočal odborov predlog. ..Sklenol je z besedami: ,,Tudi mi rečemo: Non possumus! Členek I. (Naj se ovrže duhovska zakonska sodba in vpelje občni državljanski zakonik.) se odobri brez besedovanja. Vsi so glasovali zvun dnbovuih. Členek II. (Postave o oklicanju in sklenitvi zakona, če bi to branil krajni duboven.) Po kratkera besedovanju se je tudi ta členek z 96 proti 45 glasom odobril. Proti njemu so glasovali dubovni, srednja stranka in neki od desne. Članek III. (Naj se ovrže duhovska sodnja oblast v zakpnskih zadevah pri katolieanih) se odobri brez besedovanja. Llanek IV. (Postava naj dobi valjavnost po treh mescih, ko bode naznanjena) se po Miiblfeldovem predlogu celo izpusti. Č I e n e k V. (Določba kdaj ima postava veljavnost dobiti) se jc s popravnim nasvetom, da se spusti oddelek 5. odobril. Ravno tako tudi členek VI. Zvnn tega še je predložil odbor: Slav. zbor naj pooblasti verski odbor, naj še načrta novo zakonsko postavo, pod tem razumljenjera, da je ženitev državljanski čin in po poglavitnem vodilu ne odvisea od crkve.nih nredbah. Se odobri z 70 proti 50 glasov. Prej ko se je zbor sklenol, je predsednik še prečetel dopis nolrajnega ministerstva, kteri naznanja, da je Njih VeIičanstvo postavo o kazenski pravdi potrdilo. V 43. seji drž. zbora jc bilo na dnevnera redu sporočilo verskega odbora in sicer načrt postaveo razmerah šole do crkve, da se po poglavitnem naeelu loči sola od crkve. Proti predlogu je govoril naj prej Jager, kteri je med dmgirai tudi rekel, da se, po njegovem mnenju, to ne zlaže s prvim oddelkom postave, kteri pravi, da šola mora biti neodvisna od crkve. Nahajajo se narareč zvun države tudi drugi vdeleženci in ti so: Štariši, crkev in srenja. Govornik je sklenol s temi besedami: Da okolščinam ni primerno v časib, kedar bankrot skoz okno gleda, se s takimi stvaritni peeati. Po tem je govoril Slo venec Klun za predlog. Ta kranjski poslanec je govoril, tako, kakor pišsjo dualistiški dunajski časniki. — Izobraževanje Ijudstva .je jegovo geslo, — in zatoraj proč z duhovščino! G. profesor je celo pozabil, da so se na slovenskem dozdaj skorej jedini narodni duhovniki trudili, da še se je ohranil slovenski duh. Klun je govoril kakor dualističen državen poslanec ne pa kakor Slovencc! Za tem ,je govoril proti predlogu Degara, ip za njim, ali skorej v celo prazni dvorani Hermann. Zadnjič še je za predlog govoril superintendent Schneider, in Schindler, kteri je navajal stavke iz pastirskih listov raznih avstrijskih škofov, kar je posebno ž njim jednako misleče poslance zlo razveselilo. — Po tem, ko še je tudi g. Sawczynski za predlog govovil, je bilo glavno besedovanje končauo. V 44. seji drž. zbora se je začelo specialno besedovanje o šolski postavi. Proti §. 1. (višji nadzor čez školske reči ima država) je govoril Jiiger in četel iz ,,Vaterland" elanek, kterega je dr. Klun spisal in leta 1862 razglasil, in kteri govori soper ločitev šole od crkvi; da bi s tem pokazal, da skorej ni mogoče, da je Klun pri prejšnji seji po svojera prepričanju bil govoril. — Predsednik graja govornika zarad četenje članka iz easnika. Dr. Klun odgovarja: Je dosti znana taktika iz spiaov iztrgati posamezne stavke in se tako soperstaviti nasprotniku. Govornik, ki hoee dokazati, da je zmirom za to bil, kar je v prejšnji seji govoril, četeje posamezne članke iz ,,Oesterr. Scbulbote". On ne tirja ločitve šole od crkve, temoč omejitvo prevelike klerikalne moči. Dr. Bergerin Leonardi hočeta, naj se elenek tako glasi: Vodstvo in nadgled šole naj oskrbuje za to po postavi postavljeno poglavarstvo. — Leonardi še boče, naj se, postavi, više vodstvo. Dr. Toman pravi, da je pri tem paragrafu in pri oni državni postavi, ktera je že bila prej odobrena, nasprotno tirjanje. Govornik ponavlja besede iz govora dr. Kluna v prejsnji seji. Predsednik ga zavrne s tem, da naj ostane pri danešnji stvari. Dr. Toinan izusti na to besedo chicane, t.j. zvijača, (nastane hrup, klicanje). Predsednik reče govorniku, uaj to besedo prekliee, in ker Toraan to ni hotel, mu odtegne besedo. §. 1. se po tem po predlogu Berger-ja odobri Proti §. 2. oddelku 2. (Poduk v drugih rečeh zvun nanku vere jeneodvisenodvsakecrkveneoblasti.) sta govorila Greuter in Jager; za njega Kuranda in Schindler. Krzeczunowicz pa je zahteval, naj se celi oddelek izpusti. Proti temu oddelku so glasovali neki Polaki, Tirolci iu Slovenci zvun Kluna. §. 3. (Obiskavanje šole je vsakemu dopuščeno, bodi si kakekoli vere) se odobri skorej brez besedovanja. §. 4. in 5. se po predlogu Bergerja v jeden členek skup potegneta in se kot §. 4 tako odobri: ,,Vsaka crkev ali versko društvo slobodno vstanovi injzdržuje iz svojega premoženja šole za mladiuo — določne vere. Podvrženi soven- dar vsi šolskiia postavam in morejo od njih tudi dobiti pra-jj obhajalo s?oj stoletai obstojek. Res prav lepi čas, v kterem vjce javaih ueilnic, ko dopolaijo postavae pogoje, kteri sojjpa je tudi to vse hvale vredao društvo zlo mnogo koristilo. potrebni takim učilBicam.u Družbenikov se je sošla pri ti priložaosti prav velika muo- Za tem se odobri brez bosedovaaja §.5. " " ' ~ Pri §. 6. je Gross nasvetoval, naj sc popravi takole: Šolska služba se aiora ločili od crkvenikove." — Greuter je zabteval, aaj se izpusti oddelek I. tega paragrafa (Učiteljstvo na šolab more eaakoaierao dobiti vsak državljaa, kteri je za zmožaega spozaaa, brez veriaega razloeka), proti temu jegovoril Landesberger. Greuter je še govoril proti principu v teai paragrafu, po ktereai je šola, tako rekoč, brez vere. -- Te dai, reče govoraik, se je v tej zboraici toliko o katoliškib vredbah povedalo, da bi se iai mrzilo o vsem tem opoaa.šaajeai še eakrat govoriti. Od predsedaika zarad teh besed grajaa, reče Greuter. Jaz sem se saaio aa štenografičaa aazaanila opiral, jaz se aa nje opiraai, da so se proti aaai stvari izrekle, kar se je brez vsakega opoaiiaa od straai predsedaištva zgoditi moglo (živo klicaaje ,,dobro" aadesaistraaiaa Ievivelik aemir). Ko se je povedalo; dubovaištvo ae zastopa morale temoč posvetni Ijudje. Če se to aaai aasproti dopusča, tedaj ae vem, kaj iaiaai storiti, tedaj je aaj bolje se vsesti ia aioleati. (Živa pohvala od desae straai.) Tudi ta paragraf je bil z veliko večiao odobren. Kaže se, da hoče Kiua Sloveace celo zapustiti, ker se je v zbornici, kder je dozdej sedel na desai straai aied Sloveaci, preselil aa levo sredino, ker celo na levi straai, kamor je hotel, ni bilo več prostora. Z Bogoai dr. K1 a n! — Iz Varaždiaa se piše, da tamo neki buzar okoli jezdi ia vsakemu, ki ga hoče poslušati, nazaanja, da bode deželai zbor v kratkeai sklicaa ia da se poslaaci ae bodo volili od Ijudstva temoč od odbora velike župaaije. — Piše se, da je vojvoda Grammoat, fraacoski poslaaec na. našem cesarskera dvoru, ves svoj apliv aapel, da se je škofovsko pisaio odpovedao odgovorilo. To potrdi tudi uradai časaik ,,N. T. Bl.", kteri naravBost pravi, da nkrepko postopaaje, ktero je začela avstrijska vlada proti Rimu, se mora žiaa vsakega staau ia iz vseb zlo oddaljeaih krajev Kra- ribaldi že pred Fraacoska vračati Ba obaašaaje Fraacoske, kteri m hotelo aasprotao delati, po ultramoataaera namerjavanju." — To bo počasi res prav prijetao; ae bo se vedelo, ah ravaajo v aaši očetnjavi Fraacozi ali Saksoaci! — Na vifci realki v Celovcu so sloveaščiao spodili ia vpeljali fraacoščiBO. — Korošcem so tedaj Fraacozi bliže, kakor Sloveaci! — Napoleoa se bode gotovo proti Korošcem prav bvaležea pokazal! nZukimftu piše, da je nekdo v aekeai državnem odboru Beusta pital, kako niora takega, federalista, kakor je grof Golucbowski, pustiti na tako važueai aiestu kot deželaega poglavarja?— Pravi se, daje državai pečataik aa to rekel: Lepočasi, moja draga gospoda, mi še boaio to vse dogBali. — Pravi se, da so gg. škofi, kteri so pismo na cesarja podpisali, spet zbor imeli ia v tem izrekli, da hočejo pri onih poglavitaih vodilih ostati, ktera so v pismu razložili. — Bošajaki kristjaBi ia Turki bočejo imeti srbskega kaeza Mibaela za kralja, Turkota pa nočejo dalje več davkov plačevati. — Na Kandiji se še uporaiki vedao s Turki tepejo ia nočejo celo aič vedeti o pogodbi, s ktero jib hoče uloviti Turška. — Vrli jjPriinorec" piše: ,,Madjari Ba vsekriplje zatirajo Slovaae, aobeaa zvijača ia laž jira ni preflesraaifla. — Zdaj strašuo grdo obrekujejo prvrga slovaBskega rodoljuba, sijajpega crkvcaega kaeza, vladiko Strossmajerja, ler ga celo tožijo papežu. Ker zdaj ni več dvombe, da so Madjari v rodu s Tarki, zato Biorebiti mislijo aadomestiti sedaaje crkvene kaeze s turskimi derviši. Na Madjarskem je vse mogoče, če tudi Aadraasy Bi Saltaa. — Praški dnevflik ^Politik" je priflesel te dai vvodai člaBek, v kterem Ba taflko ia jasao dokazuje, da vse to faaatičflo aaskokovanje na koakordat t. j. Ba katoliško duhovništvo Bima drugega nameaa aego vtrditi jb okrepiti aadvlado Nemštva Bad Slovaai. Tudi vrli ,,Primorec" je to misel že izrekel ia radi pritrdimo vrlima časaikomo, da je tudi po našem prepričaaju zadaji cil ia koaec tega sverepega napadaaja aa aarodao duhovstvo ponemčevaBJe slovaaskih aarodov. Ia veadar pomagajo slovenski gospodi Nemcem ruti korenine domači lipi. Svečanost stoletniee gospodarskega društva v Ljubljani. 24. t. m. je c. k. gospodarsko društvo v Kranjski slovesno njske. Sestričaa društva pa so poslala poslaace. Živilo kmetiško društvo v KraBJski! — pNovice," ki so do zdaj politiko sloveaskih poslaacev v državaem zboru vedao zagovarjale, se v zadBjem lista niso mogle več zdržati ne spregovoriti obsojivae besede o glasovaaju jihovem zastran preaaredbe februarBega pateata. Da je dr. Klua potegaol v tabor aemškib liberalistov temu se ae čudijo, da je pa tudi poslaBec Svetec z Neaici glasoval to je oaolpBolo Novice. Zdaj je sloveBako časnikarstvo sIožbo iii jedaakih iaisli, ia za ajlia stoji sloveasko Ijudstvo. Kdo pa stoji za sloveBskirai dualisti ? Kdo ve? — Iz Taljaaske so došli hudi glasi; Garibaldi, k kteremu se je pridružilo več tisoč pobegajeacev (deserterov) taljanske araiade, je po ostri bitvi Prekncubi grejo izravea proti Rimu riaiskimi vrati. armada se je Moate rotondo vzel. in misli se, da je Ga- že pripeljala v čivitavekijo, kder se izladja, v TuIobu pa še se zmirom več fraacoskih vojakov vladja, kteri grejo papežu na pomoč.