Med onimi, ki se strogo drže številke 100 in dado tudi mesto učenej literaturi, je izbral prof. Preyer samo 42 leposlovnih, 58 znanstvenih proizvodov. Med 42 številkami prve skupine so narodi jutranje dežele zastopani s 3 številkami, Grki z 9, Rimljani s 5, Nemei z 11, severni narodi s 3, Angleži z 2, Francozi s 3, Italijani z 2, Spanci in Por- tugalci s 3, Slovani z 1. Od števila 58 druge skupine pripada 23 del prirodoznanstvu, kar očitno priča o vplivu učnega predmeta imenovanega učenjaka. — Profesor Maksimilijan Schneidevviu se že bolj zanima za pesništvo; v svojem spisku je nabral 51 del na polji pesniške, 49 na polji znanstvene književnosti. Prva razdele se tako-le: jutrovci 2, Grki 10, Rimljani 7, Nemci 24, Angleži 4, Francozi 3, Italijani 1; Slovani, severna plemena, Spanci, Portugalci in Madjarji niso zastopani. — Zapisek Jurija Ebers obsega 85 leposlovnih in le 15 znanstvenih umotvorov. V prvo skupino je sprejel: jutrovce s 3 številkami, Grke s 5, Rimljane s 4, Angleže z 9, Francoze s 8, Nemce z 46, Slovane s 4, severne narode 4, Špance in Portugalce z 1, Italijane z 1. Od rečenih 3 imenikov se precej razločuje knjižni spisek znanega zgodovinarja Ju- rija Weber, kateri spisek je sestavljen na podlagi njegove slovstvenozgodovinske čitanke (1551—52). Weber naštevlje, oziraje se le na potrebščine izobraženih stanov, 230 pisa- teljev, in sicer 179 leposlovcev, 51 učenjakov. Med prve spadajo: jutrovci 10, Grki 19, Rimljani 19, Nemci 58, Slovani 3, severni narodi in Nizozemci 4, Angleži 22, Francozi 27, Italijani 7, Španci in Portugalci 7, Madjari 3. Očividen je tudi tu vpliv strokovnega predmeta navedenega profesorja; kajti med 230 pisatelji nahaja se 41 zgodovinarjev, in med njimi jih je mnogo, ki zanimajo le strokovnjaka. Zanimivo je tudi, kako različno sodijo o slovanskih knjižnih možeh. M. G. Conrad (v Mnihovu), kateremu je dika vseh sedanjih romanopiscev Emile Zola, meni, da med Slovani ni najti pisatelja prve vrste, Aleksander baron Roberts (v Berolinu) trdi, da je „Ana Karenina" Leva Tolstega najizvrstnejše delo cele romanske literature, v očeh Bo- židara Fontane pa je njegov „lljič" mojstersko delo. Karol baron Perfall prizna, da je na njegovo duševno izobraženje poleg Goetheja in Balzaca najbolj vplival Turgenjev, ki je po mnenji Marije Ebner-Eschenbach jeden največjih umetnikov med pisatelji. Razun rečenih slovanskih romanopiscev se še navajajo Rusi: Gogol, Aleksej Tolstoj, Dostojevskij in dr. (Konec sledi.) Narodopisna razstava v Pragi. (Piše Janko T o man.) (Dalje.) Slavin. Stopivši v Slavin, namenjen spominu onih mož, kateri so k razvoju češkega šol- stva prispevali ali pospeševali češko peda- gogiško slovstvo in češko šolo v tem ali drugem oziru, pa radi pomanjkanja pro- stora niso dobili tu mesta ter je bila njih večina razstavljena po drugih primernih prostorih, pogledal si nehote na 51/, m vi- soki, veličastni kip Jana Amosa Ivo- menskija. Na lepem podstavku stoji za- mišljen Komenski, držeč v jedni roki pero, v drugi ,,Didaktike". Kip, katerega sta v nadživotni velikosti izdelala po modelu Fr. Stracbovskija bratranca Duchaček, stal je sredi dvorane mej zelenjem eksotičnih rast- lin, okoli podstavka in na zadnji steni pa si videl še mnogo drugih podob in kipov Komenskija ter mnogo rekov iz njegovih spisov. Najlepši je pač »Komenski v del al niči", meni pa je najbolj ugajal mali kip: »Komenski mej otroci". Nižje na podstavku bili so predali. V sprednjem predalu, nad katerim je bil na- pis iz Komenskijevih spisov: »Žij1) slave, jež2) jest živo t eni;|) po tvem živote !" so bili prvotni češki in latinski spisi vzgoje- valne, modroslovne, verske, slovnične, zgo- dovinske in zemljepisne vsebine ter spo- minske svetinje iz 1. 1892. Zanimiv je ba- krorez, s katerim so tiskali 1. 1657. naslov knjigi v Amsterdamu: »J. A. Comenii Opera ') Živi, 2) ker, 3) živenje. didactica omnia", prvo skupno izdanje nje- govih didaktičnih spisov. Zanimiv jc tudi Hollarov cinkografiški posnetek Komenskija iz 1. 1652. Vseh njegovih spisov ni bilo možno raz- staviti, ker jih ni tako lahko dobiti, raz- stavilo se je le, kar je imel Komenskijev muzej. Misel o ustanovitvi tega muzeja sprožila se je 1. 1890. v Zavezi čeških uči- teljskih društev ter bil leta 1891. že v ju- bilejni razstavi. Meseca listopada izdal je komite oklic na častilce Komenskija ter ga razposlal meseca grudna 1890. Uspeh nje- gov se je kmalu pokazal, kajti konec pro- sinca 1891 je imel muzej 32, marca 42, maja 77 predmetov. Sedaj ima že nad 400 predmetov: kipov, medaljanov nad 20; po- dob nad 30; reprodukcije rokopisov, pre- pisov in prvih spisov Komenskija 40; obraze, rezbarije, medalije in dr. Komenskija za- devajoče 14; mesta Komenskijevega bivanja okoli 40; jezikovnih učnih knjig 11; vzgo- jevalnih spisov 28; modroslovnih, verskih, zgodovinskih, poetičnih spisov 30; Komen- skija zemljevid Morave, spisov o Komen- skiji nad 80 itd. Kar se spisov ni moglo razstaviti, bili so zaznamovani na raznih tablicah, tako, da se je lahko vsak prepričal, kak vsestranski veleurn je bil Komenski, katere stroke je gojil in da tvore njegovi spisi lepo knjižnico. V drugem predalu na desno, nad katerim je bil napis: „Kdo prospiva1) v umenf a ne- prospiva ve mravech,2) vice3) neprospiva, než4) prospiva". so bili češki in drugojezični prevodi Komenskijevih spisov in spomini nanj. Tu so bili češki prevodi od Zoubka, Šmaha, Soldata; hrvaški od Mafika (roj. 1831 v Zaboržiji na Češkem, bival ko meščan in umirovljen učitelj v Zagrebu, vrnil sc na Češko, zopet vrnil na Hrvaško, kjer je pred kratkim umrl), ruski, poljski, nemški, augleški — a nič slovenskega. V tretjem predalu z nadpisom: „Ziv bud', narode posvečeny, v Bohu; neumirej, muži tvoji at'5) jsou bez poetu!"6) so spisi o Ko- menskiji v drugih nečeških jezikih. Tudi tu nisem najdel nikakega slovenskega dela, akoravno so bili ruski, slovaški, hrvaški, angleški in nemški spisi. Pridem do četrtega predala: „Všecky7) veci8) samy od sebe plyutež,9) odstupiž10) nasili11) od veči!" Tu sem pa že v resnici nestrpno iskal kaj slovenskega, a zaman, tudi med to množico čeških spisov in spo- Napreduje, a) čednost, 3) bolj, 4) ko, 5) naj, 6) število, 7) vse, 8) reči, 9) plavajo, ,0) odstopivši, ") sila. minov nanj v raznih nemških listih, mej katerimi sem zagledal celo „Laib. Schul- zeitung" — slovenskega nič. Pred Komenskijem bila sta doprsna kipa F r. Jana Z o u b k a in G. A. Lin d- nerja. Prvi je najboljši poznalec inpre- lagatelj njegovih latinskih spisov mej Čehi, saj je posvetil celo življenje proučenju Ko- menskija ; drugi je njegov najduhovitejši naslednik. Oba kipa sta lastnina šolskega odbora, oziroma sedaj lastnina Pedago- giškega muzeja, kateri je dobil večino raz- stavljenih predmetov, da se napravi stalna šolska razstava. Pač velike vrednosti! V skrinji Fr. Zoubka so njegove po- dobe iz raznih dob, prestave Komenskijevih spisov, životnpis Komenskija, zaznamek vseh časopisov, v katere je pisal, in fotografija uči- teljskepa osobja, kojemu je bil voditelj. V skrinji Lindnerja so: fotografije iz raznih dob, češki rokopisi iz raznih dob njegovega bivanja v Celji, Kutni Gori in Pragi, prevodi, hrvaški, ruski, laški, grški, latinski. Diploma iz Londona in Dunaja pričata, kako jo bil čislan v tujini. Neka- terniki mu očitajo, da je preveč pisal v nemščini. To je nekaj istine, a da se je čutil Čeha, priča to, da se je po daljnem bivanji v tujini vrnil na stare dni na Češko in se priučil lepi in čisti češčini. Okoli teh treh, kateri so bili v sredi dvorane, razvrsteni so bili okoli ob stenah drugi zaslužni možje, kakor: Toma z e S t i t n e h o , rojen je bil 1315 v vasi Stitna na Češkem, katera je bila njegova lastnina, umrl 1440, pisal je veliko v če- ščini o krščanski filozofiji in etiki ; Mar- tin Bachaček, preosnovatelj meščan- ske šole ; Jan 11 u s , organizator češkega pravopisa; Jan Karol Škoda, plo- dovit pedagogični pisatelj ; F r. J. Berač, publicist, urednik „Skola a život", poslanec, nasprotnik poneinčevanju čeških šol; Jan Svoboda, pisatelj klasične „Skolke" ; Karol V i n a f i c k i in F r. D o u c h a, pesnika; Jan L. M a še k, bojevnik zdru- ženja slovanskega učiteljstva, izdajatelj »Slovaškega Pedagoga", zakladatelj „Skola slovanskych jaziku" ; Jan F i 1 c i k, izvr- sten skladatelj, izvrsten učitelj, kateri je hotel otrokom vse prijetno storiti i. dr. V celi razstavi je še mnogo drugih po- dob, mej njimi tudi takih, ki niso nič pi- sali, a zasejali mnogo dobrega semena v srce celim generacijam. Razstavljena je tudi podoba Fr. J u f i č k a , kateri je po- učeval 70 let, 2 meseca in 17 dni in se sam malo časa pred smrtjo naslikal. O posamnikili govoril bodem pri samnili predmetih. po- Razven teh podob, krasilo je stene Sla- vina še 7 diagramov, koji so kazali stanje češkoslovanskega učiteljstva, šol in otrok. Dežele Š 0 1 e z te 0 e Število obisku- jočih učencev 0 s o b j e Dežele 1 razr. 2 razr. 3 r. 4 r. 5 in v.r| sku- paj deš- ke de- kliš. me- šane Število obisku- jočih učencev uči- telj. uči- telje skup. Češko 520 945 564 258 575 2862 141 147 2574 625.350 7509 970 8479! Moravsko 675 531 202 105 1161639 28 37 1574 25!).727 3266 926 4192 Slezija 77 37 7 12 6 139 3 3 133 18.981 241 19 260 Slovensko (Slovaki) 2085 155 69 35 17 2361 46 45 2270 175.504 _ 2832 Slovensko (Slovaki) 3357 1668 842 410 7147001 218 232 6551 1249.562 — 15763 Vrste šo 1. 1894. Število šo ljudskih meščanskih .... deških nadaljevalnih dekliških .... učiteljišč materskih šol in zavetišč gimnazij . realk . realnih gimnazij visokih šol 4 35 39 Število šol umetniških 7001 industrijalnih 184 kupčijskih in gospodarskih . 298 Slavin kaže podobo češkega šolstva, kaže 21 najznamenitejše može, mej katerimi stoji 11 Komenski, liki vojvoda na vzvišenem pro- 193 štoru; prenapolnjene njegove stene kažejo 33 toliko gradiva, da se le vrneš in zopet ogle- 9 duješ. Tu se utrdi učiteljska zavest in smelo 12 trdim, da je Slavin obiskovalcem največjega 2 i dobička. (Dalje sledi.) Slovstvo. „Pod Lipo". Ne spodobi se skorej mladeniču oce- njevati delo moža-velikana, ki je osivel s peresom v roki, posebno moža takega, kakor je naš Stritar. Ko pišem te-le vrste, zdi se mi, da sem učenček, ki hoče spre- govoriti o svojem učitelji. Ako bi ne vedel kaj dobrega povedati, molčal bi, a pohva- liti sme tudi učenec učitelja, se ve, ne naravnost v obraz! In, rekel bi, ravno hva- ležnost me sili, povedati tukaj nekaj svojih, da-si ne merodajnih misli o najlepšej knjigi, kar jih je sploh do sedaj sprejela naša mladina. Kdor je prečital in prečitaval zbrane spise blagega Stritarja, uverjen je bil go- tovo kakor jaz, da se naš ljubenec ne po- slovi se svojim priporočilom-poslovilom za vselej od nas. Tista njegova umetniška izjava: »Neka beseda ne izgovorjena, neka pesem ne peta, zveni mi vedno po srci in glavi, kali in greni mi vsako veselje" — ta izjava, pravim, in vsa duša Stritarjeva bila nam je porok, da mož ne bode po- čival, tudi ne ko bi hotel! In kdor se na- dalje spominja Stritarjevih ocen mladinskih spisov (Vrteča), ter njegovih, žalibog pre- resničnih besed o osirovelosti našega ljudstva, verjame mi lahko, da sem si vedno mislil: Stritar še bo spisal nekaj za našo mladino. —- In res! Namočil je zopet svoje pero globoko v svoje zlato srce in spisal nam je knjigo, ki smo jo komaj pričakovali in katere se sedaj raduje mladež slovenska, odrašeni, posebno pa mi učitelji, ker je nam vseskozi prijateljica. Sploh se lahko veseli ves narod tega dela, kojega oskru- niti se menda tudi najzlobnejši kritik ne drzne! Ne pravim, da bi nam bil Stritar po- daril v tej knjigi — razven pesmic — Bog ve kaj novega; vse, kar beremo tukaj, brali smo že v njegovih zbranih spisih, a v drugih, za mladino manj primernih oblikah. Tukaj pa imamo v tako mični posodi zbrana pravila-zdravila za mlado dušo. »Dolga pridiga" bral sem nekje, in prav: res pri- diga, pa kakšna! »Kdo je prebral knjigo »Pod lipo?" vprašal sem šolarje teden po- zneje, kar so se bile razdelile Mohorske bukve. Koliko ročic se je vzdignilo kakor blisk! Jaz! Jaz! Jaz! Tako je treba pri- digovati! Iz lastnega nagnjenja so ti otroci knjigo prebrali in drugi jo še prebirajo. A