Ust tetiafa ođ oki obra 1947 kot tednik — Od 1 januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer <>b sredah in sobotah — KRANT — SOBOTA, TINE 18. APRILA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 31 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tiske — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V Radovljici o problemih kmetijstva NA KMETIJAH je vedno manj delavcev Razvoja ni moč zaustaviti — Za zasebne kmetovalce še Proizvodnja se bo na bodočem nadaljnje olajšave — Kdaj v kmetijstvu ne bo več treba družbenem območju močno po- nokrivati izeube? večala' sa> bodo redlli Jia sPeciah" pOKnvail lzguoer znanih obratih (Poljče, Bled, Rakovnik, Brezje in Breg) 3200 glav Program razvoja kmetijstva za kmetje doslej niso vedeli, pri čem živine. Seveda bodo za uresniče-območje radovljiške ki jeseniške so: ali bi zemljo oddali v skupno nje te naloge potrebna Še znatna občine je plod temeljitega in obdelovanje ali pa naj jo obdr- investicijska sredstva, predvideva-skrbnega dela. Ta pomemben do- žijo še naprej? Na to vprašanje jo, da več kot milijardo dinar-kument, ki nakazuje pot vsega odgovarja kmetijski program, ko jev. Realizacija tega širokopotez-"nadaljnjega razvoja kmetijstva v razdeljuje celotno zemljišče od nega načrta ni omejena na dotom delu Gorenjske, je sestavilo Žirovnice do Brezi j v območje ločeno razdobje. d^tVOwxinŽWirJeV« tdTkOV drt5žbene Proizvodnje ki je pri- 0dbomiki SQ lede sedanje obeh občin. Ka sej, 14. aprila ga merno za uporabo sodobne agro- kmetijslvu povedali šteje obravnavala skupščina občine tehnike, ter v območje ikoopera- £ ^-tixS?m nr.-,J:nmu.> i- «» o j__v- .. , ujv„. vime upravičene pripombe k te- Radovljica. cije na katerem bodo se naprej mu ^u s^ dosedanjega V razpravi so člani skupščine obdelovali zemljišča'zasebni kme- gospodarjenja se opozorili na vrsto vprašan). Ugo- tovalci. Strokovnjaki so izdelali £.. ^ , * * K J . . V četrtek je Kranj obiskala tričlanska delegacija nacionalne fronte Nemške demokratične republike, tovili so, da je perspektivni načrt kartografski zemljevid, ki točno D°HJo, cc ooao sreasiva rts vio- ki jo Je vodil Giinther Greve. Po razgovoru s predstavniki občinske skupščine (na sliki) so si gostje končno jasno začrtal smer pri- določa meje med enim in drugim *fna g°*P°aarsKo. Wj tx> Kmetij- i___. . J . .. v. , *. m. i j 'iT • stvo radoviiiskega obmocia ustva- hodnjega razvoja, medtem ko območjem. Zdaj je v druzbem uresničitvi načrtov 45 mi- obdelavi v obeh komunah 727 na ogledali stanovanjsko skupnost Vodovodni stolp z njenimi servisi in otroško varstveno organizacijo Komunisti vedno v ospredju V Kranju, kakor tudi v ostalih naših občinah, so razprave o nakazanih problemih iz VI. plenuma C/f ZKJ že začele prodirati v osnovne organizacije Zveze komunistov. To so v bistvu že tudi prve konkretne oblike priprav na prihodnji osmi kongres ZKJ, ki je Predviden konec tega leta. Na pogovorih, ki so bili v Kranju, z vodstvi osnovnih organizacij, so se 99 Tehnično kulturo mladim" „ lijonov čistega dohodka kot pred- zemljišč, kar je le 9,2 odstotka v * bo tQ pravi*pre- vsehkmetijskih površin. Z aron- * » • kmetijsko go- dacijami bodo pridobili v druž- £podarstvo beno obdelavo skupaj 3189 ha v ' zemljišč. Te površine bodo obde- CJani skupščine so ugotavljal, lovali na sodoben mehaniziran tudi, da program premalo oprede- na£in ljuje tudi prihodnje sodelovanje Bralce bo gotovo zanimalo, ka- zasebnih proizvajalcev z zadrugo, tere kraje bo zajelo to področje Izrazili so zaskrbljenost , zaradi družbene proizvodnje. Meja bo pomanjkanja delovne sile na kme- . . „ . . .. An „„ Na številnih šolah, v delavnicah tekla od Brezij do Žirovnice, po tijah. Zlasti mladih ljudi pogre- LJUBLJANA, 17. aprila - V na- izdelke pa je razpisanih 40 na- tehnič k p ^ d a « ^ imQ Spo^h šajo v kmetijstvu. Končne ugoto- šem časniku smo že poročali, da grad v .stivišmi kot za šolske vsem* ]ju^ljan'skPem okraju v GJ Zasi a fn Rib & Savi vitve so bile, da se temu ni moč bo v Kranju v tednu mladosti naloge; za fotograf je (vsak.krt- tem času > £ dokončujejo navzdol. Blejsko območje se bo izogniti, da je beg ljudi v indu- okrajna razstava v okviru Jugo- žek oziroma klub lahko sodeluje . . . . ■» ra7n{' *iH]o v^smi Zasio podhom strijo numa zakonitost našega slovanskih pionirskih iger, ki z 10 fotografijama, posameznik pa SVOJ? azaelKe, zaKaj rok razpisa sirilo pod vasmi /.asm, roanom, ___J_S_ t\-----lx— Tristo tisoč dinarjev za nagrade — Razstava JPI v Kranju — Vrvež v delavnicah tehničnega pouka 19 nagrad, vrednost pa znaša 85 tisoč danarjev za vsako skupino. Skupna vrednost razpisanih nagrad je v višini 300.000 dinarjev. letos potekajo pod geslom — »Teh- s odločili, da bodo o tezah plenuma „Ično^kuU^ Okrajni modele *» pripravah na kongres, kjer je le odbor JPI je že februarja objavil mogoče, razpravljali s celotnimi nagradni razpis in sicer za pis-delovnimi kolektivi. mene naloge, likovne Izdelke teh- Osrednja vprašanja se vrtijo nične vsebine, fotografije ter ma-rog — človeka. Da bi omogočili kete» modele in učila. t«m» ki7tu7wm^ gre h krajU- P™ PrisPevki so že SP°dn-ie GorJe in dalie Proti va" "T °Ja\ UPl'3 >dT n u^pajempis^oPo' SJf11 »»^S ^'UdSke ?? inKK°ritn°- °bmOČie nudi "k hm' 1 J tehnike v Ljubljam. Omejimo se Radovljice pa bo vsa ravnina na llua]> K/Jim. ok možnost hitrejšega dviganja stan- Omenjeni razpis je bil razpo-darda pa se odpirajo današnje te- s,an predvsem na osemletke in i*ve okrog produktivnosti in od^^^^°?^-}^$J&VOČB* tu zopet okrog smotrnega gospodarjenja, usmerjanja investicij, kopičenja obstoječih zmogljivosti, strokovnega usposabljanja in šola-n)a, delitve dela in specializacije Proizvodnje, avtomatizacije, pa Vse do delitve med delovnimi hipnostmi in družbo. Čeprav so težave podobne v mnogih dejavno- m kolektivih, pa je to v pra- raznih kolektivov precej drugače. Zato bodo člani Zveze komunistov skušali odpirati, voditi tyi usmerjati razprave v kolektivih, Prav o tistih problemih, ki so tam n*$ol) pereči, o tistih še neizko-rticenih možnostih, ki najprej in Najceneje lahko omogočijo kolekti-Vl* višjo produktivnost, boljši cko-n°mski uspeh in ob tem višji doho-*ek kolektiva in posameznika. ^ ako so komunisti, kot vedno, * ospredju našega razvoja. In prav lfko kot vedno, gre tudi tokrat za utvena življenjska vprašanja člo-v,*ka. Zato bodo te razprave zaje-le širši krog ljudi in tudi dale osnovo v iskanju konkretnih oblik *a hitrejši napredek, za hitrejši e*onomski in družbeni razvoj. K. M. o razpisu naj povemo, -da je za šolske naloge razpisano 25 nagrad v vrednosti 65.000 din, za likovne Ustanovili so mladinski aktiv Kranj, 17. aprila — Danes dopoldne so v šolskem centru »Iskra« na tehnični .nrednji šoli ustanovili nov mladinski aktiv. Na ustanovni konferenci so se razen dijakov šole, zbrali še številni gostje iz tovarne Iskra, šolskega centra in občinskega komiteja mladine. Potrebe so že dlje časa narekovale za ustanovitev mladinskega aktiva na tej šoli. Danes so se pogovorili že o vrsti problemov, kot so šolska malica, poučne ekskurzije, ustanavljanje raznih sekcij in kluba OZN, ki naj bi še posebej skritfel za povezavo z azijsko-afriškimi učenci, ki so na Industrijski šoli v izobraževalnem centru. Govora je bilo tudi o filmski vzgoji mladih, saj nameravajo tak klub ustanoviti« tudi na tej šoli, M. 2. Ugoden izvoz in proizvodnja KRANJ — Plan izvoza in realizacija količinske proizvodnje industrije kranjske občine Je v prvem polletju dobra. Plan Izvoza je bil dosežen z 18,8 odstotkov, v primerjavi z istim obdobjem lani pa je presežen s 35,4 odstotki. V mesecu marcu je kombinat Planika izvozil 46.038 parov v Zapadno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. V tem mesecu in maju pa predvidevajo, da bodo Izvozili še za 200 tisoč dolarjev obutve. Tovarna Sava je v mesecu marcu veliko pnevmatike izvozila v Bolgarijo, na Kubo, na Poljsko in v Turčijo. Podjetje Standard pa bo še ta mesec izvozilo v Sovjetsko zvezo večje količine podplat-nega usnja. Realizacija količinske proizvodnje v prvem tro mesec j u je bila dosežena s 24,7 odstotki, v primerjavi z istim obdobjem lani pa presežena za 12,1 odstotka. Upravičena pa je skrb za ostarele kmečke bo nujno potrebno Zemljišča, ki zagotoviti primerno življenje na stara leta. Kam vodi proces razslojevanja kmečkega življa, je za gospodarstvenike in za družbene delavce zelo važno vprašanje. Po podatkih zgolj na prispevke z Gorenjske, levi strani Save. Po še nepopolnih podatkih, vseh niso primerna za družbeno pro- poštnih pošiljk in pisem ni moč izvodnjo, bodo še naprej obdelo- takoj »identificirati,« je doslej vali zasebni kmetje, prišlo iz škofjeloške osnovne šole To velja za vse obdelovalne po- kar 63 risb. z osnovne šole Ovsiše vršine v Bohinju, za obrobne pre- pri Podnartu pa so poslali 13 risb. dele blejske in radovljiške ravni- je bilo v radovljiški komuni Seveda prihajajo tudi ostali pri- ne in za celo Gornjesavško doli- leta 1%2 le še 15 odst. kmečkih spevki in bi bilo naštevanje pre- no. Svet v teh območjih je veči- ljudi. Da bi lahko bolj jasno na- dolgo, vendar naj poudarimo, da noma hribovit in poraščen z goz- kazali nadaljnjo smer tega raz- bodo po ocenitvi nagrajena dela dovi, travniki, senožetmi in paš- voja, so dali v Radovljici izdelati razstavljena na okrajni razstavi niki. Izračunali so, da bo na teh študijo o tem' problemu. Izdelal JPI, ki bo kot smo že omenili, v zemljiščih še vedno ostalo 2692 jo bo sociološki institut v Ljub- tednu mladosti, od 18. do 25. ma- gospodarstev, od tega pa le 35 od- ljani, in sicer za obdobje 100 let ja v Kranju. S. Skrabar stotkov kmetijskih. nazaj. — J. B. Največji promet v Ivranju trenutno ni na cesti I. reda, ampak na stranski cesti za avtobusno po stajo, kjer popravljajo del cestišča. Z nenehnim na raščanjem avtobusnega prometa Je ta del namre« postal ozko grlo Pred V. kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije O mednarodnem delavskem gibanju V ponedeljek, 20. aprila, se bo v Beogradu začel V. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Razen številnih delegatov bo kongresu prisostvovalo tudi okoli 70 delegacij. Kongresa se bodo udeležili tudi delegati z gorenjskih občin. Tako jih bo iz Kranja odšlo osem. Pred odhodom na kongres smo zaprosili NAČETA PAVLINA za kratek razgovor. Do-jal nam je naslednje: »2e pred mesecem dni smo dobili vse potrebne materiale, ki jih bomo obravnavali na kongresu. Po plenarnem zasedanju, bo kongres delal v petih komisijah. Sam sem se prijavil za peto komisijo v kateri bom tudi razpravljal. Izbral sem si temo o mednarodnem delavskem gibanju. To pa predvsem zaradi tega, ker se tudi občinski sindikalni sveti in sindikalne podružnice v zadnjem času zelo a'.:tivno vključujejo v mednarodno sin- - dikalno in delavsko gibanje. S tem nedvomno precej doprina-Šajo pri sporazumevanju med narodi. Prav v Kranju Imamo zelo lep primer. Občinski sindikalni svet Kranj že dlje časa sodeluje s sindikalnimi organizacijami angleškega mesta OLDHAM. Med drugim smo izmenjali tudi že obiske obeh sindikatov. Prav v kratkem pa bosta odšla na prakso v old-hamske tovarne dva kranjska strokovnjaka, in sicer eden v tekstilno, drugi pa v strojno tovarno.« Od kranjskih delegatov bo na kongresu razpravljala tudi IVA PODPESKAR, in sicer v komisiji, ki' bo obravnavala gospodarsko problematiko. Razen tega bo na kongresu precej govora o življenjski ravni delavcev in o nagrajevanju. Kongres bo zaključil delo v soboto, 25. aprila. M. 2. Orkester JLA po Gorenjskem 2e dva meseca najboljši zabavni orkester JLA za leto 1963 nastopa po večjih krajih v Sloveniji. Skupno z velikim plesnim orkestrom JLA iz Ljubljane prirejata koncerte, ki jih dopolnjujejo vokalni solisti. Tak koncert je bil že v -Križah pri Tržiču, v ponedeljek pa v Skofji Loki. Omenimo naj, da sta bila koncerta v Skofji Loki •(popoldne za pripadnike JLA, zvečer za ostalo občinstvo), na katerem so peli Marjana Deržaj, Majda Sepe, Simeon Gugulovski in vojak Tomislav Ja-koppvić, ki služi kadrovski rok v Skofji Loki, nadvse dobro obiskana. Taki koncerti bodo tudi še v nekaterih industrijskih središčih na Gorenjskem. — S. Krvavec in Šmarietna Težave kranjskega planinskega društva Nova trgovina Astre KRANJ — Pred kratkim so v bivših prostorih kranjske Komunalne banke na Titovem trgu odprli novo trgovino trgovskega podjetja »ASTRA« iz Ljubljane. Opremo za trgovski lokal so pripeljali iz Ljubljane, medtem ko so notranjost lokala preuredil sami. Trgovina ima na zalogi najrazličnejše plastnične izdelke, usnje, gumijeve izdelke, avtomobilske plašče in razno tekstilno galanterijo. Trenutno gredo največ v promet plastične mase in avtomobilski plašči. vič V sejni dvorani občinske skupščine Kranj je imelo v sredo zvečer Planinsko društvo Kranj jubilejni 65. redni letni občni zbor. Društvo ima preko 2400 članov, okoli 340 jih je tudi naročenih na Planinski vestnik. Svoje postojanke ima društvo na Kališcu, na Krvavcu, na Šmarjetni gori, Kočo ob žičnici in bivak pod Kočno. Glede planinske dejavnosti je društvo v zadnjem obdobju močno napredovalo. Alpinisti so na primer svoje poročilo dopolnili s predvajanjem barvnih diapozitivov iz odprave na Kavkaz v Sovjetski zvezi, o "odpravi gorskih reševalcev na Poljsko, o odpravah v italijanske Dolomite, francoske in švicarske gore itd. Toda prvikrat po tolikih letih je društvo zabeležilo finančni neuspeh saj bilanca kaže 4,077.557 din poslovne izgube. Največ izgub gre na račun Krvavca. Društvo ima finančne težave tudi zaradi nedograjenih domov na Šmarjetni gori in Krvavcu, za kar bi bilo potrebnih še veliko sredstev, ki pa jih društvo nima. Da pa bi te dve postojanki čimpreje dogradili in jih izročili svojemu namenu, so se odločili, da bodo domova odstopili neki drugi organizaciji oz. podjetju, ki bo oba objekta lahko dokončalo. T;vko bo društvo sredstva uporabljalo bolj za planinske dejavnosti, za gostinstvo pa bodo skrbeli drugi. Pred tednom mladosti Po zelo dobro organiziranem praznovanju dneva žena ter dneva kulture se je društvena komisija pri ObKZMS Jesenice pričela ukvarjati s programom praznovanja tedna mladosti. Sprejeli so okvirni program športnih in kulturnih prireditev. V dneh od 18. do 24. maja bodo organizirali več športnih tekmovanj v odbojki, namiznem tenisu, lahki atletiki in streljanju. Med kultur-no-zabavnimi prireditvami bo oddaja — Jesenice v razvoju, večer narodnih pesmi in 'plesov, akademija glasbene šole ter glasbenozabavni večer, z gosti iz Zagreba in Ljubljane. Te DIH PO SUGTU -J_______l£ ' kidje in dogodki #Lfudje in dogodki • Ljudje In do^odk? • Liu^?« l*» ^ Hi Američani ne bodo ukinili pomoči Maroku Predsednik Johnson je izjavil, da ne bodo ukinili pomoči Maroku, čeprav to to pred nedavnim sporočili. Pomoč naj bi ukinili, ker je Maroko prodal Kitajcem nekaj Kobalta. Prvi kongres FLN V Alžiru se je pričel kongres Enotne nacionalne osvoboditve. Na njem sodeluje 1800 delegatov. Ben Bela je dejal, da je osnovna naloga kongresa, da normalizira stanje v partiji in deželi. Kongres mora nuditi osnove za razvoj demokratičnega življenja v partiji, ki mora biti nosilec socialističnih idej. Zasedanje Generalne skupščine bo šele novembra Delegacija izvenblokovskih držav bo predlagala U Tantu, da se jesensko zasedanje prične šele novembra, ker bo v začetku oktobra druga konferenca neangažiranih držav. Spopadi v Južnem Vietnamu le štiri dni potekajo hude borbe med vladnimi enotami in odredi Vietkonga. Obe stranki sta imeli v borbah okrog 200 mrtvih. u r e m e Napoved za danes in izgledi za nedeljo V vzhodni Sloveniji bo pretežno sončno, v zahodni zmerno do pretežno oblačno vreme s kratkotrajnimi padavinami, zlasti v severozahodnih krajih. Temperature bodo ponoči od 3-8 stopinj, v Primorju do 13, dnevne v vzhodni Sloveniji do 20 stopinj, v zahodni do, 18 stopinj. V nedeljo bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami. Vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom je višinsko jedro hladnega zraka, ki se počasi pomika proti vzhodu. Frontalne motnje nas bodo zajele v soboto. Pred njimi doteka ob jugozahodnih vetrovih še nekoliko toplejši zrak. Vreme v petek ob lV uri Brniiki — zmerno oblačno^ 16 stopinj, Jezersko — zmerno oblačno 13 stopinj, Triglav — Kredarica — pretežno oblačno, —3 stopinje, Ljubljana oblačno, 18 stopinj. Snežne razmere Triglav — Kredarica -* 180cm, Vršič — 80cm, Komna — 80 cm, žičnica Krvavec — snežne lise, na Njivncah — 50 cm snega. V alžirskem glavnem mestu se je v četrtek začel kongres fronte za narodno osvoboditev, na katerem sodeluje okoli 1700 bivših borcev ln predstavnikov alžirskega naroda. Kongres bo prav gotovo odprl novo razdobje v političnem razvoju Alžirije, saj je znano, da so se za sklicanje kongresa zavzemale vse tvorne politične sile v Alžiriji, da bi razčistili še zadnja sporna stališča o alžirski poti v socializem. Res je, da vse od sestanka v Tripolisu leta 1962, še pred izglasovanjem alžirske neodvisnosti, ni bilo v Alžiriji tako pomembnega političnega shoda, čeprav je Alžirija v teh dveh letih napravila takšne družbene in socialne premike, da bi jo težko vzporejali s kakšno drugo deželo. Kongres najnaprednejših alžirskih političnih sil se sestaja nekako v času, ko Je Alžirija že izoblikovala svojo državno in družbeno podobo. S sprejetjem ustave so ca razčiščena. Upoštevati tudi mo- ka Ben Bele Je mogoče razbrati bili postavljeni tudi temelji nje- ramo, da je bila alžirska družba več nalog. Po. ocenah Ben Bele nega nadaljnjega razvoja, zlasti z po neodvisnosti silno heterogena je politična zrelost alžirskih mno- nacionalizacijo premoženja bivših in so bili posamezni politični eks- žic, njihov smisel za pravičnost francoskih lastnikov in z uvaja- cesi nujna posledica različnih sil- in enakost veliko pripomogla, da Alžirski kongres njem delavskega samoupravljanja v podjetjih, ki so bila podržavljena. Precej pogosti pojavi različnega gledanja na politični razvoj Alžirije med najvišjimi voditelji pa niso do sedaj razdružili alžirskega naroda. Jedro alžirske revolucije je ostalo v bistvu na načelih, ki so Jih sprejeli na zasedanju v Tripolisu, ki pa niso bila do kon- nic v družbi in precej nerazčiščenih pogledov na bodoči razvoj po neodvisnosti. Sedanji kongres bo verjetno poskušal uglasbltt na sklepne note še preostala politična nesoglasja, ki pa jih je v zadnjem času vedno manj. Vsa našteta politična nesoglasja so v primerjavi z nalogami, ki jih bo reševal kongres zelo drobna. Po uvodnih besedah predsedni- se je Alžirija hitro preoblikovala v državo ljudske demokracije. Pri tem moramo upoštevati, da si nova oblast vedno bolj prizadeva odstraniti stara družbena nasprotja in izkoriščanje, ki ga je zapustilo kolonialno obdobje. Uspehi, ki jih je dosegla alžirska vlada v kratkem času zgovorno potrjujejo, da je izbrana pot socializacije Alžirije naletela na ugoden sprejem med večino alžirskega prebival stva. Dejstvo, da so se na sedanjem kongresu zbrali ob skupnih nalogah resnični revolucionarji, je zagotovilo, da bodo s smernicami sprejetimi na kongresu izoblikovali še bolj izdelano podobo alžirske družbe, slasti ker večina ljudi v Alžiriji želi, da bi še naprej razvijali socialistične idete. V kolikor bo na tej osnovi prišlo tudi do zbližanja vseh vodilnih ljudi alžirske revolucije, smemo pričakovati nagel razvol proizvodnih sil v Alžiriji ln še hitrejše spreminjanje družbenih odnosov. To velja zlasti za pojave, ki so do sedaj zavirali družbeni razvoj in delali težave v lastni hiši. Najbrž bodo po kongresu porezali peruti tudi tistim sopotnikom alžirske revolucije, ki bi še naprej hoteli voditi svojo politiko mimo večine in sprejetih smernic. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Lfudf<» In do*ndk« • Lfnd«« *n 'k VODNJAK NA PODKORENU Zadnjič ste v Glasu pisali o meni, o tistem starem stricu iz Amerike, ki je prišel uživat jesen svojega življenja v rojstno vas Podkoren. »Podkoren je najlepši kraj na svetu!« je pred 140. leti napisal slavni angleški znanstvenik Sir Huimprv Davy, pogosti obiskovalec vasice. S .svojimi članki v angleških časopisih tedanje dobe, je seznanil angleško javnost z lepoto tega dela Slovenije. Na Cošcljnovi hiši, v kateri je bival, mu je planinsko društvo vzidalo spominsko ploščo. Pri tej, četrt tisočletja stari gostiln^, so se nekoč ustavljale volovske in konjske vprege na svoji poti iz Trsta, preko Ljubljane in Korenskega sedla v Beljak in dalje na Dunaj. V koritu ob lipi sredi vasi, so vozniki tedaj napajali vprežno živino, preden so pognali navkreber. Sedaj skozi Podkoren vozijo številni avtomobili. Samo v lanskem letu je tod stekla reka 60 tisoč motornih vozil. Ceste so asfaltirane, zgrajenih in obnovljenih je bilo nekaj hiš, živina se je morala umakniti iz prometnih cest in V nadaljevanju del pri izgradnji nove gorenjske magistrale so v Bestrici pričeli betonirati še drugo polovico cestišča. Kot vse kaže, bo del ceste še najprej dokončan l, ta z njo so odstranili tudi korito sredi vasi. Pri tem pa so pozabili, da je voda potrebna tako ljudem kot avtomobilom. Zadnja leta opazujem, kako avtomobili&ti »napajajo« svoja vozila iz potoka, ki teče skozi vas, za sebe in svoje otroke pa prosijo po hišah za pitno vodo. Odločil sem se, da sam zgradim vodnjak, ki bo služil potrebam sodobnega človeka. Ne vem, če bi se lotili tega, ko bi prej vedel, v kako zamotan po- Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta IVANA VOVK Frvanova mama i Drago pokojnico bomo pospremili na zadnjo pot v nedeljo, 19. aprila 1964 ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Brezjah. Žalujoči: mož Janez, sin Janez z dru-i žino, hčerka Ivanka, hčerka Mara z mo- žem ln ostalo sorodstvo Brezje, 17. aprila 1964 sit opek se bom s tem zapletel. Na-črti, fotografije, situacija, prpi nje, za več kot 5.000 dinarjev ko lekov, posedanja po čakalnica^ uradov, neizpolnjene obljube, ki so me napeljale na nepotrebne stroške... in še danes ni končnega odgovora, nobene pismene rešitve. Ker nameravam potovati v Ameriko, sem moral graditev vodnjaka odpovedati. Upam, da bo moja prošnja do vrnitve spomladi leta 1965. rešena. Vodnjak naj bi stal na kraju, kjer so stoletja korenski fantje prepevali domače pesmi. Zidan iz kamna in betona, bi na eni strani dajal vodo za pitje, na drugi za točenje v posode, na tretji strani bi bila barometer in termometer, na četrti pa bakrena plošča z napisom: »Korenskim fantom naj teče v spomin bistri studenec iz naših planin,« itd. Vaš naročnik Jakob Cuznar V tovarni Sava v Kranju se Je pred dnevi nenadoma razširil plin. Ker tam delajo z različnimi kemikalijami, bencinom ln drugimi vnetljivimi snovmi, je med delavci nastala kratka zmeda. Vendar ni bilo nobene nesreče, ker je šlo zgolj za vaje gasilske službe ln pripravljenosti delavcev m Iz pisarne sodnika za prekrške Ceste, promet in ljudje kritičnih problemov ne bo mogoče rešiti. Nujno potrebna bo investicija za ureditev odsekov na cestah, kakršni so v Mostah, na Javornlku, v središču Jesenic, med kinom Plavž ln bolnišnico, v Podkorenu m še marsikje. Vzporedno bo tre- štovilo prekrškov proti pred- ljanju družbeno negativnih po J a pisom, družbeni disciplini, je v vov. jeseniški občini lani manjše za 2 Na področju jeseniške občine ba misliti tudi na modernizacijo odstotka, kot v letu 1962. Poveča- se je lani zmanjšalo tudi število ceste. Da kljub navedenim oakim lo pa se je števlo prekrškov zo- upravno kazenskih postopkov gle- grlom, prometni prekrški v je- per javni red in mdr. Pretepi, pi- de prekrškov na področju prome- seniski občini ne predstavljajo iz- Janstvo, razgrajanje \n hazardlra- ta. Problematika je vedno resnej- razitega problema, je zasluga nje se stopnjujejo. ša in so največji problem ceste, boljšega sistema dela prometne Po mnenju sodnika za prekrške Jg, jjj- ™«lcm „nf ašJ^" «* *****m",c« * P<>dr°fn*h P°" BINETA KOBENTARJA so temu la motornih vozil ter turistične- staj LM, ki delujejo več preven- vzrok nizek nivo splošnih razmer » ^ 83010 ■ Pametno tivno ln vzgojno, v gostinstvu glede postrežbe ln vzgoJ° in "Pravnim kaznovanjem, odnosov. Tu sodi še neurejenost razmer gradbenih in drugih delavcev v skupnih bivališčih, nezadostna in neučinkovita dejav- Govori Marija Polak, odvetnica iz Škofje Loke Mhče noče prevzeti posestva P. u. Za hazard primerne kazni nost kadrovskonsocialnih služb v delovnih organizacijah pri ugotav- »Le počakaj, ubil te bom« V poročilu z Okrožnega sodišča v Kranju pod gornjim naslovom v predzadnji številki GLASA se nam je vrinila neljuba pomota v drugem odstavku drugi sitavek, ki se pravilno, glasi: Petkova žena je prišla v hodnik in dejala Petku: »Slavec, nikar ga ne lomi, pusti vse skupaj pri miru!« čRnonn Betem Pred občanskim sodiščem na Jeseničan • so se pretekli torek zagovarjali ZIJAD GERZIC, DJURO BORANOVIĆ, AHMED ZUBANO-VIĆ dn FEHIN BASANOVIĆ, vsi zaposleni v jeseniški Želevarmi. Obtoženi so bili obrtnega pečanja z igro na srečo. Igri »mund« in »pišpirik« so igral po 20.000 dinarjev večkrat pa po 80.000 in celo 120.000 dinarjev. Na razpravi so hazardi ran je delno priznali, zanikali pa so, da bi igrali za tako visoke zneske. Sodišče jih je spoznalo za krive. Pri obsodbi je upoštevalo obte-žilne okolnosti, da je bila večina za hazardiranje že obsojena in olajševalne, ker imajo družine in otroke in ker so krivdo delno priznali. Obsojeni so bili ZIJAD GERZIC na tri mesece zapora in plačilo 20.000 din, DJURO BORANOVIĆ na 2 meseca zapora in plačilo 15 tisoč dinarjev, FELIM BASANO-VIC na 1 mesec zapora in plačilo 15.000 din in AHMED ZUBANOVIĆ na 2 meseca in 15 dni zapora ter plačilo 15.000 dinarjev. # Nadal j na dva od prijavljenih, sta vzela že pred razpravo, v železarni obračun in odšla z Jesenic, zato jima sodišče ni moglo soditi. Zagovarjanje obsojenih, da so igrali za zabavo in da na Jesenicah nimajo pravega družbenega življenja je ponoven opomin, da se za tuje delavce ne skrbi v vseh ozurih. Ze samo naselje na Straži zapelje vsakega na to ali ono stranpot. Delavci iz ostalih republik na Jesenicah nimajo lastnega društva dn svojih prireditev. Čeprav jih je nekaj tisoč, še niso bili deležni neke prireditve na Jesenicah, predvsem kulturne. To je nedvom-rrt eden od vzrokov, da potem iščejo razvedrila v gostilmih, v hazardiranju in še kje. Polde Ulaga Odvetniki se danes srečujejo, zlasti tisti, ki delajo na podeželju, z vrsto težav. O teh problemih nam je nekaj več povedala MAR-JA POLAK, odvetnica iz Škofje Loke: »Odvetnik na podeželju ima v svojem poklicu prav gotovo svojstven pogled v življenje ljudi na svojem področju, v njihove premoženjske in rodbinske zadeve. Pred uveljavitvijo zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč so na škofjeloškem področju prav gotovo prednjačili posestni in mejni spori ter služnostne pravde. Trenutno takšnih sporov skoraj ni več. Kmečki ljudje teže za tem, da se zaposlijo in uživajo ugodnosti iz delovnega razmerja. Za sedaj še na posestvih pomagajo staršem, vendar so vedno bolj pogosti primeri, da posestnik iz cele kopice otrok ne more dobiti enega, ki bi bil pripravljen posestvo prevzeti. Takšna srečanja in prerekanja so trenutno v moji pisarni najbolj žalostna in seveda precejšen problem. Menim, da je treba takšnim posestvom v višjih predelih, čimprej nuditi razne davčne ugodnosti, na čemer se že dela, ker sicer "Ve ne bodo dosegle svojega namena. Pred občinskimi sodišči so predvsem manjši spori med znanci in sosedi in je priporočljivo, da se takšni spori rešijo, čc je le mo-. goče, s poravnavo Sodniki različno gledajo na takšno rešitev spora. Večkrat se slišijo očitki, da od- vetniki nočejo poravnav, ker bi bili s tem materialno oškodovani, vendar to ni res. Ce bi lahko kdo prisluškoval pogovoru klienta in odvetnika po sklenjeni poravnavi, bi lahko takoj ugotovil, zakaj odvetniki niso naklonjeni poravnavam, ki niso izključno rezultat samostojne odločitve prizadetih. Vsaka stranka je prepričana, da v pravdi mora uspeti in če potem pri poravnavi nekaj popusti, dol-ži svojega zastopnika, da .jo je pripravil od gotove pravice in ugodnosti. O tem, da bi bil končni rezultat za stranko še slabši, nočejo slišati. Kaj odvetnik pri razpravi ja jočem sodniku najbolj ceni? Njegovo nepristranost in objektivnost. Ta. mora biti tolikšna, da sodnik svoje osebno mnenje med obravnavanjem ne pokaže. To je seveda najtežja naloga sod- Izognil se je kotanji in trčil v drevo PREDDVOR — Na cesti III. reda Kranj — Golnik pri kilome-terskem kamnu 6,5 je zavozil s ceste osebni avtomobil LJ 23-70, ki ga je upravljal Srečko Klein-dienst. Vozil je iz Kranja proti Goricam, se hotel izogniti na cesti večji kotanji pri čemer ga je zaradi splolzkg ceste zaneslo preko obcestnega jarka v drevo. Voznik je bil lažje telesno poškodovan, medlem ko je materialna škoda ocenjena na 550.000 dinarjev. / nika, ki se težko izključi iz dogajanja pred njim. Stranke same so v tem pogledu zelo občutljive. Odvetnikovo delo je odgovorno in naporno, saj dnevno rešuje celo vrsto problemov iz najrazličnejših panog prava. Je pa to delo lepo in humano, saj nudi pomoč posameznikom, ki so v svojih pravicah prizadeti.« Nesreča vinjenega kolesarja KRANJ — Na Stari cesti je v sredo dopoldne, ob 17. uri, padel s kolesom Alojz Znidaršič. Pri padcu, botrovala mu je vinjenost, se je težje telesno poškodoval in so ga« prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tovornjak se je prevrnil 6 metrov globoko BOHINJSKA BISTRICA — Pri mostu v Bitnjah je v torek ob 14.30 zapeljal s ceste in se prevrnil po pobočju 6 metrov v globino tovornjak KR 20-29, ki ga je upravljal Rok Ermatr. V kabini so poleg šoferja sedeli še trije potniki, na kasonu pa so bili tudi trije delavoi. Pri nesreči so bili štirje težje telesno poškodovani in prepeljani v jeseniško bolnišnico. Voznika so odpeljali na odvzem krvi, odvzeto pa mu je bilo tudi vozniško dovoljenje, ker je bJl vinjen. Materialna' škoda na vozilu pa je ocenjena na okrJg 800.000 dinarjev. Ob it " -»•-•*«, P. It rta$!li komun # i> naših komun ^ ?7 našfh komun # iz naših komun • iz naših komun © Iz naših komun Vi vsako leto štipendijsko Štipendisti v tržiški občini vsako leto prejmejo blizu 10 milijonov dinarjev ĆE BI V ZADNJIH LETIH spremljali politiko štipendiranja v tržiški občini, bi kmalu lahko ugotovili, da gospodarske delovne organizacije novih štipendij ne razpisujejo vsako leto, pač pa svoje štipendiste nagrajujejo od začetka do konca šolanja — šele potem pa Jih znova razpišejo. Ta podatek vsekakor opozarja na to, da podjetja svojih Potreb po novih strokovnih kadrih ne zasledujejo ln rešujejo načrtno. zato lahko pričakujemo, da se bo stanje v zvezi s tem izboljšalo šele na podlagi rezultatov ankete o vprašanjih štipendiranja, ki Jo bo za Ce!°vtno občino prihodnji mesec izvedel oddelek za družbene službe tržiške občinske skupščine. Skupno je v letošnjem šolskem štipendijo, o višini le-teh bo an-letu v tr>.iški občini 76 štLpendi- kota prikazala tudi vprašanje s{ov; od tega jih imajo gospodar- osebnega standarda štipendistov, s! kot smo že večkrat JEZERSKO ja kulturno-umetniškega društva opazili, odmaknjeni gledalcu. Ho- Zelo aktivno so pričeli s sestav- sprejeli mlajše, ki bi delali v Ijanjem programa za teden kultu- društvu. Razmere s prostori niso Jursko bo odpotovala na Koro- «• Povedati . P^sUčniml oblika- re, ki bo letos že tretjič. Prazno- rožnate. Za klubski prostor in ško v goste k prosvetnemu dru- J1 nek?' ° J™**"1 n°traaJOBti' S temi svojskimi oblikami se vali ga bodo posebno svečano, ker vaje tamburaškega zbora bodo §tvu »Zarja«. Uprizorili bodo de- vkllučule kot kam<.nč*ir v mo^tt praznujejo letos 4£etnico usta- začasno uredili prazno podstrešno ,Q ^ R do ul^Z" novitve Svobode, 40-letnico pev- sobo v soli. Tu je sicer še pro- J , skega zbora in 10-letnico šahov- stor, ki so ga uporabljali včasih C]na«. ki ga režira Mirko Cegnar. ske sekcije. Ob tej priliki name- za telovadnico, vendar zaradi Igrali bodo v Lepenah, v nedeljo p|a'stjkoP ravajo odpreti klub in ga uporab- vlažnosti ne bi bil najboljši. Za pa v Šentvidu nad Celovcem. . . ljati za stalno obliko dela sekcij ureditev prostora bo poskrbel Jezerski kuUurni.ki imaj0 prija- stvaritve Posebno pozornost bodo posvetili odbor SZDL. Primerno ga bodo klubskemu delu v domu na Stra- opremili in postavili televizor. tellsKe vezi ži in samskem domu. Želijo pa, Ker se naselje na Lipcah vedno prosvetnega da bi bil njihov kulturni dom bolj širi, vedno bolj narašča po- šesto leto. Verjetno bodo kultur kaj kmalu gotov. Vse sekcije treba po večjem prostoru. V na- niki torjl so mladi učenci te šole. Bo- DPD Svobode doslej še gostujejo črtu imajo doči slikarji se urijo v vseh teh- v dvorani šole in v domu upoko- štorov na V avli metalurške tehniške šole na lesenicah se druga za drugo vrste razstave slikarskih del, katerih av- nikah, prevladujejo pa oljna dela jencev na Javorniku. — B. B. šole. — B. B. Preuranjeno pa je soditi že da-pravilnosti njegove poti. moramo razumeti in moramo tako kot vse kot enkratno delo, ki s člani slovenskega mu bo šele čas dal odgovarjajočo društva »Zarja« že vrednost, ali pa pokazal, da so se umetniki današnjega časa preveč zapirali v preozek krog zgolj li-dozidavo nekaj pro- z onstran mc>e obiskali Jc" kovnih problemov ln pri tem iz- jugozapadni strani zcrsko za njihov krajevni praz- gubili stik z občinstvom. nik meseca junija. A. Pavlovec ŽENSKA JE ŽENSKA Francoski barvni cinemaseope Režija: Jean-Luc Godard. Igrajo'. Ana Karina, Jean Paul Belmondo GODARDA iz Poslednjega diha in iz Živeti svoje življenje zlahka prepoznamo v lahkotno oblikovani farsi (če ni to preveč konvenciona-len izraz) Ženska je ženska. Film je nastal v navdihnjenem trenutku, se uprl konvencionalni filmski obliki in si zaradi svoje invencije in vitalnega iskanja novega izraza prislužil naziv: eksperimentalni film. Mimogrede: kot tak je dobil nagrado za originalnost na Berlin' skem festivalu 1961. Da je obli' kovni poskus uspel, je Godard dokazal z Živeti svoje življenje. Tu je uporabil najbolj uspele novosti eksperimenta (napise, glasbo) it tako opravičil larpurlartistično žcn~ sko. Bombastičen, a funkcionalen pričetek otvarja vrsto brezštevilnih poskusov nove uporabe barve, glas-be, gibanja in grafične obdelave filma. Zgodba je nepomembna in je tuHi Godardu balast. Uporabi Jo kot konstrukcijo zunanjega dogaja' nja, sicer se izraža z obliko, ritmom in z nizanjem asociacij.^ Do' kler je povsem prosta kompozicija intuitivno uravnotežena, film ohranja enoten ritem, potem pa če avJ tor nekje ukloni balastu — zgodbi, kar občutimo kot upočasnjen tempo. Neenotnost ritma — posledic^ osvobojene oblike — pa vrednosti dela ne zmanjšuje. Rezultat eksperimenta (film živeti svoje življenje) dokazuje pomembnost iskanj* novih oblik, pomembnost revdlte proti konvenciji. Ko je Godard združil dobljeno obliko z aktualno vsebino, je Ana Karina lahko za-žiK-ttla svoje življenje. Angelo v Ženski vodi avtor. Avtor ji nare' kuje vse tistM poze, ki jih kasneje izbrušene ponovi v Živeti svoje življenje. Ves film je podrejen pO' izkusu in ga kot takega tudi razU' mimo. Če kdo Godardovega jezika ne bo razumel, če bo komu tuja bU' ščeča oblika, bo to samo dokttt, kako usodna je triletna zamuda nekega filma, ki je povrhu št eksperiment in zato najnovejši do' sežek razvoja filmske oblike* Ivanov - Leonov: - Štirje beli policisti so planili pokonci. Ognjeni jezički so prasketali v obraz partizanom. Poveljnik odreda se je zvalil pred Ge-turijeve noge. Vojaki so planili nad sovražnike. V trenutku je bilo vse opravljeno. Iz podolgovatih zabojev so pobrali puške, samokrese in strelivo. Razorožili so šestorico askarijev, ki so spali na hodniku . Odred je odšel na cesto. Vsak vojak je nosil po dve puški... - Prebudilo se je sivo jutro. Vzhodna zarja je bila krvava. Iz oddaljenega konca dežele so se prelili krepki potoki svetlobe in z rdečim sijajem vneli kos temno sinjega nebesnega oboka. V odprtini dolgega oblaka, ki je ves žarel in ležalna obzorju, so zasijali žarki škrlatnega sonca. In čeprav žarki še niso ogreli ledeni jutranji zrak Nagore, so greli sklonjene hrbte mož, ki so se smehljali, j Posedli so, da bi se oddahnili. V daljavi, po ravni savani, porasli s travo, so se počasi, kakor ladje na morju, premikali sivi slon j i hrbti. Na ozadju rdečega sončnega polkroga je bilo videti temne obrise pasočega se velikega. Med redkimi, nizkimi drevesi z listjem, podobnim dežnikom, so se igrali mladi sloni. Približali so se radovedni pavijani; šilaste pasje gobce so nagnili in opazovali ljudi. Mladi pavijani, drhteči v hladu, so se« priŽemali k materinim prsim in se krčevito prijemali dlake z malimi prsti. Nenadoma so se sloni vznemirili in se odpravili po savani. »Sloni sc bojijo«, je Geturi dejal bojevniku Caru. »Oditi moramo. Ljudje so v bližini.« Sloni so stekli. Slonice so priganjale mladiče z lahnimi udarci trobcev. V oblakih rdečega prahu se je prikazal odred plantažnikov na konjih. Jezdili so v polkrogu. • Bojevniki so se stisnil; v krdelo. Savana je široka, toda človek se v njej težko skrije. Pred hitrimi konji je težko bežati. Milosti ne bo! Smrt je blizu! Plantažniki so drveli kakor plaz. Rdeče obraze je iznakazilo sovraštvo. V rokah držijo karabinke. Težko topotanje konjskih kopit hladi srca. Bojevniki so vzdrhteli in stekli v savano in puške na hrbtih so jim poskakovale. Geturi je stekel za odredom. »Postojte ,bumbo-džumbo! Konjem ne boste zbežali!« Odred ni obstal. Ljudje so tekli dalje po savani. »Stoj!« Geturi je stekel prednje in sprožil puško nad glavami beguncev, skoraj v obraz bojevniku, ki je od strahu pokazal zobe. Ljudje so prhnili narazen, prestrašeni obstali jn težko dihali. »Ležite!« je ukazal Geturi. »Odbili jih bomo. Takoj bodo napadli.« Govoril je počasi in zategoval besede. Iz njegove mirne, lepo grajene postave sta plali moč in vera. Vedel je, kaj mora storiti in možje so začutili, da jih bo rešil. Plantažniki so sc približevali med topotanjem kopit. Obrazi, spačeni v sovraštvu ,so se vedno bolj bližali. »Odpnite puške!« Geturi je dvignil »roko k nebu. »Duše prednikov so z nami. Pomagale nam bodo!« Kleče je sprožil in potem legel v travo. Neurejeno streljanje bojevnikov je ukrotilo pogum in jezo plantažnikov. Nobeden izmed sovražnikov ni padel: bojevniki so bili slabi strelci. Toda preganjalci so obrnili konje in dvigaje oblake prahu odjezdili v nasprotno smer. Zaustavili so se šele nekaj sto korakov dalje. »Tecite posamič!« je vzkliknil Geturi. »Nekateri naj streljajo, drugi pa naj medtem stečejo sto korakov dalje!« Molče so sprejeli Geturijevo taktiko. Tekli so v skupinah. Naglo so se umikali. Plantažniki so pohiteli, planili na konje in streljali. Sonce jc bilo že .visoko na nebu in bitka se je nadaljevala. Plantažniki so ujeli nekaj ranjencev in jih takoj ubili. Na obzorju ,v vroči drhteči meglici, so se temnile gozdnate gore. Geturi je v to smer vodil odred Plantažniki so doumeli njegove namene in poskušali pred njimi doseči grebene. Umerjeno streljanje bojevnikov pa jih je prikovalo k tlom in jih oviralo pri prodiranju. Po dolgotrajnem boju so partizani prišli do vznožja gora. Grmovje je prekrivalo strme gore. Odred je zavil v ozko sotesko. Na obeh straneh so bile strme stene. Na dnu soteske je tiho žuborel bister potok. Zelena trava je z nežno preprogo prekrila obale potoka. Geturi ni. poznal ta kraj. Ozka soteska je bila primerna za obrambo. Vendar — mar obstaja izhod iz tega kamnitega hodnika? Geturi je poslal tekača Masaja, naj pogleda, kaj je pred njimi. Kmalu se je vrnil: sotesko jc zapirala visoka stena. Zašli so v past. Plantažniki so prenehali napadati in zasedli izhod iz soteske. Odred je molče priznal Geturi j a za svojega poveljnika in vsi možje so zrli vanj. Nekateri so ga opazovali z mračnimi in sovražnimi obrazi, drugi sprašujoče in z upanjem. »V past nas je zapeljal, odred hoče uničiti!« je sovražno dejal Nžorogi, bojevnik iz Geturijeve vasi. Bil je petindvajsetleten moški V usnjenem jopiču. Oči so mu nemirno begale sem ter tja. Imel je ozke prsi, suhljate koščene roke in preveliko glavo. Geturi se j* spomnil, kako se je Nžorogi pred plesi v tingiri prilizoval sinu poglavarja Kamauu. Dedan Geturi ga jc jezno pogledal. »Sem nas je zapeljal!« Nžorogi je stresal veliko glavo in pokazal proti Geturiju. »Tukaj je živel in ve, kakšna je soteska. Nagrado hoče!« Borci so strmeli v Gcturija z mračnimi pogledi. Vedel je, da ga jezni možje utegnejo ubiti. »Mar daje Mzungu nagrade tistemu, ki pobija policiste?« j* tiho in mirno vprašal Geturi. Geturi je mislil na svoje dejanje na policijski postaji. V napetih pogledih nekaterih bojevnikov se je zaiskrilo veselje. V obrazih, prekritih z debelo plastjo rdečega prahu, so se pokazale gubice smeha. Gobezdalo Nžorogi je velik bedak. »Nžorogi, strahopetec si!« je prezirljivo dejal bojevnik Kagoto in si popravil rdeči telovnik. Pogladil sc je po gizdalinski pričeski, premazani t ilovico. »Zakaj naj bi stokali? Pametneje bo, če nabrusiš svojo pango.« — Kagoto jc zamahnil s svojim kijem, se nasmehnil in pokazal ostre bele zobe. J SOBOTA, It. aprila 1964 mali oglasi ■ .A ... ' . • mali oglasi . i.. , ...... 1 ____A.j : Prodam moped T-12. Britof 23 Kranj - 1665 Prodam kravo, ki bo prvič te-letila v dvajsetih dneh. Zirovni- prodam Prodam Topolino B v dobrem »tanju. Drago Vodopivec, Stoši-ceva 6, Kranj 1619 Ugodno prodam dobro ohranjen •tedilnik »Gorenje« s predalom. Fene, Mošnje 45, Brezje 1657 Prodam seno. Dorfarjc 20, Zab- m£L 1658 Prodam pujske po 30 kg težke crne ln svinjo s 7 mladiči tri dni •tare. Naslov v oglasnem oddelku 1659 Prodam dva prašiča od 35 do wKg težka. Spodnje Duplje 29 1660 Pr°dam motorno kolo Javva •pOccm aH zamenjam za moped. f°vai;d Renko, Hafnarjeva pot 21 (Stražišče) Kranj Prodam mlatilnico nemške' znamke Diantretor, široko 150 cm, J vsemi čistilnimi napravami, pu-"alnikom za seno, še skoraj nov Phig obračalnik. Srednje Bitnje 18 zabnica 1662 "rodam moped dobro ohranjen 8 Prevoženimi 3000 km. Naslov v °8lasnem oddelku 1663 Prodam moped po ugodni ceni J? Plug obračalnik. Vopovlje 5, Cei*lje 1664 Prodani dobro ohranjen globok otroški voziček. Ogled na Gregorčičevi 5, Kranj 1667 Prodam Primo ali zamenjam za rabljen moped. Smledniška 30, Cirče, Kranj 1668 Prodam enosobno stanovanje v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1669 Prodam kravo s teličkom. KfloV nje Duplje 36 f*> 1670 Ugodno prodam motorno kolo NSU Primo 175 ccm. Ermnn, Spodnje Lancovo, Radovljica 1671 Prodam 2000 kg belega semenskega krompirja. Jane/. Plevel, Vr-lesovo 9, Cerklje 1672 Prodam 140 kg težkega prašiča 1661 Spodnji Brnik, 68, Cerklje 1673 Prodam nove gume za Fiat 600 in koncertni radio aparat Tesla. Lavrič, Cesta Kokrškega odreda 16, Kranj 1674 Prodam 140 kg težkega prašiču za zakol. Vasca 12, Cerklje 1675 Prodam mlado kravo, 9 mesecev brejo. Nasovče 12, Komenda 1676 Prodam Fornaks motor 250 ccm v dobrem stanju. Fister, Ovsi-še 14, Podnart 1677 CP »Gorenjski tisk« Kranj razpisuje delovno mesto SEKRETARJA Pogoji: Dokončana pravna fakulteta z nekaj prakse na tem področju. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje s podrobnejšim opisom dosedanjega dela oddati v tajništvo podjetja. RAZNAŠALKE IN ULIČNEGA PRODAJALCA ČASOPISOV za dostavo časopisov Dela naročnikom na dom in prodajo sprejmemo takoj Priložnostna zaposlitev, primerna za upokojence, gospodinje ali dijake. Dober zaslužek. Ponudbe sprejema CP Delo, podružnica Kranj. Zdravstveni dom Kranj Proda na javni dražbi dne 25. aprila 1964 ob 9. uri naslednja osnovna sredstva: — Rešilni avtomobil FIAT 615 B — v voznem stanju — Rešilni avtomobil ŠKODA — potreben popravila Prednost nakupa imajo gospodarske organizacije ali družbeno Pravne osebe. V kolikor teh interesentov ni, se prodajo državljanom ali civilno pravnim osebam. CHEMO, trgovsko podjetje na veliko in malo Poslovalnica kranj,, Koroška u ■prejme v uk takoj ali po dogovoru 2 VAJENCA ^ Poštev pridejo samo fantje v starosti od 16 do 17 let s končano osemletko. Pismene ponudbe oddati v poslovalnici »CHEMO« Kranj, Koroška 11 Poln načrtov je po uničujoči težki bolezni omahnil TINE PRINČIC dipl. oec. Zadnjič ga bomo spremili v nedeljo, dne 19. aprila ob 16. uri izpred križišča na Kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Cvetka z Marjanco ln Mihcem, mama in ata, sestra Tilka por. Kukovič z družino; sestra Ela z družino; brat Janez Kleč z družino, družine Prinčičeva, Zabretova, Cigliče-va ln ostalo sorodstvo Kranj-Britof, 18. aprila 1964 ZAHVALA Ob izgubi naše nepozabne x GRUDNOVE MAME se zahvaljujemo vsem dobrim ljudem: onim, ki so nam jo skušali ohraniti in vsem, ki so se hodili poslavljat, jo zasuli s cvetjem, nas ustmeno ali pismeno tolažili in jo v taki množici spremili k počitku. Hvaležni Grudnovi Kranj-Primskovo, dne 17. aprila 1694 Prodam nov štedilnik Gorenje, kuhalnik Tobi in stensko omarico. Smledniška 19, Kranj 1678 Prodam moped Puch za 65.000 dinarjev. Jože Jczeršck, Radomlje 13, škofja Loka 1679 Prodam večjo količino sena. Poizve se Gostilna Majč, Preddvor 1680 Prodam NSU Primo 175 ccm, dobro ohranjeno, in boljšo usnjeno obleko. Ogled 20. in 21. 4. od 6. do 18. ure v Tapetništvu Kranj 1681 Prodam peso ali zamenjam za slamo. Markič, Žeje 15, Duplje 1617 Ugodno prodam, zaradi bolezni, motor Java 125 ccm. Cirilova 14, Orehek, Kranj 1700 Prodam kromnlr cvetnik. Peter Novak Jama 32, Kranj 1701 Prodam moped TMZ. Mihelič, Rnvie 5, Podnart 1702 Prodam konja starega 9 let in moped s prevoženimi 12.000 km, zaradi vojaščine. Možjanca 5, Preddvor Prodam štedilnik Tobi, Kokn.a 11«. Kranj 1704 Prodam kravo dobro mlekarico, 500 komadov nove strešne opeke bobrovec in kotel za kuhanje krme prašičem. Kokrica 52, Kranj 1705 Prodam mlado kravo po teletu. Golnik 3 1706 Prodam osebni avto voMcsivacen letnik 1952. dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 1707 Prodam ročno vodno črpalko. Gorenjesavska 33, Kranj 1708 Prodam nov otroški kombiniran voziček. Ogled od 15. ure dalje. Huje 9. Kranj 1709 Prodam dobro ohranjen otroški šnortni voziček (modre barve), Eržen, Planina 16, Kranj 1710 Prodam dobro ohranjen moped. Bašclj 17, Preddvor 1711 Prodam vikend hišico ln uto za novo gradnjo. Franc Jagodic, Pvti-pa. Kranj 1712 Prodam konja starega 6 let in kravo po teletu. Naslov v Oglas* nem oddelku 1713 Prodam nanravo za sajenje krompirja (FJlfargered) Korbar, Klane 32, Komenda 1714 Prodam nov volkwagen 1200. nevozen. Naslov v oglasnem oddelku 1715 proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku 1686 Dekle srednjih let, sama, z malim posestvom na deželi, želi spoznati treznega in dobrosrčnega moža, ki je vajen dela na kmetiji. Lahko je upokojenec do 60. let. Ponudbe poslati s kratkim življenjepisom na oglasni oddelek pod šifro »Hiša v sadovnjaku« 1687 Nudimo brezplačno stanovanje upokojenki, ki bi šla na deželo. Zglasi se naj Poljanska cesta 49, škofja Loka 1688 Sprejmem v varstvo nad dveletnega otroka. Naslov v oglasnem oddelku . 1689 OPOZORILO! Članstvo sklada Kranj vabimo, kot že s posebnimi vabili, da ne pozabijo na občni zbor, ki bo v nedeljo, 26. t. m. ob 9. uri v dvorani kot običajno. 1690 Zamenjtim motor Puch za moped ali prodam. Alojz šenk, Ho-tešmože 50, Preddvor 1691 Avtomobllisti, motoristi! Prevleke za sedeže dobite poceni pri Bohorič Kranj, Gregorčičeva 1 1962 Tistega, .ki je kupil strešno opeko v Šenčurju, na številki 99 prosim, da jo vzame v roku 8 dni, drugače zapade. 1693 V dopoldanskih urah grem pomagat v gospodinjstvo za hrano ln stanovanje Ugrica Mara, Srednje Bitnje 5. Zabnica 1694 Podpisana B. D. iz Kranja pre-klicujem neresnične besede, ki sem jih Izrekla proti Anici Naglic 1/ Golnika ln se ji zahvaljujem, da ni sodnijsko postopala proti meni. 1695 Dvočlanska družina z enim otrokom išče gospodinjsko pomočnico. Poizve se v trgovini pri »Merkurju« na naslov Mlša Tlčar 1696 AMD Cerklje proda osebni avto »Multlpla«. Ogled v nedeljo 19. aprila dopoldan v gasilnem domu. Ponudbe s ceno oddati na upravo društva do 25. aprila KUD Davorin Jenko Cerklje uprizori v nedeljo 19. aprila ob 15. uri na Visokem in ob 19. url v Goricah komedijo »Kadar se ženski jezik ne suče«. Vljudno vabljeni! objave Prosimo, da dvignete vaše izdelke, ki so že dalj časa izgotovljeni v našem podjetju. Dvignite jih najkasneje v roku 15 dni na upravi, v obratnem primeru jih razprodamo. Justin, Kavčič, Lesjak, Rant, Svoljšak, Šmid, Vodnik, Cejlon. Gorenjska oblačllnlca Kranj kupim Kupim vsako količino bukovih desk 50 mm suhe ali sveže. Zaletel, Stanežiče 52, Šentvid, Ljubljana 1697 Kupim elektromotor 6 do 8 KW. Milan Omejc, Zanova 5, Kranj ■ -■ •>.•«..,. ». ■<■>.« 1698 Kupim nov ali dobro ohranjen 16 eolski gumi voz 1699 ostalo Zakonca brez otrok iščeta stanovanje ali tudi dokončata. Ponudbe oddati pod »Dobra nagrada« 1635 Čevljar, zmožen samostojnega dela in vodenja delavnice v primeru bolezni, dobi zaposlitev pod ugodnimi pogoji. Ponudbe1 oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 1640 Natakarico za nedeljsko popoldne sprejme gostilna Lakner, Kokrica 1642 Uslužbenka išče začasno ' sobo ali gre pomagat v gospodinjstvu v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku ' 1645 Pošteno dekle išče službo v pisarni. Ima 4 leta prakse v administraciji. Ponudbe pod »Imam 4 leta prakse« 1682 Delavka na tri Izmene išče sobo. Naslov v oglasnem oddelku 1683 Pošteno dekle Išče sobo. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 1684 Kmečki posestnik star 54 let, sam, želi spoznati žensko od 30 do 45 let, ki ima veselje do gospodinjstva zaradi takojšnje ženitve. Slika zaželjena. Ponudbe poslali na oglasni oddelek pod Cvetoči maj. 1685 V petek popoldan sem izgubila denarnico od trgovine »Peko« do zelenjave. Najditelj naj jo vrne ODMERA DAVKOV Oddelek za finance Skupščine občine Kranj obvešča vse obrtnike, ki bodo obdavčeni po pavšalni davčni osnovi za leto 1964, ln vse svobodne poklice, ki bodo obdavčeni za leto 1963, razen odvetnikov in gostilničarjev, da so predlogi davčnega referenta za odmero dohodnine in prometnega davka po davčnih prijavah za leto 1963 in po pavšalni davčni osnovi'za leto 1964 razgrnjeni na javni vpogled na razglasnl deski v zgradbi občinske skupščine Kranj —■ pritličje in na krajevnih uradih v času od J.7. 4. do 26. 4. 1964. Seje davčne komisije za posamezne obrtne stroke zgoraj navedenih davčnih zavezancev bodo v času od 27. do 30. aprila 1964 v zgradbi Skupščine občine Kranj — novi del zgradbe, pritličje, soba št. 8 — vhod skozi avlo, po naslednjem razporedu: 27. 4. 1964 — predelovanje kovin: kleparji, kovači, urarji, ključavničarji, mehaniki in fi-nomehaniki; — izdelovanje električnih aparatov: ' monterji, izdelovalci akumulatorjev in elektroinstala-terji; — predelovanje nekovin: — predelovanje lesa: ~ ......, <. mizarji, kolarji, tapetniki in pletarji; 28. 4. 1964 — izdelovanje tekstilnih izdelkov: šivilje, krojači, modistinje, pletiljstvo; — izdelovanje in popravljanje raznovrstnih Izdelkov: popravilo nogavic, vrtnarji, dežnikarji, izdelovalci igrač, zlatarji, črkoslikarji in slikanje okrasnih predmetov; 29. 4. 1964 — predelovanje usnja: copatarji, čevljarji in sedlarji; — izdelovanje živil: mlinarji, mlatilničarji in sodovičarji; — stavbna obrt: pleskarji in opekarji; — obrtne osebne ln druge storitve: brivci, frizerji, fotografi, čistilci oken, žaganje drv in skladiščniki; 24. 4. 1964 — svobodni poklici: zdravniki, zobozdravniki, dentisti, duhovniki, rimokatolička župnjistva, avtoprevozniki in vozniki s konjsko vprego. Na dan seje davčne komisije lahko dajejo davčni zavezanci iz tiste obrtne stroke, ki se obravnava tisti dan, svoje pripombe in dodatna dokazila k predlogu davčnega referenta in to pred samim začetkom seje v času od 7. ure do 8.30 ure. Štev.: 422-011/62-3 Oddelek za finance Skupščine občine Kranj !*[«»Ja in tiska cp »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči J"acun pri nb v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni l3ni?nJk' uredn,stvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno b3°0, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so-d°ta 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese-*• Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Izčrpan od zavratne bolezni, nas je mnogo prezgodaj, sredi dela, zapustil naš neumorni in požrtvovalni tovariš Tine Prmcic dolgoletni član upravnega odbora, alpinist in gorski reševalec. Z njim smo izgubili nadvse agilnega odbornika in idealnega planinskega delavca — odlikovanega s častnim zlatim znakom Planinske zveze Jugoslavije. Nepozabnega planinskega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 19. aprila 1964 ob 16. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. Kranj, 17. aprila 1964 PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ PRODAMO karambolirani osebni avtomobil znamke CITROEN 2 CV (spaček), leto izdelave 1961, Izklicna cena din 300.000.—. ^gled vozila je možen vsak dan pri Kleindienst, Gorice Št. 6. Pismene ponudbe sprejemamo do srede, 22. t. m. do 12. ure. zavarovalnica kranj RAZPIS Avtomoto društvo škofja Loka razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE — ADMINISTRATORJA s prakso v vodenju knjigovodstva in administracije. Stanovanja ni na razpolago. Delovni čas je razdeljen. Nastop takoj ali po dogovoru. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na Uprav« ni odbor AMD Škofja Loka. OBVESTILO V ponedeljek, dne 20/4-1964 ob 17. uri bo v sejni dvorani Skup-ščine občine Kranj ZBOR VOLIVCEV za območje KRANJ — CENTER, na katerem bo razprava o rekonstrukciji Titovega trga ln Prešernove ulice. V torek, dni 21/4-1964 ob 17. uri pa bo ZBOR VOLIVCEV za GORENJO SAVO v Restavraciji Iskra. Na tem /buru bo podano poročilo o izgradnji industrijske ceste In podvoza na Gorenji Savi. Volivci, udeležite se obeh zborov polnoštevilno. Skupščina občine Kranj VABILO # Občinski odbor SZDL in Delavska univerza Kranj vabita občane v dneh pred 1. majem k obisku prireditev v čast delavskega praznika. Prireditev obsega kratko predavanje o nastanku in pomenu praznika dela in zanimiv celovečerni film iz časov NOB. 4. ob 4. ob 20. 4. 20. 4. 21. 4. 21. 4. 22. 4. - 22. 23. 4. — 23. 24. 4. 24. 4. 27. 4. 27. 4. 28. 4. 28. 4. Kokra — osnovna šola — 18. 19.30 Jezersko — Korotan — 18. 19.30 Mavčiče — zadružni dom — ob 19.30 Voklo — prosvetni dom — ob. 19.30 Trajan i k — osnovna šola — oj7l9.30 Duplje — osnovna šola — ob 19.30 Gorice — zadružni dom — ob 19.30 Strnževo — dom druž. org. aprila ob 19.30 Lahovče — zadružni dom — ob 19.30 Podbrezje — kulturni dom aprila ob 19.30 i Britof — dom A. Kmeta — ob 19.30 Bes niča — osnovna šola — ob 19.30 Zg. Bitnje — gasilski dom — ob 19.30 Trboje — zadružni dom — ob 19.30 Predoslje — kulturni dom — ob 19.30 Golnik — Institut TBC — 19.30 Športne prireditve smučanje POKLJUKA - Na Pokljuki je še vedno sneg. Ta bo omogočil, da bodo jutri ob 11.30 na 45-metrski skakalnici lahko priredili meddruštvene skakalne tekme. plavanje KRANJ — Jutri ob 10. uri bo na zimskem kopališču v Savskem logu plavalno tekmovanje mladincev in pionirjev z naslovom »spomladanski miting mladih«. košarka KRANJ — Dvoboj republiške lige Triglav : Branik bo danes ob 18. uri na igrišču v Savskem logu. nogomet KRANJ — V okviru slovenske nogometne lige bo jutri ob 16. uri na novem stadionu prvenstvena tekma Triglav : Svoboda. Predtckma mladincev bo ob 14.30. namizni tenis KRANJ — Ob 8. uri bo jutri v avli osnovne šole Simona Jenka namiznoteniški turnir podeželskih igralcev za pokal Jugoslavije. občni zbor KRANJ — Danes ob 16. uri bo v sejni dvorani občinske skupščine občni zbor občinske zveze za telesno kulturo. O J. Alf* SOBOTA, 18. aprSa H* Sport # šport • Sport • šport © šport • šnort • šport • šport • šport # šport • šnort ti šport # šport 6 šport • šport • šport • šport • špc Naša olimpijska reprezentanca 1956. leta v Cortlni. Od leve proti desni — Jože Ilija, Franc Cvenkeij, Slava Zupančič, Ludvik Dornik in trener Franci Cop Tudi z vodstvom SZ Jugoslavije ni šlo kar tako. Zveza je namreč od olimpijcev zahtevala olimpijske obleke! Ker pa je bilo takrat v Cortini več funkcionarjev kot tekmovalcev so obleke le lahko obdržali! Za zaključek olimpijskega lela je Slava osvojila šip vsa tri državna prvenstva v Tržiču. Po olimpijskih igrah so namreč tudi pri nas uvideli, da je bila odločitev o ukinitvi smuka na državnem prvenstvu /a ženske nespametna in so ga zato ponovno uvedli. Spet je nastopila mrtva sezona, med katero so si naši tekmovalci brez treningov krhali kondicijo in tehniko. Kljub temu pa si je Slava kondicijo le nabita',i, čeprav le zaradi svojega poklica. Kranjsko planinsko društvo je- tisto leto gradilo na KaliŠču svoj planinski dom. Slavi so overili mizarska dela in tako jc morala večkrat na vrh, kar je prav gotovo dobro vplivalo na njeno fizično pripravljenost. Na snegu pa pred novim letom sploh ni bila nikoli. V kranjskem Triglavu takrat ni bilo tako navdušenih smučarjev, sama pa ludi ni hotela hoditi ob nedeljah na Češko kočo, kjer so sicer idealni tereni za alpsko vožnjo. Poleti so ji bili najbliže skoki v vodo, nad katerimi je bila zelo navdušena in ni zamudila nobene tekme na kranjskem kopališču. Nekateri člani SK Triglav so predlagali smučarski zvezi, da bi Slavo poslali v Avstrijo, kjer bi nekaj časa trenirala skupaj z najboljšimi avstrijskimi tekmovalkami. Zveza pa je na vse prošnje odgovorila, češ da za to ni denarja. Tako je odšla Slava na prvo tekmo nepripravljena. Povrh vsega pa je bila ta tekma še v tujini. 3. januarja je odšla Slava skupaj z dvema tekmovalkama v tekih, Ma.ro Rckar in Amalijo Belaj, na znano novoletno tekmovanje v Grindehvald. Z njimi je odšel le en funkcionar, ker je smučarski klub v Grin-delvvaldu plačal le tekmovalec, ki jih je povabil, ter njihovega, vod jo. Z njimi je odšel trener tekačev, ki se je, razumljivo, ukvarjal s tekačicama. Slava je tako zopet ostala sama, kar je neugodno vplivalo na njeno počutje. Kljub temu se je v vseh treh disciplinah uvrstila okoli 25. mesta. Tz Švice je odšla/Slava v Avstrijo, na mednarodno tekmovanje v Kitzbiihcl. Zaradi odlične organizacije tekmovanj v Švici. in Avstriji se je Slava sploh najraje udeleževala tekmovanj v Grindehvaldu in v Kitzbiichlu. Na tekmi je Slava odlično peljala pni tek v slalomu, saj je dosegla četrti najboljši čas; žal pa je v drugem teku le ne-'kaj metrov pred ciljem padla in tako zapravila dobro uvrstitev. Takrat jc tekmam prisostvoval tudi znani tovarnar šoortnih izdelkov, Avstrijec Kastle. Ta je v Slavi takoj opazil perspektivno tekmovalko ln ji je za odlično vožnjo v prvem teku podaril par svojih smuči, s kakršnimi so takrat tekmovali vsi smučarski asi. Po vrnitvi v domovino je Slavo čakalo tekmovanje v Bohinju, ki je bilo hkrati gorenjsko in slovensko prvenstvo. Prvi dan je bilo na sporedu tekmovanje v slalomu in veleslalomu, kjer Slava sploh ni imela konkurence. Drugi dan pa so prireditelji pripravili smuk, Proga, po kateri so prejšnji dan hodili navdušeni turisti, ljubitelji smučanja, je bila vsa steptana in ledena. Ze takoj po startu je Slava močno padla na desno ramo. Kljub bolečinam je nadaljevala vožnjo in zmagala. Roka pa je vse bolj otelfala in jo bolela. Tudi masiranje ni pomagalo. Popoldne je Slava na razglasitvi rezultatov dobila dva pokala in dve diplomi, šele v ponedeljek, ko se je že vrnila v Kranj, je odšla k zdravniku. Ta jo je poslal na slikanje, kjer so ugotovili, da je roka v rami zlomljena. Naslednji dan jc morala Slava v Ljubljano, kjer so jI dali roko v mavec. Cel mesec je bila tako odrezana od smučanja, potem pa, ko so ji mavec sneli, je odšla naravnost na Zlatorogov veleslalom v Vratih, ki so sc ga poleg domačinov udeležili tudi nekateri tekmovalci Iz sosednje Koroške. Slava je kljub vsemu zmagala in prejela lepo plaketo. Tudi državno prvenstvo na Jahorini ni prineslo nobenih presenečenj. Slava je odločno zmagala v vseh treh disciplinah. Skratka: Na vsakem domačem tekmovanju, ki se ga je udeležila, je bilo prvo mesto že vnaprej določeno zanjo. Bolj ogorčen pa je bil boj za ostala najboljša mesta tik pod vrhom. Takrat so stopile na. sceno naše mlade tekmovalke, ki še sedaj zastopajo jugoslovanske bane na raznih tekmovanjih doma in na tujem: Majda Ankele, Krista Fanedl in Maja Rutar . V aprilu so Ankcletova, Fanedlova, Ru-tarieva in najboljša ter najbolj izkušena med njimi, Slava Zupančič, odpotovale na mednarodno tekmovanje v velesla^mu in slalomu v Abetonc (Italija). Sicer je bilo običajno v Abetonih tekmovanje v slalomu in smuku, ker pa je bilo premalo snega za smuk, so namesto njega organizirali veleslalom. Slava se je takrat med kopico odličnih tujih tekmovalk uvrstila v slalomu na deseto, v veleslalomu pa na dvanajsto mesto. Pred velikim tekmovanjem v veleslalomu na Grossglocknerju, ki je vsako leto junija, se je Slava udeležila še tekmovanj na Zelenici in Majnikovega veleslaloma na češki ^ koči. Junija pa je odšla skupaj z Mulcjem Klinarjem in štefetom na Grossglockncr, kjer jo je čakal njen do takrat največji uspeh ... Pred tekmo Svoboda :Triglav V TOREK SMO BILI na obisku pri igralcih Triglava, ki se bodo jutri ob 16. uri na svojem igrišču pomerili z nogometaši ljubljanske Svobode. Trenirali so kljub slabemu vremenu. Po tem lahko sklepamo, da se zelo resno pripravljajo na srečanje z moštvom, ki je trenutno na drugem mestu, medtem ko je Triglav četrti. — Triglavane smo prosili za nekaj izjav. Trener KRAšOVEC: »Zmagalo bo bolj pripravljeno moštvo. Po nedeljski tekmi z Aluminijem lahko upamo na zmago, seveda če se bo obramba bolj potrudila kot v Kidričevem.« Tehnični vodja PUCELJ: »Tekma v Kidričevem po igri ni bila najboljša, vendar je po slabi taktični igri domačinov v drugem polčasu napad Triglava z neubranljivimi streli na gol dosegel tako visoko zmago. Za nedeljsko srečanje upam na neodločen rezultat.« Igralec VERBIC: »Doslej ima Svoboda z nami dobro bilanco, zato se bomo v nedeljo potrudili, da zadevo spremenimo.« Kapetan PERKOVIC: »če se bomo potrudili, moramo zmagati. Upam, da bo kranjska publika prišla na svoj račun! Zanimivo je, da bo tekmo vodil mednarodni sodnik Jakše iz Ljubljane — J. E. Znana imena za .nagrado Loke' V ČETRTEK smo si s člani organizacijskega komiteja mednarodnih motociklističnlh dirk za NAGRADO LOKE 64 ogledali 4500 metrov dolgo progo, na kateri bo letos tekmovanje že 24. maja. Cestišče je sedaj še v precej slabem stanju, vendar ga bodo v prihodnjih dneh na novo asfaltirali, tako da bo do dirk nared. Prireditelju, ki svoje naloge opravlja zelo vestno, se je prijavilo več tekmovalcev kot kdajkoli prej. Zlasti veliko ponudb je prišlo iz tujine, kjer se za dirke zanimajo mnogi znani vozači. Prijavili so se tudi zmagovalci lanskih dirk v skofji Loki — Manfred Magnus, Gilberto Parlotti in Edie Lenz. š(evilne druge prijave domačih in tujih vozačev (s štirih kon-tinentpv) pa opozarjajo, da bo 24. maja v Skofji Loki najkvalitetnejša športna prireditev letos na Gorenjskem. Če bo vse po sreči, se bo prikoličarskemu rekorderju inž. šnajderju letos pridružil tudi svetovni prvak v tej panogi Max Deubl iz Zahodne Nemčije. Tekmovali bodo v šestih kategorijah — na solo motorjih razredov do 50 ccm, do 125 ccm, do 250 ccm, do 350 ccm in prvič tudi do 500 ccm ter s prikolicami do 600 ccm. Organizacija velikega tekmovanja bo veljala deset milijonov dinarjev. Od tega bodo samo dirkačem morali izplačati 6 milijonov. — O pripravah na dirke in o prijavah bomo še pisali. -Z. ______t_ TUDI NEDELJSKO KOLO v gorenjski nogometni ligi ni bilo brez presenečenj. Največje je vsekakor nodločen rezultat vodećega Tržiča z moštvom iz Naklcga. Iz tega je razvidno, da tudi favoritom ne gre tako lahko, in da se je treba za vsako točko potrudili. — Moštvo Jesenic je po drugem kolu spet odstopilo od tekmovanja. V tem sc kaže velika neres-nost športnih delavcev na Jesenicah. V četrtem kolu so na sporedu naslednja srečanja — Naklo : Svoboda (ob 10. uri), Triglav B : Ta- bor (ob 10. uri), Prešern : Železniki (ob 15. uri), Škofja Loka : Bled (ob 15. uri). Lestvica strelcev: % 14 golov —Petrovič, (Šk. Loka) I.otrič (Železniki), Mežek (Tržič), x # 13 golov —- Bahun (Tržič), 0 12 golov — Rant (šk. Loka) 0 11 golov — Tišler (Tržič), % 10 golov — Tavčar, Demšar (Železniki), # 8 golov — Zaje (Bled), # 7 golov — Krašovec Tržič), Škrjanc (Svoboda), # golov — Stojanović (šk. Loka) Stojčevski (Kranj), Mlakar (Železniki), Er/.in (Svoboda), Lebar (Bled), Kožar, Tepina (Triglav B) itd. T. K. OBVESTILO Obveščamo javnost, da bo v nedeljo 19. aprila 1964 ob 11. uri mladinsko prvenstvo v plavanju na Zimskem kopališču v Kranju. Za 9 golov — Pa j k (Naklo), Ar- javnost bo kopališče zaprto do 14. sovski (Kranj), Nikolić (Tri- ure popoldan, glav B), Uprava zavoda Razen v Tržiču je bila v nedeljo zelo zanimiva nogometna tekma gorenjske lige v Železnikih, kjer sO Ločani premagali domačine. Na sliki vidimo prizor pred vrati gostov; vratar Porenta rešuje položaj MAČEK je pogledal čez Janezov plot. Menda je tam videl piščanca, kako se lepo pase v mladi spomladanski travici. Tinetu to že ni bilo prav. Zbal se je za svoje putke. Muca pa meni nič, teb) nič, se ni zmenila ne za Janeza, ne za Tinela, pa jo je mahnila skozi režo v ograji. In že se je podila za... Nikar ne mislite, da za kokošmi in piščanci. Muhe in metulji so ji bili na poti. Ker je bil maček Janezov, ga jc njegov sosed Tine začel grdo gledati. Vsako jutro in vsak večer ga je čakal z lovsko puško. NI ga mogel ugnati. Zato mu je nastavil strup. Ubogi mucek je tako, zaradi muh in metuljev končal nesrečno življenje. Janez se spet ni pustil kar tako. Poiskal si je odvetnika in tožil Tineta. Pravda se je vlekla nekaj let, ker niso mogli ugotoviti (menda še danes niso), ali se Je maček podil za muhami in metulji, ali za putkami. Vse se vleče v nedogled. Nekateri ljudje so res čudni. Kregajo se zaradi takih stvari in prihajajo z njimi pred sodišča. Koliko je samo stroškov in koliko izgubljenega časa, povrhu vsega sc Janez in Tine sploh ne pogledata, kaj šele, da bi spregovorila kakšno besedico. Tako je bilo nekje na Gorenjskem. Zakoni, ljutlje in življenje PRED LETI je v Kranju neka ženska oddala sobo v najem moškemu z družino. Soba sploh ni bila njena, marveč last nekoga tretjega. Seveda lastniku ni bilo prav, da v njegovem stanovanju biva .popolnoma tuj človek in to brc/, njegove privolitve. Zato se je, razumljivo, stvar začela s tožbami. Pno tožbo so vložili (lastnik skupaj z odvelni- Grem na sodišče kom). Sodišče je razsodilo, da se mora omenjeni človek z družino izseliti. Ta sc ni dal kar tako in se je priložil. Pritožba je bila zavrnjena, kar je razumljivo, saj možakar ni imel nobenih pravnih pogojev, da bi stanoval v omenjenem stanovanju. Toda človek tudi ni mogel na cesto. Drugega stanovanja pa tako hitro ni mogel dobiti. Lastnik je skupaj z odvetnikom vložil izvršilni predlog, da bi stranko čimprej postavili ven. Vendar je bil ta predlog zavrnjen. S človeške in socialne plati je to popolnoma v redu. Toda zakon jc zakon, in ta predpisuje, da se to lahko naredi. Lastnik ni odnehal in verjetno tudi še ne bo. Pritožil se je, da mora stranka iz omenjene sobe. Ko se je zadeva vlekla že leto dni, jc medtem možakar, ki je stanoval z družino v tej sobi. umrl. Ostala je samo žena. Zato je moral lastnik sobe ponovno tožiti ženo pokojnega. Sodišče je spet razsodilo, da mora /ena sobo v najkrajšem roku izprazniti. Ta postopek se je vlekel, toda ženske niso izselili. Ni bilo drugega stanovanja. Naposled jc žena le našla primerno stanovanje in se tudi izselila. Tu je nastopil snet drug problem. Žena ni oddala ključev lastniku sobe, marveč jih je izročila neki tretji osebi. Zato je lastnik sobe vložil tožbo tudi proti tretji osebi, ki se jc že vselila v sobo. Sodišče je spet rešilo tako, kot v obeh prejšnjih primerih. Toda »tretja oseba« se je tudi pritožila, vendar je bila iz razumljivih vzrokov tudi ta pritožba zavrnjena. Lastnik je dobil tudi postopek, da se mora človek, ki še danes stanuje v sporni sobi, takoj izseliti, oziroma da ga prisilno izselijo. Tega pa ne naredijo! Vendar, da ljudem ne bi bilo »dolgčas«, sc oškodovana in tožena stranka vsake toliko časa srečata na sodišču. Sodnik vedno vpraša: »Ali se je obloženi že i/selil?« Odgovor: »še ne!« In potem se vsi spet razidejo. Kot smo že omenili, zakon v tem primeru določa, da se stranko, ki se brez privolitve lastnika vseli v neko stanovanje, lahko prisilno izseli, vendar se to ne izvaja. Zakaj, smo deloma (če smo) odgovorili v temle zapisu. Vrhovno sodišče SR Slovenije je za ta primer samo razpisalo razpravo. Sodba je bila izrečena in sicer, da sta oba brata lastnika hiše. To pa ni bilo vše6 prvemu bratu. Zato se je pritožil na Zvezno vrhovno sodišče v Beograd. Od tu je prišel odgovor, da mora ostati tako, kot je razsodilo republiško Vrhovno sodišče. Izid pravdanja pa je, da mora prvi brat, ki je hišo tudj začel graditi, plačati okoli 300.000 dinarjev sodnih stroškov. MILAN 2IVKOVC Vrana, vrani ali.. • V VAST, ki leži ob cesti na Jezersko živita dva brata. Eden od njiju je začel graditi svojo stanovanjsko hišico. Vendar, kot se je kasneje pokazalo, je pregloboko zasadil lopato. Ni nastala hišica, ampak že cela hiša. Do strehe jo je spravil sam. Da bi hišo dokončal, mu je zmanjkalo sape. Zato je na pomoč poklical svojega brata. Brž sta se sporazumela. Drugi brat je končal prvo nadstropje in si tu uredil stanovanje, prvi, ki je začel hišo graditi, pa je imel pritličje. Nekaj časa sta živela v miru, kmalu pa je postalo sporno, kdo jc lastnik hiše. Prvi brat, ki je /aeel hišo graditi, si je medtem že toliko opomogel, da je bil pripravljen svojemu bratu, ki mu je pri gradnji pomagal, odplačati vse, kar je vložil v hišo. To bi po takratnih cenah gradbenega materiala prišlo okoli 2,5 milijona dinarjev danes pa (ko se je gradbeni material že občutno podražil) vse to velja okoli 4. milijone dinarjev. Toda v tem sporu ni bistveno to. Važno je, kdo bo lastnik. Okrožno sodišče v Kranju je zadevo razsodilo tako, kot si je prvi brat zamislil, in sicer'da bo svojemu bratu povrnil vložen denar. Toda drugi biat, ki je pri gradnji pomagal, se s tem ni strinjal. Pritožil se je na Vrhovno sodišče SR Slovenije; To sodišče je prvotno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju r.v/.veljavilo in razpisana je bila na istem sodišču ponovna razprava. Sklep sodišča na drugI obravnavi je bil isti, kot prvič. Drugi brat se je snet nrilož.il. Na vsak način je hotel biti solastnik.