Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2012-05/53 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V2-1021 Naslov projekta E-kompetentni državljan Slovenije (EKDS) Vodja projekta 4546 Janez Bešter Naziv težišča v okviru CRP 2.02.03 E-znanje in e-veščine Obseg raziskovalnih ur 695 Cenovni razred C Trajanje projekta 10.2010 - 09.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 1538 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Raziskovalne organizacije -soizvajalke 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 2711 Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 2 TEHNIKA 2.08 Telekomunikacije Družbeno-ekonomski cilj 09. Izobraževanje 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 1.02 - Veda 1 Naravoslovne vede - Področje 1.02 Računalništvo in informatika 3.Sofinancerji2 Sofinancerji 1. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 4.Povzetek projekta3 SLO_ Ključni cilj projekta E-kompetentni državljan Slovenije (EKDS) je bil predlaganje mehanizmov in konceptov prenosa znanja o uporabi IKT, s poudarkom na e-veščinah in e-znanjih, ki so za izbrano ciljno skupino uporabnikov (starejše osebe) ključne za boljše vključevanje v sodobno informacijsko družbo oziroma družbo znanja. Projekt je bil razdeljen na tri faze. V prvi fazi je bila izvedena analiza stanja s poudarkom na starejših osebah. Analiza stanja vsebuje pdoatke pridobljene s strani EUROSTAT, FDV "Raba Interneta v Sloveniji" ter drugih relevantnih virov. Analiza stanja je pokazala, da v Sloveniji na področju uporabe IKT pri starejših osebah močno zaostajamo za Evropskim povprečjem. Eden izmed ključnih vzrokov je prav v tem, da imajo starejše osebe zaradi različnih razlogov otežkočen dostop do znanja o uporabi e-storitev, ob tem da so pomembni tudi drugi razlogi (motivacija, strah pred novim, ipd). Analizo je izvedel partner "Univerza v LJubljani, Fakulteta za družbene vede". V drugem delu projekta smo identificirali vse deležnike, ki na tem področju v Sloveniji lahko prispevajo, bodisi s promocijo, izvedbo usposabljanj ali pa kot podpora v obliki politik odločanja. Med deležnike smo šteli tudi akademska okolja, nevladne iniciative, ipd. Vsak deležnik ima opredeljeno vlogo v procesu pridobivanja e-veščin in e-znanj. Hkrati je partner MFDPS (Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije) opravil primerjalno analizo primerov dobrih praks prenosa znanja o e-veščinah iz različnih Evropskih držav in Severne Amerike. Analiza obsega več kot 30 primerov, ki so bili izbrani glede na koncept prenosa, obseg projekta (število udeleženih) in najbolj pomembno, evalvacijske podatke o učnikih, kjer smo jih lahko pridobili. V tretjem delu projekta smo pripravili ključne mehanizme za prenos znanja o e-veščinah. Mehanizmi temeljijo na dveh osnovnih pedagoških pristopih, ki so prilagojeni ciljni skupini starejših. V prvem primeru govorimo o individualnem učenju v živo, ki temelji na učenju iz izkušenj. Mentorji so v tem priemru lahko starejše osebe z več znanja ali maljše osebe (medgeneracijsko povezovanje). Primer izvedbe takega mehanizma je "Each oNe Teach One" projekt. V drugem primeru govorimo o klasičnih metodah poučevanja v računalniških učilnicah, ki imajo poleg osnovnega namena prenosa znanja tudi pomembno socialno komponento. Pri tem koncpetu so pomembni organizacijski pristopi (prostovoljstvo, izobraževanje mentorjev, ipd), predvsem pa je pomemben učni program, ki mora biti aplikativno naravnan in skladen z najnovejšimi smernicami na tem področju. Zelo uspešen projekt, ki se izvaja v Sloveniji na ta način je projekt "Simbioza". Nenazadnje smo v okviru projekta predlagali vzpostavitev socialnega spletnega okolja, z namenom delitve informacij ter znanja med deležniki (ponudniki vsebin, storitev, izobraževanj) ter končnimi uporabniki (starejšimi osebami). ANG The main aim of the project was to propose concepts and mechanisms of knowledge transfer about ICT, with the focus on e-skills that are crucial for selected target group of users (elderly) in order for them to be included in the modern knowledge society. Project consisted of three phases. During the first phase state of the art analysis of the current situation was performed. Data included EUROSTAT, local Slovenian ("Use of Internet in Slovenia") and other relevant sources. The second phase consisted of best use cases identification from other EU and north American countries, covering the area of research. Additionally, all Slovenian stakeholders, ranging form policy makers, to content providers, NGO's, ICT training providers, e-services providers to academic institutions were identified, matched and their role was defined. The third phase consisted of concrete mechanisms and concepts od knowledge transfer about ICT identification and proposal. Basically, these can be divided into two main groups, according to the pedagogical method of knowledge delivery, adapted to the specific needs of the selected target group. The first method is one-to-one, individual training, which should be performed in most cases without specific curricula, but should be based on learning by doing method. Trainers should be elderly people with skills (peers training) or young people, bridging the generation gap. Finally, the establishment of social internet network was proposed in order to connect all stakeholders and target users as well as to share the knowledge, information and other relevant data that would assist the target group of users to be better included into modern society and to feel safe in the virtual environment. 5.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu4 V okviru projekta so bile izvedene vse predvidene aktivnosti. Usklajevanje izvajalca in soizvajalcev ter naročnika projekta je potekalo v obliki sestankov v živo (tromesečno), sicer pa na daljavo, preko rednega poročanja soizvajalcev FDV in MFDPS. Raziskovalna hipoteza temelji na tem, da je vključenost starejših oseb v sodobno informacijsko družbo prenizka ter da to močno vpliva na kvaliteto njihovega vsakdanjega življenja. K temu prispeva predvsem nepoznavanje uporabe IKT, skupaj z drugimi razlogi, ki so specifični za ciljno skupino starejših oseb. Z izvedbo predvidenih aktivnosti v projektu smo želeli pokazati, da odgovor na izziv povečanja e-veščin in e-znanj pri starejših osebah ne leži nujno v obsežnih specifikacijah učnih načrtov in da ni nujno povezan z velikimi finančnimi vložki v izvedbo usposabljanj starejših oseb. Cilj projekta je bil identificirati mehanizme in koncepte prenosa znanja starejšim osebam, glede na njihove specifične lastnosti in zahteve ter povezati deležnike v Sloveniji, ki na tem področju lahko aktivno prispevajo v skupni ekosistem, ki naj bi v prihodnje, preko nadaljnjih aktivnosti pripomogel k dvigu ravni e-veščin starejših oseb v Slvoeniji in s tem k njihovi večji vključenosti v sodobne tokove družbe. Kot smo ugotovili v nadaljevanju projekta, raziskovalna tematika odpira mnoga vprašanja medgeneracijskega sodelovanja, digitalne vključenosti, možnih pedagoških pristopov, predvsem pa kako koristno izrabiti velike izkušnje in znanje, ki ga starejše osebe imajo, v zameno jim pa na enostaven in transparenten način omogočiti da učinkovito izrabljajo možnosti, ki jih sodobne tehonlogije nudijo. Znanstveno raziskovalno področje projekta je zelo široko (širok nabor ciljnih skupin in obsežna vsebinska opredelitev e-kompetenc in e-veščin), zato smo na predstavitvenem sestanku z naročnikom projekta opredelili ciljne skupine, ki so še posebej zanimive za naročnika. V raziskavah smo se tako posvetili predvsem skupinam starejših oseb. V okviru DP1 so dela in aktivnosti potekala skladno z vnaprej pripravljenim programom dela. Nosilec DP1, partner FDV je koordiniral in izvajal dve paralelne aktivnosti. Tako so v okviru analize ciljnih skupin pripravili okvir in razvoj dokumenta "E-kompetetni državljan Slovenije danes". V dokumentu je z uporabo sekundarnih podatkov, ki se nanašajo na to področje, orisana slika na področju e-kompetenc (e-znanj in e-veščin) v Sloveniji ter primerjava razvoja področja v EU. Pregled stanja je podan za ključne ciljne skupine, analizirani pa bodo posamezni agenti (ponudniki e-kompetenc). V dokumentu so predlagana izhodišča za dejanske aktivnosti pri spodbujanju širokega razvoja e-kompetenc, potrebnih za učinkovito participacijo v demokratični informacijski družbi. Široka obravnava koncepta e-kompetenc (oz. e-veščin ali e-spretnosti) pomeni vključitev širokega nabora zmožnosti, saj so situacije, v katerih posamezniki prihajajo v interakcijo z IKT zelo raznoliki. Bistven poudarek dokumenta je v razlikovanju pomena digitalnega razkoraka, ki je v bil v preteklosti definiran glede na možnost dostopa do IKT, v okviru projekta EKDS pa ga želimo opredeliti glede na učinkovitost rabe IKT (oz. e-kompetenosti in pridobivanju e-veščin). Partner FDV je v okviru dokumenta pripravil nabor sekundarnih virov podatkov, ki omogočajo izdelavo celostne analize in so navedeni v nadaljevanju - Eurostat - analiza podatkov za države EU - RIS: Razširitev metode časovne distance na problematiko digitalnih razkorakov (2005) - RIS: Internet in slovenska država (2010) - RIS: Razvoj pan-evropskih storitev informacijske družbe v Sloveniji (2010) - RIS - Evalvacija stanja ter ukrepi za izboljšanje IKT pismenosti (2008) - RIS: Šolajoči in uporaba IKT (2009) - RIS: Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji (2009) - Empirica (2006) - Raziskava Mladi 2010 Druga dejavnost v okviru DP1 se je nanašala na identifikacijo ključnih akterjev raziskovalnega področja projekta EKDS. Partner FDV je s podporo ostalih izvajalcev izdelal matriko ciljnih skupin in agentov (ponudnikov e-kompetenc), ki je opremeljena tudi s prioritetami. Ciljne skupine so v matriki kategorizirane zelo široko, saj tako vključujejo vse specifične skupine identificirane v dosedanjem delu na projektu. Definirane so glede na t.i. "aktivno prebivalstvo", oziroma "delovni kontingent" (delovno aktivno, brezposelno in šolajoče se prebivalstvo) ter "neaktivno prebivalstvo", ki vključuje kategorijo upokojencev in ostalo neaktivno prebivalstvo. Vloge ponudnikov e-kompetenc so bile določene na podlagi analiz sekundarnih podatkov, analiz primerov dobrih praks ter ekspertne ocene. Prioritete so določene glede na vpliv akterjev na povečanje e-kompetetnc in e-veščin v ciljnih skupinah. Najnižja prioriteta v matriki predstavlja obroben učinek na večanje e-kompetenc in e-veščin, najvišja prioriteta pa pomeni da bi vlaganje dodatnih virov in aktivnosti imelo največji učinek na dvig e-kompetenc in e-veščin. Delo v okviru aktivnosti DP2 in DP3 je obsegalo pripravo študije "Ekosistem za pridobivanje e-veščin starejših oseb v Sloveniji", ki obsega analizo in specifikacijo zaobjetih ciljnih skupin (poudarek na starejših osebah), potreb in zahtev le-teh v povezavi z e-veščinami in e-znanji ter potrebami po izobraževanju ter najbolj pomembno, specifikacijo mehanizmov, organizacijske strukture in celotnega ekosistema, ki bo omogočal pridobivanje e-veščin in e-znanj za najširšo populacijo starejših oseb in predstavlja podlago za nadaljnje ukrepe politik odločanja na tem področju. V obdobju poročanja so bili izvedeni dodatni intervjuji (delovni sestanki), kjer smo z deležniki skupaj specificirali izhodišča mehanizmov ekosistema pridobivanja e-veščin in e-znanj za starejše s stališča: - vključenih organizacij in iniciativ - pedagoško didaktičnih metod izvebe izobraževanja - organizacijske strukture izobraževanja - motivacijskih aspektov ter - vsebinskih izhodišč za pridobivanje e-znanj in e-veščin V okviru DP2 in DP3 so dela in aktivnosti potekala skladno z vnaprej pripravljenim programom dela. Nosilec DP2, partner MFDPS je aktivnosti izvajal predvsem preko empiričnega pridobivanja in analize podatkov o stanju v drugih državah ter zanimivih iniciativah in mehanizmih, ki so v uporabi v razvitih okoljih. Tako kot nove primere dobrih praks izpostavljamo naslednje: Digital story-telling in Sweden as a tool for e-inclusion: Posamezniki v manjših skupinah povedo svojo zgodbo o določeni temi ali aktivnosti, ki jih veseli in se s pomočjo vodje delavnice posnamejo ter s pomočjo IKT v enem od primernih programov pripravijo kratek dve minutni video. Internet Bus & Net Squares - Tampere City Library (Finland): Popolnoma računalniško opremljen avtobus z dostopom do interneta, ki ga je opremila knjižnica v Tampere z namenom, da pripelje internet ljudem brezplačno. Eldy - free software for senior citizens: Eldy je brezplačen program, ki je nastal leta 2006 in omogoča preko priročnega vmesnika, ki je prilagojen starejšim z velikimi gumbi, da opravljajo osnovne aktivnosti na internetu, kot je pošiljanje e-pošte, neposredno sporočanje, brskanje po novicah, vremenu itd. UK online centres: Ustanovljeni s strani vlade za omogočanje javnega dostopa do računalnikov, povezovanje posameznikov v skupnostih in njihovo družbeno vključevanje v več 1000 spletnih centrih, ki so predvsem v knjižnicah, lokalnih skupnostih, prometnih ulicah in avtobusih, domih za nego, domovih za socialno šibke in verskih skupinah. Glavna naloga centrov je vzpodbuditi posameznike in lokalne skupnosti pri prvih korakih uporabe interneta. Hkrati s tem je partner MFDPS obdelal druge dejavnike, ki predstavljajo potrebna izhodišča za pripravo organziacijske strukture ekosistema. Obdelani dejavniki so naslednji: - starost - izobrazba, mogoče tudi delo, ki so ga prej opravljali. Če so imeli stik z računalnikom in internetom, ga imajo tudi danes, sicer je težko verjetno. - bivalno okolje - dostopnost IKT/ mogoče tudi uporaba drugih, predvsem mobilnih tehnologij. in način uporabe (npr. Mobi samo za klice, ali tudi SMS idr.) - dostopnost vsebin - zavedanje - potrebe - strah pred neznanim, novim - strah pred zlorabo, krajo Nosilec projekta, partner FE je v okviru projekta koordiniral in izvajal naslednje aktivnosti: 1. Analiza deležnikov in obstoječih iniciativ v Sloveniji: V okviru dejavnosti smo nadaljevali aktivno sodelovanje z štirimi ključnimi organziacijami in inciativami iz tega področja: - projekt Simbioza, največji IKT izobraževalni projekt iz tega področja v Sloveniji - Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki preko mreže 45 univerz po Sloveniji in 21000 članov izvaja naprdna izobraževanja in usposabljanja ter bo tudi v okviru pridobivanja e-znanj in e-veščin eden izmed nosilcev bodočega razvoja. - Zveza društev upokojencev Slovenije, ki bo ključna za bodoče razširjanje usposabljanj na najširši krog potencialnih udeležencev, saj obsega več kot 200.000 članov in je vpeta v okolje, kar je ključnega pomena. - Inštitut Antona Trstenjaka, ki je preko izomedgenracijskih skupin vraščen v lokalno okolje in prav tako prestavlja pomemben kanal do udeležencev izobraževanj - Iniciativa RoJ, kjer se vzpostavlja struktura izobraževanja, ki temelji na prostovoljstvu, kot enem izmed izvedbenih modelov bodočega ekosistema pridobivanja e-veščin in e-znanj za starejše osebe. Omenjene institucije in iniciative aktivno prispevajo s vsebinami v okviru priprave študije "Ekosistem za pridobivanje e-veščin starejših oseb v Sloveniji" 2. Priprava okolja za načrtovanje in pripravo ukrepov pridobivanja IKT veščin in znanj: v okviru aktivnosti smo izdelali strukturo okolja, ter specificirali deležnike in njihove vloge. Hkrati s tem smo v okviru priprave strategije staranja izdelali ukrepe, ki bodo omogočili vzpostavitev in delovanje okolja. 3. Okolje za izvedbo ukrepov pridobivanja IKT veščin in znanj: v okviru aktivnosti, ki bo potekala v zadnji fazi projekta smo pripravili mehanizme in koncepte. Mehanizmi temeljijo na dveh osnovnih pedagoških pristopih, ki so prilagojeni ciljni skupini starejših. V prvem primeru govorimo o individualnem učenju v živo, ki temelji na učenju iz izkušenj. Mentorji so v tem priemru lahko starejše osebe z več znanja ali maljše osebe (medgeneracijsko povezovanje). Primer izvedbe takega mehanizma je "Each oNe Teach One" projekt. V drugem primeru govorimo o klasičnih metodah poučevanja v računalniških učilnicah, ki imajo poleg osnovnega namena prenosa znanja tudi pomembno socialno komponento. Pri tem koncpetu so pomembni organizacijski pristopi (prostovoljstvo, izobraževanje mentorjev, ipd), predvsem pa je pomemben učni program, ki mora biti aplikativno naravnan in skladen z najnovejšimi smernicami na tem področju. Zelo uspešen projekt, ki se izvaja v Sloveniji na ta način je projekt "Simbioza". 4. Nenazadnje smo v okviru projekta predlagali vzpostavitev socialnega spletnega okolja, z namenom delitve informacij ter znanja med deležniki (ponudniki vsebin, sotritev, izobraževanj) ter končnimi uporabniki (starejšimi osebami). 6.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev5 V času raziskave se je pokazalo, da celovit odgovor na hipotezo projekta, kot smo si zamisli ob začetku raziskovalnega dela, zahteva več časa in predvsem več izvedbe primerov dobrih praks. Pri tem so nam v realizaciji projekta bili v veliko pomoč izvedeni projekti usposabljanj starejših, izpostavili bi projekt Simbioza, ki so v praksi potdili pravilnost naših domnev. Vse tri faze projekta so bile uspešno realizirane. Analiza stanja je pokazala realno sliko, ki se je potrdila v nadaljnjih aktivnostih in sodelovanju z deležniki na področju raziskovalne tematike. V drugi fazi je analiza primerov dobrih praks iz tujine pokazala, da se največji dosežki na področju pridobivanja e-veščin pri starejših osebah ne dosegajo z velikimi nacionalnimi projekti, temveč z konkretnim delom z starejšimi osebami. Izvedba klasičnih računalniških usposabljanj ne daje največ učinkov. v vseh primerih dobrih praks pa je bilo razvidno da je socialna komponenta in učenje zradi konkretnih potreb daleč najbolj učnikovito. Mehanizmi in koncepti, ki smo jih pripravili tako odsevajo realno izvedljive aktivnosti usposabljanaj v prihodnje. Teza, da je starejše osebe potrebno usposabljati tam kjer bivajo in kjer se družijo se je pokazala kot najbolj pravilna. Podobno velja tudi za usposabljanje starejših s strani njim enakih (starejših z nekaj več znanja), v času razvoja pa se je pokazala tudi možnost, da preko usposabljanaj o e-veščinah v Sloveniji pripomoremo k premagovanju medgeneracijske razlike in k večjemu sodelovanju med mladimi in starejšimi osebami v okoljih kjer bivajo in delujejo (npr. šole). Ocenjujemo, da je projekt po delovnem programu bil uspešno realiziran in si želimo nadaljevanja predvsem s konkretnimi primeri in pilotnimi projekti izvedbe usposabljanj, saj leti ne zahtevajo veliko finančnih sredstev, temveč povezovanje deležnikov, organziacijo prostovoljcev in večjo vpetost v siceršnje aktivnosti starejših oseb. 7.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine6 V projektu, po začetnih usklajevanjih z naročnikom in točni opredelitvi ciljne skupine, ki jo raziskovalna tematika naslavlja ni bilo večjih odstopanj. 8.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine7 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija 9.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine8 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija 10.Drugi pomembni rezultati projektne skupine9 Pomembni rezultati: - E-kompetentni državljan Slovenije danes (študija, Analiza stanja na pdoročju uporabe IKT in pridobivanja e-veščin s poudarkom na starejših osebah ter matrika deležnikov v Sloveniji) - Analiza stanja na pdoročju uporabe IKT in pridobivanja e-veščin s poudarkom na starejših osebah ter matrika deležnikov v Sloveniji (študija, Predlog mehanizmov in koncpetov prenosa znanja o e-veščinah za starejše osebe) Sodelovali smo na naslednjih pomembnih konferencah v slovenskem prostoru: - Konferenca "Znaš nauči drugega" - "Festival za tretje življenjsko obdobje" (2011, 2012). - Dogodek informacijska družba (maj, 2012) Dogodki, na katerih so sodelovali predstavniki ciljnih skupin in organizacij, ki pokrivajo področje starejših oseb sta bila za projekt zelo pomembna, s stališča pridobivanja podatkov o potrebah in zahtevah ter specifikah ciljne skupine starejših v povezavi z e-veščinami in e-znanji. Sodelavci projekta smo med drugim sodelovali tudi v neformalni medresorski skupini za pripravo strategije staranja, v okviru katere je nastal ukrep "Vzpodbujanje in omogočanje e-vključenosti starejših". Ukrep obsega osem predvidenih aktivnosti, ki se v veliki meri nanašajo na raziskovalno področje projekta in so usklajene z študijo "Ekosistem za pridobivanje e-veščin starejših oseb v Sloveniji". 11.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine10 11.1.Pomen za razvoj znanosti11 SLO Projekt se dotika izrazito multidiscipliarnega razvoja, ki vključuje tako naravoslovne vede (Informacijska tehnologija, telekomunikacije), kot tudi družboslovne vede andragogike, pedagogike ter podobno. Znanstveni razvoj na področju IKT lahko iz konkretnih aktivnosti, ki bi bile lahko nadaljevanje izvedene raziskave pridobi predvsem na področju raziskovanja uporabniških vmesnikov, prilagojenih starejšim osebam ter načrtovanju uporabniške izkušnje pri e-storitvah in e-vsebinah. Projekt ocenjujemo kot pomemben za razvoj znanosti predvsem zato, ker odpira možnost apliciranja znanstveno raziskovalnega dela iz področij andragogike, pedagogike ter drugih družbenih ved, ki se nanašajo na podorčje dela s starejšimi osebami. Pri tem želimo izpostaviti predvsem dve področji: - medgeneracijsko sodelovanje - vključenost v družbo Ocenjujemo, da je potencial večjega izkoriščanja implicitnega znanja ter izkušenj starejših oseb premalo izkoriščen, kar prispeva k njihovi, nepravični, izključenosti iz tokov sodobne družbe. Prav projekti, kot so pridobivanje e-veščin starejših lahko predstavljajo zelo dobro podlago za multiplikativne učinke povečanja njihove vključenosti, po drugi strani pa so lahko tudi dober vir raznolikih podatkov za nadaljnjo analizo in obdelavo. Ko govorimo o medgeneracijskem sodelovanju je prav tematika izveden raziskave idealna za konkretne znanstveno aplikativne projekte iz tega področja. Mladi imajo namreč prav na področju IKT veliko izkušenj in znanja, prenos le-tega starejšim pa že sam po sebi (z znanstvenim pristopom pa toliko bolj) od mladih zahteva spoznavanje starejših ter njihove znanje, vrednote in izkušnje. ANG_ Science development can benefit from the implemented project in different fields, technical as well as social. Implemented project represents the basis for future pilot implementations of various formats of trainings of elderly in order to acquire e-skills required for inclusion into modern society. These pilot deliveries and applicative projects represent very good basis for acquisition of data necessary to perform R&D projects related to generation gaps, elderly inclusion, andragogy research and similar. In relation to Information technology and usability R&D projects, most important aspects useful for the future research are the data acquired from the elderly, during knowledge transfer about e-skills. Information described is necessary in order to perform research about User Interfaces and User Experience of e-content, e-services and e-applications. 11.2.Pomen za razvoj Slovenije12 SLO_ Projekt predstavlja enega izmed kamenčkov v mozaiku povečanja vključenosti starejših oseb v sodobne tokove informacijske družbe oziroma družbe znanja v Sloveniji. Prenos znanja o uporabi IKT, oziroma pospeševanje pridobivanja e-veščin starejših predstavlja učinkovit način, da se starejši v Sloveniji ostalim državljanom predstavijo z vsem svojim znanjem in izkušnjami. Tematika projekta preko različnih mehanizmov prenosa znanja, ki so prilagojeni starejšim omogoča aktivno staranje, predvsem pa povečanje občutka varnosti pri delu s sodobnimi tehnologijami, najsi gre za mobilne telefone ali spletne aplikacije in storitve. Konkretna posledica povečanja aktivnosti na področju usposabljanja starejših o uporabi IKT (pridobivanja e-veščin) je pridobitev povsem nove ciljne skupine uporabnikov e-storitev in e-vsebin, ki je v slovenskem merilu zelo velika. To pomeni, da se v proces lahko vključijo različni komercialni deležniki (operaterji, ponudniki storitev in vsebin) s svojimi izdelki in storitvami. Hkrati bo prihodnji razvoj na področju IKT, ob bolj usposobljenih starejših osebah, nedvomno prispeval k potrebi po upoštevanju specifik, kot so prilagajanje uproabniških vmesnikov, izkušnje ter vsebin. Hkrati projekt lahko prispeva k zmanjšanju medgeneracijske ločnice med starejšimi in mlajšimi generacijami. Predvideni mehanizmi vključujejo tudi mlajše osebe kot izvajalce usposabljanj, oziroma šole kot lokacije usposabljanj. V vseh predivdenih mehanizmih in konceptih pa element socialnega druženja predstavlja pomemben segment aktivnosti. ANG The importance of the "E-competent Citizen of Slovenia" reflects mainly on two areas in regards to development of Slovenia: - fostering inclusion of elderly people - Bridging the generation gap Increase of e-skills among elderly people will impact the size of the potential e-services and ICT technologies users group. Additionally, developers will have to focus on user experience, interfaces and usability issues for the elderly. This will foster creation of new applications and services. Elderly will also be able to present them selves in the virtual environment and share their knowledge and experience with other citizens. Generation gap could be bridged through inclusion of young people into training process as trainers. Common sharing of knowledge about ICT on one hand and knowledge and experience of the elderly will enable better understanding of different generations common work on resolving variety of problems that face todays society. 12.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 12.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? O v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?13 - Glasnik digitalne vključenosti Republike Slovenije - Projekt Simbioza, največji IKT izobraževalni projekt iz tega področja v Sloveniji - Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki preko mreže 45 univerz po Sloveniji in 21000 članov izvaja naprdna izobraževanja in usposabljanja ter bo tudi v okviru pridobivanja e-znanj in e-veščin eden izmed nosilcev bodočega razvoja. - Zveza društev upokojencev Slovenije, - Inštitut Antona Trstenjaka 12.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? □ v mednarodnih znanstvenih krogih 0 pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:— / Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:15 / C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino letnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi študijo ali elaborat, skladno z zahtevami sofinancerjev Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Janez Bešter elektrotehniko ZIG Kraj in datum: Ljubljana |10.10.2012~ Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2012-05/53 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Podpisano izjavo sofinancerja/sofinancerjev, s katero potrjuje/jo, da delo na projektu potekalo skladno s programom, skupaj z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta obvezno priložite obrazcu kot priponko (v skeniranem PDF formatu) in jo v primeru, da poročilo ni polno digitalno podpisano, pošljite po pošti na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS. Nazaj 3 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 4 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 6 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 8 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 9 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 13 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 14 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 15 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2012-05 v1.00c 05-28-D3-53-5C-F6-15-18-C9-A8-AC-34-D4-65-E4-28-CC-CD-24-19 Fakulteta za elektrotehniko Mednarodna fakulteta za Fakulteta za družbene vede Ekosistem podpore pri pridobivanju in ohranjanju IKT veščin in znanj za starejše (V2-1021) E-kompetentni državljan Slovenije danes in jutri Ciljni razisko' kta: V2-1021 JAVNA AGENCIJA ZA RAZISKOVALNO PtJAVNOST REPUBLIK p M uVFNtlf ftEPUDliKAilOVEHljA MINISTRSTVO ZA VISOKO ŠOLSTVO. ZNANOST IN TEHNOLOGIJO KAZALO Uvod.............................................................................................................................................................5 Kazalo tabel...................................................................................................................................................6 Kazalo slik.....................................................................................................................................................8 1. E-znanja in e-veščine - ključni pojmi.....................................................................................................10 2. Stanje digitalne pismenosti in digitalne izključenosti............................................................................14 2.1. Eurostat..................................................................................................................................................14 2.1.1 Prvi digitalni razkorak oz. digitalna vključenost...................................................................................15 2.1.2 Aktivnosti preko interneta...................................................................................................................20 2.1.3 Načini pridobivanja e-kompetenc.......................................................................................................24 2.1.4 Varnost na internetu...........................................................................................................................26 2.1.5. Uporaba IKT - podatki za Slovenijo (SURS) in problematika segmenta starejših...............................27 2.1.6 Osebne ovire posameznikov za uporabo interneta.............................................................................31 2.1. RIS: Razširitev metode časovne distance na problematiko digitalnih razkorakov (2005)......................34 2.2. RIS: Internet in slovenska država (2010)................................................................................................35 2.3. RIS: Razvoj pan-evropskih storitev informacijske družbe v Sloveniji (2010)...........................................42 2.4. RIS - Evalvacija stanja ter ukrepi za izboljšanje IKT pismenosti (2008).................................................44 2.5. RIS: Šolajoči in uporaba IKT (2009)........................................................................................................54 2.6. RIS: Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji (2009)..................................................................54 2.7. E-izobraževanje (Vehovar 2007)............................................................................................................56 3. Matrika ciljnih skupin, agentov in prioritet...........................................................................................61 3.1 Pregled potencialnih aktivnosti ponudnikov v ciljnih skupinah...................................................................63 4. Opredelitev ovir in dejavnikov vključenosti starostnikov..........................................................................65 5. Analiza in izbor dobrih praks iz tujine.......................................................................................................67 Analiza..............................................................................................................................................................67 Digital story-telling in Sweden as a tool for e-inclusion....................................................................................68 Poglavitni odjemalci.....................................................................................................................................68 Njihove potrebe...........................................................................................................................................69 Ključni rezultati projekta storitve.................................................................................................................69 Ključni koraki................................................................................................................................................69 Metode.........................................................................................................................................................69 Ugotovitve....................................................................................................................................................69 Internet Bus & Net Squares - Tampere City Library (Finland)...........................................................................69 Poglavitni odjemalci ..................................................................................................................................... 69 Ciljni razisko* JAVNAACENCJJA XA RAZISKOVALNO DtJAVNnfil RRPUBLIKE SLOVENlJf _PEPWUKA SLOVENIJA_ MINISTRSTVO IA VISOKO SOISTVO. kta: V2-1021 ÍNAN05T iN TEHNOLOGIJO Njihove potrebe...........................................................................................................................................69 Ključni rezultati projekta / storitve...............................................................................................................70 Ključni koraki................................................................................................................................................70 Metode.........................................................................................................................................................70 Ugotovitve....................................................................................................................................................70 Seniornett - Training in ICTand e-inclusion for elderly people in Norway.......................................................70 Poglavitni odjemalci.....................................................................................................................................70 Njihove potrebe...........................................................................................................................................70 Ključni rezultati projekta / storitve...............................................................................................................70 Ključni koraki................................................................................................................................................71 Metode.........................................................................................................................................................71 Ugotovitve....................................................................................................................................................71 Eldy - free software for senior citizens.............................................................................................................71 Poglavitni odjemalci.....................................................................................................................................71 Njihove potrebe...........................................................................................................................................71 Ključni rezultati projekta / storitve...............................................................................................................71 Ključni koraki................................................................................................................................................72 Metode.........................................................................................................................................................72 Rezultati.......................................................................................................................................................72 UK online centres..............................................................................................................................................72 Poglavitni odjemalci.....................................................................................................................................72 Njihove potrebe...........................................................................................................................................72 Ključni rezultati projekta / storitve...............................................................................................................72 Ključni koraki................................................................................................................................................72 Metode.........................................................................................................................................................73 Rezultati.......................................................................................................................................................73 eLSe - eLearning for Seniors.............................................................................................................................73 Poglavitni odjemalci.....................................................................................................................................73 Njihove potrebe...........................................................................................................................................73 Ključni rezultati.............................................................................................................................................73 Ključni koraki................................................................................................................................................74 Metode.........................................................................................................................................................74 Silver Surfers' Day.............................................................................................................................................74 Poglavitni odjemalci.....................................................................................................................................74 Njihove potrebe...........................................................................................................................................74 Ključni rezultati.............................................................................................................................................74 Ključni koraki................................................................................................................................................74 Metode.........................................................................................................................................................74 Rezultati.......................................................................................................................................................74 6. Ekosistem pridobivanja e-veščin za starejše.............................................................................................75 Povezanost sodelujočih organizacij v ekosistemu.............................................................................................75 Didaktični pristopi pridobivanja e-veščin za starejše........................................................................................76 Each One Teach One - primer dobre prakse mentorskega uposabljanja....................................................77 Simbioza - primer dobre prakse množičnega usposabljanja.......................................................................78 Medgeneracijsko sodelovanje..........................................................................................................................79 Učni načrti in vsebine........................................................................................................................................80 Izvedbeni koncepti - okolja ekosistema za pridobivanje e-veščin za starejše...................................................80 Okolje za spodbujanje k učinkoviti uporabi ICT tehnologij..........................................................................80 Okolje za spodbujanje udeležencev in izvajalcev izobraževanj....................................................................81 Informacijska podpora ekosistemu za pridobivanje e-veščin za starejše..........................................................82 Zaključek.....................................................................................................................................................83 Literatura in viri...........................................................................................................................................84 Literatura - primeri dobrih praks.................................................................................................................86 Priloge.........................................................................................................................................................95 Priloga A: Podrobni sekundarni podatki (tabele in grafi)..................................................................................95 Priloga B: Ostalo gradivo................................................................................................................................103 Uvod Uspešnost družb in njihova konkurenčnost je odvisna od mnogih dejavnikov. V sodobni informacijski družbi so vedno bolj poudarjena predvsem znanja o uporabi novih tehnologij, ki pogosto pomenijo ključno konkurenčno prednost. Pojav interneta in inovativnih novih IKT je povzročil potrebo po pridobivanju tako imenovanih e-kompetenc za učinkovito rabo le-teh, v akademskem svetu pa teoretiki vse bolj utemeljujejo celo potrebo po re-definiciji samega koncepta pismenosti, kot ga poznamo danes (v tradicionalnem smislu definiranega kot sposobnost branja in pisanja). Thomas et al (2007) tako celo uvedejo pojem »trans-pismenosti«, ki jo definirajo kot »sposobnost branja, pisanja in interakcije v okviru številnih platform, orodij in medijev od zapisovanja in ustnega sporazumevanja preko rokopisa, tiska, televizije, radia in filma do digitalnih socialnih omrežij«.1 V mednarodni literaturi je vse bolj prisotno prepričanje, da so e-kompetence ključne za posameznikovo izobraževanje, udejstvovanje na delovnem mestu (oz. v družbi nasploh) ter za dostopanje do vedno več vsakdanjih storitev (npr. e-uprava, e-bančništvo, e-nakupovanje, e-izobraževanje). Projekt RIS, ki razvoj informacijske družbe v Sloveniji podrobno spremlja že od leta 1996, definira informacijsko pismenega državljana s sposobnostjo digitalnega komuniciranja, uporabe sodobne tehnologije in digitalnih orodij, predvsem pa zna le-ta hitro in učinkovito poiskati, obdelati in uporabiti informacijo. Ob tem je poudarjena aktivna in samostojna vloga posameznika za nadaljnje izobraževanje in razvoj, s čimer sodeluje v sodobnih societalnih procesih življenja, dela, učenja in se izogne družbeni izključenosti. Za dosego ustreznega nivoja e-kompetentnosti posameznika v družbi je pomembno razumevanje dejavnikov znotraj različnih segmentov populacije, ki imajo specifične lastnosti, ovire in motivatorje, ki so lahko v odnosu s siceršnjo pismenostjo in socialno vključenostjo. Poročilo projekta »E-kompetentni državljan Slovenije« z uporabo sekundarnih podatkov, ki se nanašajo na to področje, orisuje trenutno sliko na področju e-kompetenc (e-znanj in e-veščin) v Sloveniji in primerjalno opozarja tudi na razvoj področja v EU. Pregled stanja je podan za ključne ciljne skupine, analizirana je vloga posameznih ponudnikov, hkrati pa je predlagano izhodišče za aktivnosti pri spodbujanju širšega in hitrejšega razvoja e-kompetenc, potrebnih za učinkovito participacijo v demokratični informacijski družbi. Široka obravnava koncepta e-kompetenc (oz. e-veščin ali e-spretnosti) pomeni vključitev širokega nabora zmožnosti, saj so situacije, v katerih posamezniki prihajajo v interakcijo z IKT zelo raznoliki. Avtorji želimo s tem projektom tudi doseči premik od binarne delitve digitalnega razkoraka glede na dostop do IKT do poudarka na učinkoviti rabi IKT (oz. e-kompetenosti in pridobivanju e-veščin). Poudariti je potrebno, da razpoložljivi podatki na področju pokrivajo splošno populacijo in se torej še ne osredotočajo na različne specifične skupine. Prav tako ne omogočajo podatkov za naknadne poglobljene analize posameznih skupin (npr. hendikepirani, manjšine, starejši, nižje izobraženi, delovno neaktivni ipd.) sicer zelo heterogene skupnosti, ki se vključuje v informacijsko družbo. 1 This article defines transliteracy as "the ability to read, write and interact across a range of platforms, tools and media from signing and orality through handwriting, print, TV, radio and film, to digital social networks". (Thomas et al 2007) V nadaljevanju poročila so predstavljeni osnovni dejavniki, ki vplivajo na vključenost starejših v sodobne tokove informacijske družbe. Predstavljeni so primeri dobre prakse, podan pa je tudi predlog uvedbe neformalnega ekosistema za pridobivanje e-veščin za starejše, ki naj povezuje ključne akterje, didkatične pristope, iniciative in vsebine. Kazalo tabel Tabela 1: Zadnja uporaba interneta (16-74 let; Eurostat 2010)....................................................................17 Tabela 2: Digitalna vključenost - posamezniki, ki niso še nikoli uporabljali interneta (16-74 let); 2006-2010 (vir: Eurostat).................................................................................................................................................18 Tabela 3: Uporaba interneta za posamezne aktivnosti (Eurostat 2010; delež posameznikov v populaciji 1674 let)............................................................................................................................................................22 Tabela 4: Uporaba interneta - e-spretnosti v depriviligiranih skupinah (Eurostat 2010; % v posamezni skupini; podatki za populacijo 16-74 let)......................................................................................................23 Tabela 5: Načini pridobivanja e-spretnosti (Eurostat 2007; % posameznikov v starosti 16-74 let).............25 Tabela 6: Skrb za varnost pri uporabi interneta me je odvrnila od... (16-74 let, Eurostat 2010)..................26 Tabela 7: Primerjava strukture populacije in strukture uporabnikov interneta po starostnih skupinah, v % (vir podatkov: SURS 2008).............................................................................................................................29 Tabela 8: Delež učiteljev, ki uporabljajo računalnik v razredu in ... (vir: Empirica 2006)..............................45 Tabela 9: Delež posameznikov, ki so uporabili internet v zadnjih 3 mesecih za 3 tipe dejavnosti v povezavi z izobraževanjem (Vir: Vehovar 2007).............................................................................................................46 Tabela 10: Velikost skupin glede na IKT pismenost; (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008)...................50 Tabela 11: Demografske značilnosti glede na pripadnost skupini (IKT pismenost); (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008), 1. del.................................................................................................................................50 Tabela 12: Demografske značilnosti glede na pripadnost skupini (IKT pismenost); (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008), 2. del.................................................................................................................................51 Tabela 13: Preliminarna tabela ponudnikov na področju razvoja e-kompetenc..........................................61 Tabela 14: Tabela ponudnikov na področju razvoja e-kompetenc - dopolnjeno s strani naročnika (interes MVZT)............................................................................................................................................................62 Tabela 15: Potencialne aktivnosti večanja e-kompetenc v ciljnih skupinah.................................................63 Tabela 16: Razlogi, zakaj v gospodinjstvu nimajo dostopa do interneta (delež gospodinjstev), 2010, EU-27 (vir: Eurostat).................................................................................................................................................96 Tabela 17: Uporaba interneta za posamezne aktivnosti (redni uporabniki interneta, 16-74 let), 2010, države EU-27 (vir: Eurostat), 1.del................................................................................................................97 Tabela 18: Uporaba interneta za posamezne aktivnosti (redni uporabniki interneta, 16-74 let), 2010, države EU-27 (vir: Eurostat), 2.del................................................................................................................98 Tabela 19: Uporaba internet za komunikacijo (podatki za 1. četrtletje 2010), delež med uporabniki interneta (vir: Eurostat NewsRelease 2010).................................................................................................99 Tabela 20: Do katere mere so aktivnosti na internetu zamenjale navedene aktivnosti (redni uporabniki interneta, 16-74 let), 2008, države EU-27 (vir: Eurostat), 1.del..................................................................100 Tabela 21: Do katere mere so aktivnosti na internetu zamenjale navedene aktivnosti (redni uporabniki interneta, 16-74 let), 2008, države EU-27 (vir: Eurostat), 2.del..................................................................101 Tabela 22: Načini pridobivanja e-znanj oz. e-spretnosti (vsi posamezniki, 16-74 let), 2007, EU-27 (vir: Eurostat)......................................................................................................................................................102 Kazalo slik Slika 1: Učinkovita raba IKT (povzeto po Warschauer 2002)................................................................. 12 Slika 2: Pogostost uporabe interneta (% rednih uporabnikov interneta, 2010, 16-74 let)...................16 Slika 3: Primerjava med izbranimi državami in EU-27 glede deleža neuporabnikov interneta (Eurostat 2006-2010; delež neuporabnikov v populaciji 16-74 let)......................................................................19 Slika 4: Uporaba internet za posamezne aktivnosti (redni uporabniki interneta, 16-74 let), 2010, Slovenija in povprečje EU-27 (vir: Eurostat)..........................................................................................21 Slika 5: Načini pridobivanja e-kompetenc (vsi posamezniki, 16-74 let), 2007, EU-27 in Slovenija (vir: Eurostat)................................................................................................................................................24 Slika 6: Prebivalci po velikih starostnih skupinah, Slovenija (vir: SURS)................................................28 Slika 7: Primerjava porazdelitev populacija prebivalcev RS (10-74 let) in uporabnikov interneta po starosti (vir podatkov: SURS 2008)........................................................................................................ 29 Slika 8: Gibanje deleža uporabnikov interneta in neuporabnikov interneta, ki so poročali, da imajo telesno oviro, bolezen, posebne potrebe oz. invalidnost, ki jih (ali bi jih lahko) ovira pri uporabi interneta (RIS 2004; uporabniki, n=5; neuporabniki, n=50; RIS 2009; uporabniki, n=10 ; neuporabniki, n=23)......................................................................................................................................................32 Slika 9: Kakšno oviro za uporabo interneta imate - rezultati med uporabniki interneta (možnih več navedb, RIS 2004 n=5; RIS 2009: n=11)................................................................................................32 Slika 10: Kakšno oviro za uporabo interneta imate - rezultati med neuporabniki interneta (možnih več navedb, RIS 2004: n=57; RIS 2009: n=29).......................................................................................33 Slika 11: Prioritete na področju razvoja internet (RIS 2009, n=524, stari med 18 in 75 let, vir: Mašic in Vehovar 2010).......................................................................................................................................37 Slika 12: Prioritete na področju razvoja internet - povprečja in primerjava (RIS 2009, n=524, stari med 18 in 75 let, vir: Mašic in Vehovar 2010)...............................................................................................37 Slika 13: Ali ste na internet že kdaj ... (RIS 2009, n=365, tisti, ki so v zadnjih 3 mesecih uporabljali internet in so stari med 18 in 75 let, vir: Mašic in Vehovar 2010)........................................................38 Slika 14: Ali ste na internet že kdaj ... (RIS 2004, n=290; RIS 2006, n=304; RIS 2009, n=365; vir: Mašic in Vehovar 2010)...................................................................................................................................39 Slika 15: Ali ste na internet že kdaj ... glede na leto začetka uporabe internet (RIS 2009, n=365, tisti, ki so v zadnjih 3 mesecih uporabljali internet in so stari med 18 in 75 let, vir: Mašic in Vehovar 2010). 39 Slika 16: Ali ste v zadnjih 12 mesecih uporabili naslednje storitve e-uprave (RIS 2006, n=304; RIS 2009, n=365; vir: Mašic in Vehovar 2010).......................................................................................................40 Slika 17: Uporabniki spletnih strain e-uprave v zadnjih 3 mesecih - SURS 2009 (n=1093584; osebe, ki so v zadnjih 3 mesecih uporabljale internet; vir: Mašic in Vehovar 2010)...........................................41 Slika 18: Ali ste v zadnjih 12 mesecih uporabili naslednje storitve e-uprave ... glede na začetek uporabe internet (RIS 2009, n=365; osebe, ki so v zadnjih 3 mesecih uporabljale internet in so stare med 18 in 75 let; vir: Mašic in Vehovar 2010).......................................................................................41 Slika 19: Zanimanje za storitve e-uprave v Sloveniji (projekt RIS, 2009, redni uporabniki interneta, stari od 18-75 let, n=365, Vintar et al 2009).........................................................................................43 Slika 20: Ali ste že kdaj uporabljali storitve javne uprave katere od držav EU? (RIS 2009, n=356, Vintar et al 2009)..............................................................................................................................................44 Slika 21: Indeks računalniških veščin glede na izobrazbo (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008)... 48 Slika 22: Indeks računalniških veščin glede na starost (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008)........48 Slika 23: Računalniške veščine glede na IKT pismenost (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008)......52 Slika 24: Indeks računalniških veščin in samoocena splošne pismenosti glede na pripadnost skupini (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008).............................................................................................53 Slika 25: E-uprava RS - je ta stran prilagojena starejšim?.....................................................................67 Slika 26: Posamezniki, ki so v preteklih 3 mesecih uporabljali internet v povprečju vsaj enkrat tedensko, glede na spol, starost in stopnjo formalne izobrazbe, EU-27, 2010 ( % posameznikov), vir: Eurostat Data in Focus 50/2010............................................................................................................95 1. E-znanja in e-veščine - ključni pojmi »Živimo v svetu raznolikih pismenosti, raznolikih medijev in raznolikih zahtev po naši pozornosti.«2 (Thomas et al 2007) V tem poglavju bomo povzeli nekaj definicij oz. opredelitev obravnavanega področja, čeprav se s problematiko ukvarja tako rekoč vsa raziskovalna skupnost, ki kot svoje polje opredeljuje informacijsko družbo. Predstavljene definicije služijo predvsem prikazu širine in kompleksnosti področja, prav s tem pa tudi poudarku pomembnosti obravnave le-tega na strukturiran in celosten način, kot k temu stremimo v projektu EKDS. V preučevanju neenakosti, ki izhajajo iz pojavov informacijske dobe, torej ne moremo mimo omembe digitalnega razkoraka. Eno bolj znanih definicij je oblikoval OECD (2000), ki pravi, da gre pri digitalnem razkoraku za širok razpon medsebojno povezanih razkorakov - razkoraki, ki delijo posamezne segmente družbe, kot tudi celotne države na tiste, ki so sposobne izkoriščati prednosti novih IKT in tiste, ki tega ne zmorejo. Mansell (2002) definira digitalni razkorak kot neenako porazdelitev novih medijev, Chen in Wellman (2004) pa pravita, da gre za razkorak med tistimi posamezniki (in družbami), ki imajo na razpolago resurse za participacijo v informacijski dobi in tistimi, ki tega nimajo. Podobno Calderaro (2008) meni, da gre za razkorak med tistimi, ki so aktivni v družbi omrežij in tistimi, ki so v tem odnosu pasivni in družba vpliva nanje. Čeprav gre le za nekaj arbitrarno izbranih opredelitev pa so pomembne, saj nakazujejo pomemben premik od tehnološko determinističnega pogleda na digitalni razkorak k obravnavi družbenih vidikov IKT, tj. premik na širše oz. komplementarno področje proučevanja e-kompetenc. Teoretiki utemeljujejo, da smo že davno prešli točko, ko se lahko pogovarjamo le o binarni delitvi da/ne glede možnosti dostopa do IKT (npr. Dolničar 2008, Chen in Wellman 2003, Haddon 2004). Takšno pojmovanje namreč podcenjuje ali celo ignorira motive, sposobnosti in spretnosti pri uporabi IKT, ki jih posedujejo različne družbene skupine. Eno celovitejših obravnav merjenja digitalnega razkoraka je v svoji doktorski disertaciji in kasneje knjigi obravnavala Vesna Dolničar (2008), na tem mestu pa povzemamo samo nekaj njenih zaključkov o teoretsko-konceptualnih zagatah obravnav digitalnega razkoraka in izsledkov drugih avtorjev. Že Dolničarjeva (2008) je v začetkih proučevanja informacijske družbe, ki so bili kar pretežno tehnološko obremenjeni, opazila tudi pogosto omenjanje digitalnega razkoraka v povezavi s različnimi individualnimi sposobnostmi ali digitalnimi izkušnjami (npr. Nurmela in Viherla 2000, van Dijk in Hacker 2003). Med pomembne dejavnike, ki vplivajo na (ne)uporabo interneta umestimo tudi enostavnost, privlačnost in promocija vsebin ter storitev, ki so dostopne po internetu. To tudi implicira možnosti za zmanjšanje razkoraka, če bi bile vsebine bolj zasnovane tudi za potrebe trenutnih neuporabnikov ter če bi bile pregledneje in prijazneje organizirane oz. predstavljene. Uspešnost družb je odvisna od mnogih dejavnikov. V sodobni informacijski družbi so vedno bolj poudarjena predvsem znanja o uporabi novih tehnologij, ki pogosto pomenijo ključno konkurenčno 2 »We live in a world of multiple literacies, multiple media and multiple demands on our attention.« prednost. Pojav interneta in inovativnih novih IKT je povzročil potrebo po pridobivanju e-kompetenc, v akademskem svetu pa teoretiki utemeljujejo celo potrebo po re-definiciji samega koncepta pismenosti, kot ga poznamo danes (v tradicionalnem smislu definiranega kot sposobnost branja in pisanja). V mednarodni literaturi je vse bolj prisotno prepričanje, da so e-kompetence ključne za posameznikovo izobraževanje, udejstvovanje na delovnem mestu (oz. v družbi nasploh) ter za dostopanje do vedno več vsakdanjih storitev (npr. e-uprava, e-bančništvo, e-nakupovanje, e-izobraževanje,...). Fenomen označujejo z različnimi poimenovanji, projekt Raba interneta v Sloveniji (2008), ki podrobno spremlja razvoj informacijske družbe v Sloveniji že od leta 1996, pa je skušal definicije združiti v splošno in raziskovalno uporabno definicijo informacijsko pismenega državljana. Takšen posameznik je sposoben digitalno komunicirati, uporabljati sodobne tehnologije in digitalna orodja, predvsem pa zna hitro in učinkovito poiskati, obdelati in uporabiti informacijo. Ob tem je poudarjena aktivna in samostojna vloga posameznika za nadaljnje izobraževanje in razvoj, s čimer sodeluje v sodobnih societalnih procesih življenja, dela, učenja in se izogne družbeni izključenosti. Za dosego ustreznega nivoja e-kompetentnosti posameznika v družbi je pomembno razumevanje dejavnikov znotraj različnih segmentov populacije, ki imajo specifične lastnosti, ovire in motivatorje, ki so lahko v odnosu s siceršnjo pismenostjo in socialno vključenostjo. Dolničarjeva (2008: 19-20) omenja t.i. drugi digitalni razkorak, ki se nanaša na vrzel pri izkušnjah v uporabi interneta. Tisti, ki do interneta dostopajo dlje imajo namreč občutno prednost pred tistimi, ki so šele pred kratkim pridobili dostop. Kar je predvsem zaskrbljujoče pa je to, da medtem ko se predvideva sčasoma izginotje prvega (ali osnovnega) digitalnega razkoraka, pa bo izkustveni oz. uporabniški razkorak obstajal tudi še po tem. Zato so ključnega pomena študije o obstoječih neuporabnikih interneta. Dolničarjeva (2008: 19) predstavlja študijo Reddicka in soavtorjev, kjer so neuporabnike interneta razdelili v tri skupine: - »Neuporabniki prvega tipa zaznavajo, da ima internet določeno vrednost za izpolnjevanje osebnih in poslovnih potreb, vendar se srečujejo s primarnimi ovirami - stroški in pomanjkanjem tehničnih spretnosti. Pomemben dejavnik pri teh neuporabnikih je tudi omejena informacijska in tudi siceršnja pismenost. Pri izpolnjevanju njihovih potreb so pomembne t.i. javne točke za dostop do interneta ter izobraževanje in ozaveščanje. V tem primeru so neuporabniki prvega tipa večinoma stari manj kot 45 let. - Neuporabniki drugega tipa so osebe, ki ne zaznavajo dovolj velike vrednosti interneta za svoje ekonomske in družbene potrebe v danih okoliščinah. Podobno kot prva skupina se tudi ti neuporabniki srečujejo s tehničnimi in stroškovnimi ovirami. Izboljšanje vsebine (ekonomske, družbene in kulturne), ki bi bila zasnovana za njihove potrebe, bi verjetno bistveno pripomogla k večjim možnostim za dostop do interneta. Potrebna sta tudi izobraževanje za tehnične spretnosti in vzpostavitev točk javnega dostopa. Ti neuporabniki so večinoma nekoliko starejši. - Za neuporabnike tretjega tipa je najmanj verjetno, da bodo v prihodnosti uporabljali internet. Ti namreč ne zaznavajo nikakršne osebne koristi od dostopa do interneta, prav tako pa večinoma nimajo potrebnih tehničnih in socialnih sposobnosti ter interesa za njihovo pridobitev. To skupino običajno zastopajo predvsem starejši (od 55 let naprej).« Vir: Dolničar 2008: 19 Kot bo razvidno v poglavju 2.5, je do podobnih rezultatov pripeljala tudi podrobna analiza Barbare Brečko (2008), kar še potrjuje teoretske predpostavke in ponuja trdne implikacije za usmeritve politik na področju. Če se torej osredotočimo na področje e-kompetenc, lahko rečemo, da je področje (tako teoretskega kot tudi empiričnega) merjenja in preučevanja pojavov, ki jih povezujejo z različnimi oblikami neenakosti v informacijski družbi nasploh v razmahu že zadnjih 30 let, dandanes pa se raziskave vse bolj osredotočajo na merjenje stanja in identificiranje specifičnih skupin prebivalstva glede na njihove sposobnosti in spretnosti ter na drugi strani potrebe in želje. Tako ugotavlja tudi Digital Inclusion Team (VB, 2007), ki digitalno vključenost opredeli celo kot uporabo tehnologije, ki ali neposredno ali posredno izboljšuje življenja in možnosti depriviligiranih ljudi in prostorov, kjer živijo. Servon (2002) celo zapiše, da gre v primeru digitalnega razkoraka za simptom večjega in bolj kompleksnega problema: problema revščine in neenakosti. Gurstein (2003) pravi, da gre pri e-kompetentnosti predvsem za sposobnost in zmožnost uspešne integracije IKT v zadovoljevanje individualnih ali kolektivnih ciljev. Warschauer (2002) pa govori o potrebi po širšem obravnavanju pojma digitalni razkorak kot koncepta, ki ni zaznamovan le s fizičnim dostopom do računalnikov in povezav, pač pa tudi z dostopom do dodatnih virov, ki omogočajo posameznikom učinkovito rabo tehnologije. V tem širšem smislu razume pismenost kot sposobnost obvladovanja procesov, s katerimi kodiramo kulturno pomembne informacije, ključne resurse, ki doprinesejo k učinkoviti uporabi IKT za dostop do znanja, njegovo uporabo in ustvarjanje novega znanja. Fizični viri Digitalni viri Človeški viri Socialni viri (računalniki in (pomembne vsebine v (pismenost in (podpora skupnosti in telekomunikacije) različnih jezikih) izobrazba) institucij) \ \ / / Učinkovita raba IKT za dostop do znanja, njegovo uporabo in ustvarjanje novega znanja / / \ \ Fizični viri Digitalni viri Človeški viri Socialni viri (računalniki in (pomembne vsebine v (pismenost in (podpora skupnosti in telekomunikacije) različnih jezikih) izobrazba) institucij) Slika 1: Učinkovita raba IKT (povzeto po Warschauer 2002) V široki diskusiji o pismenosti v informacijski dobi je jasno, da danes ne obstaja več le en, ampak več tipov pismenosti, njihov pomen in vrednost pa sta različna v posameznih družbenih okoliščinah. Dolničarjeva (2008: 20) omenja podrobnejšo razdelavo tipov pismenosti, ki jo je opisal Carvin. Naslednje oblike se nanašajo na veščine, potrebne za celovito in učinkovito uporabo interneta: - osnovna pismenost (sposobnost branja in pisanja), - funkcionalna pismenost (sposobnost prenašanja osnovne pismenosti na vsakodnevne naloge), - strokovna pismenost (posedovanje veščin, potrebnih za doseganje ciljev v poklicnem okolju), - tehnološka pismenost (sposobnost uporabe tehničnih okolij), - informacijska pismenost (sposobnost vrednotenja kakovosti informacijskih virov) in - prilagodljiva pimenost (sposobnost razvijanja novih veščin). Pismenosti niso le bipolarna nasprotja znanja proti neznanju ampak so prisotne v različnih niansah. IKT pismenost je družbena praksa, ki vključuje tako dostop do fizičnih IKT, vsebine, spretnosti in socialno podporo. Pridobivanje in ohranjanje pismenosti ni le stvar izobrazbe, pač pa tudi družbene moči. Thomas et al (2007) tako uvedejo celo pojem »trans-pismenost«, ki jo definirajo kot »spodobnost branja, pisanja in interakcije v okviru številnih platform, orodij in medijev od podpisovanja in ustnega sporazumevanja preko rokopisa, tiska, televizije, radia in filma pa do digitalnih socialnih omrežij.« Ključni izziv naslednjih let je torej ne le zagotavljati dostopa do tehnologije, ampak predvsem zagotavljati načine, s katerimi lahko posamezniki ali skupnosti najdejo načine za učinkovito rabo tehnologij za raznolike interese. Na tem mestu torej privzemamo stališče, da je obravnava binarnega digitalnega razkoraka (oz. tudi razkoraka v e-pismenosti in e-kompetentnosti) netočna in zakriva dimenzije, ki jih prinese pogled na različne stopnje e-pismenosti.3 Z ozirom na širino področja se torej osredotočamo na dva glavna vidika oz. elementa: a) Dostop do različnih oblik IKT (npr. strojna oprema, programska oprema, internet); na problematiko dostopanja je potrebno pogledati z več vidikov: vidik uporabnikov (interesi in potrebe) ter vidik neuporabnikov (ki jih v grobem lahko razdelimo na tiste, ki bi IKT sicer uporabljali pa jih pri tem ovirajo določeni dejavniki in tiste neuporabnike, ki nimajo interesa in potrebe po uporabi IKT). b) Učinkovita uporaba IKT (oz. e-kompetentnost posameznika); z vse širšo dostopnostjo IKT je postalo očitno, da le zagotavljanje dostopa ni zadosti, pač pa je potrebno aktivno delovati v smeri zagotavljanja možnosti pridobivanja spretnosti za učinkovito rabo teh tehnologij za produktivno uporabo tako na individualni kot tudi na širši ravni (ravni skupnosti ali države). Dostop je torej v tem oziru predpogoj za učinkovito rabo in razvoj e-kompetenc, ne pa tudi njihov substitut. Poudariti je potrebno tudi, da je tako za premoščanje osnovnega digitalnega razkoraka kot za širitev e-kompetenc v smislu dejanske uporabe IKT osnovnega pomena kakovosten in celostno sistematiziran sistem izobraževanja in usposabljanja. Na tem mestu ne moremo mimo koncepta e-izobraževanja, ki ga je opredelil Vehovar (2007) kot učenje preko uporabe IKT. Koncept tako zajema uporabo IKT v tradicionalnem izobraževanju (šole in visoke šole), uporabo IKT v usposabljanju in izobraževanju na delovne mestu (poklicno izobraževanje), uporabo IKT v vseživljenjskem učenju (vključno z obnavljanjem spretnosti in pridobivanjem veščin iskalcev zaposlitve) ter uporabo IKT v vsakdanjem življenju (digitalna pismenost / digitalne kompetence). Slednje se nanaša na potrebne kritične spretnosti in kompetence za uporabo IKT v družbi znanja. (Vehovar 2007: 9) S tem kratkim pregledom nekaj opredelitev in raziskovalnih problemov smo prikazali, da tako tehnološko determinirane kot tudi bolj uporabniško naravnana vprašanja nakazujejo na pomembnost spretnosti za participacijo v dejavnostih (individualnih in skupinskih) sodobnih družb. Zato je pregled podatkov na področju in oris stanja v družbi osnovno ogrodje za preučitev ciklov učenja in pridobivanja znanj. 3 Ta poudarek je zaznati tudi denimo v opredelitvi digitalnega razkoraka, kot ga zapiše ITU, ki pravi, da gre za »razlike med državami in posamezniki znotraj držav, ki imajo dejanski dostop do informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in jih uporabljajo učinkovito, in tistimi, ki tega ne zmorejo.« (povzeto po Gurstein 2003) 2. Stanje digitalne pismenosti in digitalne izključenosti Stanje na področju bo prikazano s pomočjo obstoječih sekundarnih podatkov na tem področju in predstavljeno po posameznih virih podatkov. 2.1. Eurostat Najprej sledi podrobnejši pregled podatkov, ki jih Eurostat objavlja na področju informacijske družbe za vse države Evropske unije (27 držav članic) in so po našem mnenju lahko pomembni pokazatelji stanja na področju e-kompetenc v družbi. Pri posameznih indikatorjih lahko navajamo dvoje vrst deležev. Prvi so deleži preračunani na vso populacijo, pogosteje pa poročamo o uporabi različnih IKT (načini, pogostost, ...) s strani t.i. rednih uporabnikov interneta. Eurostatova definicija, ki jo zaradi primerljivosti z našimi podatki privzemamo na tem mestu, je, da so to posamezniki, ki so uporabljali internet v zadnjih 3 mesecih. Pri nekaterih indikatorjih navajamo tudi analizo podatkov po specifičnih skupinah, pomembnih za podrobnejšo segmentacijo sicer heterogene splošne populacije z ozirom na starost, izobrazbo in nekatere druge sociodemografske značilnosti. 2.1.1 Prvi digitalni razkorak oz. digitalna vključenost - Po podatkih Eurostat-a je dostop do interneta v Sloveniji porastel od 54 % gospodinjstev z dostopom v letu 2006 na 68 % gospodinjstev z dostopom v letu 2010, predvsem opazen pa je porast gospodinjstev s širokopasovnim dostopom do interneta (od 34 % leta 2006 na 62 % leta 2010). Na »prisotnost« interneta v gospodinjstvu vpliva predvsem prisotnost otrok (dostop do interneta ima 92 % gospodinjstev z otroki in 59 % gospodinjstev brez otrok.4 - Rednih uporabnikov interneta (kot že zapisano, so po definiciji Eurostat-a to osebe, ki so uporabljale internet v preteklih treh mesecih) je bilo v letu 2010 68 % (povprečje EU-27 znaša 69 %). Večina rednih uporabnikov interneta (več kot 90 % v vseh EU državah, razen v Grčiji) po državah EU-27 uporablja internet vsaj enkrat tedensko, medtem ko je po deležu oseb, ki dostopajo do interneta vsak dan, precej visoko med državami EU-27 (na 7. mestu). Primerjavo prikazuje spodnja slika. 4 Povprečja za skupino držav EU-27 so sicer naslednja: dostop do interneta v gospodinjstvu je porasel od 49 % (leto 2006) na 70 % (leto 2010), širokopasovni dostop od 30 % (2006) na 61 % (2010), manj kot v Sloveniji pa je opazen razkorak med gospodinjstvi z otroki (84 %) in gospodinjstvi brez otrok (65 %). Pogostost dostopanja do interneta; % uporabnikov interneta Nizozemska Madžarska Danska Švedska lika Britanija Finska Slovaška 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Slovenija 80 Malta Luksembu rg Francija Estonija Bolgarija Belgija Litva Ciper Avstrija Latvija -1-1-1-1-1-1- ■ 1 1 1 1 1 Romunija Poljska Italija Nemčija Portugalska Grčija Španija Češka 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Pogostostdostopanja do interneta: dnevno ■ Pogostost dostopanja do interneta: enkrat tedensko {vključno z "vsak dan") Slika 2: Pogostost uporabe interneta (% rednih uporabnikov interneta, 2010, 16-74 let) - Kot smo že zapisali, uporabo interneta spremljamo z več indikatorji, običajno glede na zadnjo uporabo interneta ločimo aktivne uporabnike od ostalih. V spodnji tabeli smo združili podatke za različno pogostost uporabe interneta v vsej populaciji 16-74 let ter v nekaterih specifičnih skupinah prebivalstva. Podatki za Slovenijo pokažejo, da imamo 68 % rednih uporabnikov interneta v splošni populaciji 16-74 let. Podatki za nekatere specifične skupine so bistveno nižji. Med upokojenimi in drugimi neaktivnimi je rednih uporabnikov interneta samo 21 %, med posamezniki, ki živijo v gospodinjstvih z nizkimi dohodki le 29 %, nižji so tudi deleži med posamezniki, ki niso bili rojeni v Sloveniji ali nimajo slovenskega državljanstva. Premo sorazmerno so v teh skupinah višji deleži uporabnikov, ki interneta še nikoli niso uporabljali ali pa so ga uporabljali pred več kot enim letom. Tabela 1: Zadnja uporaba interneta (16-74 let; Eurostat 2010) Upokojeni in ostali neaktivni Brezposelni Gospodinjstva z dohodkom v prvem kvartilu Gospodinjstva z dohodkom v drugem kvartilu Posamezniki, ki niso bili rojeni v Sloveniji Osebe z drugim državljanstvom Skupaj v zadnjih 12 mesecih EU-27 40 69 70 Slovenija 2A SS BB SS Si BS 7i v zadnjih 3 mesecih EU-27 S8 65 69 Slovenija 21 S9 29 Si AS BS SS pred več kot 1 letom ali nikoli EU-27 S0 31 28 Slovenija 7S BS S7 AA A9 SA BG nikoli EU-27 57 27 26 Slovenija 7A BB SS A2 AS 28 - Delež posameznikov v splošni populaciji, ki še nikoli niso uporabljali interneta, je eden pogosteje uporabljenih indikatorjev t.i. digitalne vključenosti. Eurostat-ovi podatki za časovno obdobje od 2006 do 2010 kažejo, da je Slovenija glede tega deleža v letu 2010 z 28 % oseb od 16-74 let nekoliko nad povprečjem EU-27 (26 %) in se že od leta 2006 giblje okrog povprečne vrednosti. Najnižje deleže absolutnih neuporabnikov dosegajo razvitejše države (Švedska, Luksemburg, Nizozemska, Danska in Finska). Tabela 2: Digitalna vključenost - posamezniki, ki niso še nikoli uporabljali interneta (16-74 let); 2006-2010 (vir: Eurostat) 2006 2007 2008 2009 2010 EU-27 42 37 33 30 26 Belgija 34 29 26 20 18 Bolgarija 71 65 57 53 51 Češka 49 46 33 33 28 Danska 10 12 12 11 9 Nemčija 26 23 20 19 17 Estonija 34 32 26 26 22 Irska 42 35 32 30 27 Grčija 65 62 56 53 52 Španija 47 43 38 36 32 Francija 46 32 26 26 18 Italija 59 54 50 45 41 Ciper 62 56 54 48 45 Latvija 45 39 34 31 29 Litva 54 49 43 38 35 Luksemburg 27 20 16 11 8 Madžarska 52 46 37 36 32 Malta 58 51 49 40 36 Nizozemska 16 13 11 10 8 Avstrija 34 28 25 25 23 Poljska 52 48 44 39 35 Portugalska 60 56 54 50 46 Romunija 74 69 64 62 57 Slovenija 43 39 40 33 28 Slovaška 41 35 25 22 17 Finska 18 17 13 15 11 Švedska 10 15 9 7 7 Velika Britanija 29 22 19 15 13 - Primerjava z državami, ki so imele leta 2006 podoben delež absolutnih neuporabnikov (+- 5 %, primerjava v grafu), pokaže, da je Slovenija med evropskimi državami s podobnim deležem absolutnih neuporabnikov v letu 2006 do leta 2010 zelo malo znižala ta delež. Bistveno bolj uspešni državi v tem sta bili denimo Francija in Slovaška. Slika 3: Primerjava med izbranimi državami in EU-27 glede deleža neuporabnikov interneta (Eurostat 2006-2010; delež neuporabnikov v populaciji 16-74 let) - Pregled razlogov, zakaj v gospodinjstvu anketirani nimajo interneta, pokaže, da anketiranci v Sloveniji nadpovprečno (primerjano s povprečjem EU-27) zaznavajo finančne ovire (previsoki stroški dostopa do interneta, previsoki stroški opreme) ter pomanjkljivo znanje o uporabi računalnika ali interneta in splošnega nezanimanja za internet. Slovenija in Finska sta tudi državi, ki sta v največji meri izrazili pomisleke glede zasebnosti ali varnosti (5 %), je pa sicer splošna skrb o varnosti relativno nizka (EU-27 povprečje znaša 2 % navedb). Podrobnejši podatki za države EU-27 so predstavljeni v tabeli v prilogi. 2.1.2 Aktivnosti preko interneta - Naslednja slika prikazuje pogostost uporabe interneta za aktivnosti preko interneta med rednimi uporabniki interneta. Slovenci nadpovprečno (gledano na povprečje EU-27) uporabljajo internet za iskanje informacij o izobraževanju in tečajih (SI 39 %, EU-27 34 %), iskanje informacij, povezanih z zdravjem (SI 64 %, EU-27 49 %) , branje ali prenašanje spletnih novic, časopisov, revij (SI 62 %, EU-27 50 %), poslušanje spletnih radijskih postaj ali gledanje spletne TV (SI 59 %, EU-27 38 %) in nalaganje vsebin, ki so jih oblikovali sami, na katerokoli spletno stran (SI 42 %, EU-27 32 %). Deleži za vse države EU-27 so podani v tabeli v prilogi, omenimo morda to, da je v Sloveniji zelo nizek delež e-izobraževanja (to izpostavljamo tudi zato, ker je tovrstno pridobivanje znanja v splošnem aktivnosti, ki pripomore k dvigu ravni e-kompetenc), Slovenija pa je denimo kar na 4. mestu po deležu posameznikov, ki preko interneta iščejo informacije, povezane z zdravjem. V splošnem lahko rečemo, da se gibljemo v povprečju EU-27, s tem pa seveda nikakor ne moremo biti zadovoljni. Uporaba interneta za komunikacijske namene in namene informiranja je v Sloveniji relativno visoka, relativno nizek pa je delež uporabnikov, ki se preko interneta neposredno izobražujejo ali iščejo službo oz. pošiljajo prijavo za službo. Slika 4: Uporaba internet za posamezne aktivnosti (redni uporabniki interneta, 16-74 let), 2010, Slovenija in povprečje EU-27 (vir: Eurostat) - Če uporabo interneta za posamezne aktivnosti opazujemo glede na starostno in izobrazbeno skupino (podatki za EU-27 in Slovenijo prikazani v naslednji tabeli), je razlika v stopnji uporabe očitna. Starejši predvsem nekoliko več uporabljajo internet za iskanje informacij, povezanih z zdravjem ter blagom ali storitvami in za pošiljanje ter prejemanje elektronske pošte. Zelo nizki pa so deleži oseb, med 55 in 74 let, ki uporabljajo internet za izobraževalne namene ter za branje spletnih novic, časopisov, uporabo spletne televizije ali radia ter neposredno sporočanje. Pri vplivu izobrazbe lahko rečemo, da osebe brez izobrazbe ali z nizko izobrazbo (dokončana osnovna šola) praviloma za vse aktivnosti manj uporabljajo internet. Tabela 3: Uporaba interneta za posamezne aktivnosti (Eurostat 2010; delež posameznikov v populaciji 16-74 let) STAROST IZOBRAZBA (formalna) 16-24 let 25-54 let 55-74 let brez aH nizka izobrazba srednja izobrazba visoka izobrazba ...pridobivanje informacij o izobraževanju in tečajih EU-27 46 26 7 14 23 37 Slovenija 45 30 9 13 23 53 .opravljanje tečaja prek interneta, za e-učenje, ... EU-27 8 6 1 2 5 9 Slovenija 9 4 1 3 3 8 .iskanje informacij, povezanih z zdravjem, ... EU-27 35 40 21 19 36 52 Slovenija 51 54 18 16 44 71 .pošiljanje ali prejemanje e-pošte EU-27 84 69 35 39 64 88 Slovenija 92 67 22 38 55 91 .iskanje informacij o blagu ali storitvah EU-27 69 65 32 35 60 81 Slovenija 75 68 24 30 57 85 .iskanje službe ali pošiljanje prijav za službo EU-27 27 19 3 9 16 22 Slovenija 22 18 2 6 15 21 .branje ali prenašanje spletnih novic, časopisov, revij, lahko brezplačnih ali plačljivih EU-27 42 40 19 17 36 57 Slovenija 59 49 16 23 39 69 .poslušanje spletnih radijskih postaj ali gledanje spletne TV EU-27 48 29 10 17 27 40 Slovenija 71 46 12 29 37 60 ...pošiljanje sporočil v spletnih socialnih omrežjih ali za neposredno sporočanje (instant messaging) EU-27 75 33 8 24 33 41 Slovenija 87 37 8 30 33 51 - Predstavljamo še nekatere depriviligirane skupine, ki jih (glede na javno dostopne baze podatkov in načine obdelav s strani Eurostat-a) lahko identificiramo (so na voljo podatki). Eurostat omogoča vpogled v skupine upokojencev in ostalih neaktivnih, brezposelnih, gospodinjstva z nižjim dohodkom ter osebe, ki niso iste narodnosti kot večinsko prebivalstvo države, kjer živijo. Nizki deleži uporabnikov (v primerjavi z povprečjem EU-27) so v skupini upokojencev in ostalih delovno neaktivnih (enako pokaže analiza, če vključimo še kriterij starosti). Brezposelni v nekoliko večji meri uporabljajo internet, a vseeno običajno pod povprečjem EU- 27. Zanimive rezultate pa pokažejo tudi razlike med Slovenci in prebivalci drugih narodnosti. Uporaba interneta med slednjimi je precej nižja. Tabela 4: Uporaba interneta - e-spretnosti v depriviligiranih skupinah (Eurostat 2010; % v posamezni skupini; podatki za populacijo 16-74 let) Upokojeni in ostali neaktivni Brezposelni Posamezniki v gospodinjstvih z dohodkom v prvem kvartilu Posamezniki, stari med 25 in 64, ki so upokojeni ali neaktivni Posamezniki z drugim državljanstvom Posamezniki, ki so uporabili iskalnik za iskanje informacij EU-27 39 68 46 Slovenija 24 65 32 34 39 Posamezniki, ki so pošiljali elektronsko pošto s pripetimi datotekami (npr. dokumenti, fotografijami) EU-27 30 55 36 Slovenija 15 49 19 21 21 Posamezniki, ki so pošiljali sporočila v spletne klepetalnice, novičarske skupine ali spletne forume EU-27 10 33 13 Slovenija 4 24 7 7 15 Posamezniki, ki so uporabili internet za telefoniranje (npr. Skype) EU-27 9 21 11 Slovenija 5 14 6 6 17 Posamezniki, ki so uporabili peer-to-peer (P2P) izmenjavo filmov, glasbe, itd. EU-27 3 16 4 Slovenija 1 19 7 2 19 Posamezniki, ki so oblikovali spletno stran EU-27 3 11 4 Slovenija 1 12 4 1 0 - Eurostat ponuja za leto 2008 tudi zanimiv podatek o tem, do katere mere so aktivnosti na internetu zamenjale nekatere aktivnosti v »običajni« obliki. Uporabniki interneta v Sloveniji so v večji meri (od povprečja EU-27) nadomestili branje tiskanih novic, časopisov ali revij z branjem spletnih novic (SI 51 % v veliki meri ali do določene mere, EU-27 pa 41 %), v manjši meri pa so osebne stike z državnimi organi nadomestili s stiki preko interneta (SI 25 % v veliki meri ali do določene mere, EU-27 pa 36 %). Podatki za vse države EU-27 so predstavljeni v tabeli v prilogi. 2.1.3 Načini pridobivanja e-kompetenc - Načini pridobivanja znanja so indikator, ki kaže katere so najpogostejše aktivnosti oz. kanali pridobivanja in ohranjanja e-kompetenc, ki so že v uporabi, in katere so v uporabi manj pogosto. Na osnovi teh podatkov lahko usmerjamo sredstva in fokusiramo politike. Eurostat-ovi podatki se nanašajo na leto 2007. V Sloveniji so v največji meri pridobili različne e-spretnosti in e-veščine s samoizobraževanjem (s praktičnim delom) in z neformalno pomočjo drugih (sodelavcev, prijateljev, sorodnikov). Slaba tretjina posameznikov je pridobivala znanje tudi s samoizobraževanjem na podlagi knjig ali cd-romov in tekom formalnega izobraževanja (deleži v državah, kjer je to najbolj razvito se ne razlikujejo bistveno, SI 28 %, najbolj pogosto pa je to na Švedskem: 32 %). V precej manjši meri je bilo (tako kot tudi v povprečju EU-27) prisotno izobraževanje na dodatnih tečajih, seminarjih (na zahtevo delodajalca - SI 14 %; ali ne - SI 12 %). Izobraževanja, na zahtevo delodajalca, so sicer najpogostejša na Švedskem (42 %) in v Nemčiji (32 %). Podatki za vse države EU-27 so prikazani v tabeli v prilogi poročila. Slika 5: Načini pridobivanja e-kompetenc (vsi posamezniki, 16-74 let), 2007, EU-27 in Slovenija (vir: Eurostat) - Zanimiv zaključek ponudi analiza načinov pridobivala e-spretnosti po starosti. Mladi Slovenci pri vseh kategorijah celo prednjačijo (in to precej) pred EU-27 povprečjem, medtem ko so v skupini starejših deleži pri vseh načinih pridobivanja e-spretnosti nižji od EU-27 povprečja. Enak paradoks se pokaže pri analizi glede na pridobljeno stopnjo izobrazbe -visoko izobraženi pridobivajo e-kompetence bolj kot v povprečju EU-27, nizko izobraženi pa manj. Možen zaključek bi bil, da imamo v Sloveniji dobro motivirano mlajšo in bolj izobraženo populacijo, medtem ko je veliko motivacij in spodbud potrebno usmeriti v skupine starejših in nižje izobraženih. Tabela 5: Načini pridobivanja e-spretnosti (Eurostat 2007; % posameznikov v starosti 16-74 let) V formalni izobraževalni instituciji in na tečajih, delavnicah (vendar ne na zahtevo delodajalca) EU-27 S samoizobraževanjem, z uporabo knjig, cd-romov EU-27 S samoizobraževanjem, s praktičnim delom Z neformalno pomočjo sodelavcev, sorodnikov, prijateljev Na kakšen drug način EU-27 16-24 let 25-54 let 55-74 let brez ali nizka izobrazba srednja izobrazba 10 15 5 2 11 41 15 27 84 28 55 78 60 19 25 55 0 0 0 18 42 56 EU-27 74 84 EU-27 66 80 2 0 2.1.4 Varnost na internetu V raziskavi o uporabi IKT med posamezniki v letu 2010, je bil v vprašalnik vključen tudi poseben modul o varnosti na internetu. Spodnja tabela prikazuje deleže posameznikov, analizirane po posameznih starostnih in izobrazbenih skupinah, ki v Sloveniji (primerjalno pa prikazujemo tudi povprečje EU-27) zaradi skrbi za varnost, niso izvajali določene aktivnosti na internetu. Tabela 6: Skrb za varnost pri uporabi interneta me je odvrnila od... (16-74 let, Eurostat 2010) 16-24 let 25-54 let 55-74 let brez ali nizka izobrazba srednja izobrazba visoka izobrazba Skupaj ...naročila ali nakupa blaga oz. storitev za zasebno rabo EU-27 18 18 10 13 15 20 16 Slovenija 13 16 7 5 12 27 13 ... uporabe bančnih storitev, npr. od urejanja bančnega računa EU-27 16 16 10 11 16 17 15 Slovenija 11 11 4 4 10 13 9 .posredovanja osebnih podatkov v spletnih socialnih in profesionalnih omrežjih EU-27 20 24 13 13 21 31 20 Slovenija 21 22 8 9 16 33 18 ... stikov z državnimi organi po internetu EU-27 7 7 5 6 7 6 6 Slovenija 5 4 1 1 3 5 3 .tega, da bi za dostop do interneta uporabil mobilne naprave (npr. prenosni računalnik) z brezžično povezavo drugod kot doma EU-27 9 9 6 6 9 10 8 Slovenija 7 5 3 3 5 8 5 2.1.5. Uporaba IKT - podatki za Slovenijo (SURS) in problematika segmenta starejših Nekaj analiz po sociodemografskih lastnostih smo že pogledali, na tem mestu pa strnjeno podajamo nekaj pogledov na podatke o uporabi IKT v Sloveniji (po podatkih Statističnega urada RS) in posebej obravnavamo problematiko segmenta starejših oseb. Podatki SURS-a za 2010 kažejo naslednjo sliko uporabe IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih (povzeto po podatkih za prvo četrtletje 2010 in objavi na spletni strani SURS): - med osebami, starimi od 10-74 let je bilo 72 % rednih uporabnikov računalnika5 (v skupini 10-15 let jih je bilo kar 99 %, med osebami, starimi od 65 do 74 let pa le 14 %) - 95 % posameznikov z višjo ali visokošolsko izobrazbo je rednih uporabnikov računalnika in le 58 % oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo od te. - Rednih uporabnikov interneta je bilo 70 % (10-74 let, približno 1.180.000 oseb). - Med mladimi, 16-24 let, je rednih uporabnikov interneta kar 97 %, 96 % v skupini 10-15 let in med starejšimi, 65-74 let le 12 %. - Rednih uporabnikov interneta je tudi bistveno več med višješolsko ali visokošolsko izobraženimi (94 %), najmanj pa med osebami z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (56 %). - Izobraževanja (ki je trajalo vsaj 3 ure ali več) v zvezi s kakršno koli uporabo računalnika se je v zadnjih 12 mesecih udeležilo 17 % oseb v starosti 10-74 let. Slaba četrtina oseb (24 %) se je tovrstnega izobraževanja udeležila pred več kot 3 leti, 28 % oseb pa še nikoli. - V prvem četrtletju 2010 je 49 % oseb v starosti 10-74 let internet uporabljalo za izobraževanje; 44 % oseb je prek interneta pridobivalo nova znanja in informacije, 26 % pa informacije o izobraževanju in tečajih; tečaje je prek interneta (e-učenje) opravljalo 5 % oseb. - Obvladanje različnih veščin pri uporabi interneta pokaže, da je največ oseb, 71 %, že kdaj uporabilo iskalnik za iskanje informacij, elektronsko pošto s pripetimi datotekami je že pošiljalo 58 % oseb, 30 % oseb je že kdaj pošiljalo sporočila v spletne klepetalnice, novičarske skupine ali spletne forume, 24 % jih je že uporabilo peer-to-peer izmenjavo filmov, glasbe ali drugih datotek, 22 % oseb je že uporabljalo internet za telefoniranje, 11 % oseb pa je že kdaj oblikovalo spletno stran. Po podatkih SURS-a6, se je zaradi stalnega zniževanja rodnosti in podaljševanja življenjske dobe v zadnjih desetletjih močno spremenila starostna sestava prebivalstva. Staranje prebivalstva (kateremu smo priča v večini držav EU-27, tudi v Sloveniji) zahteva odzive na številne spremebe in izzive na področjih socialnega varstva, stanovanj in zaposlovanja, ob bok temu pa lahko postavimo tudi izobraževanja, usposabljanja ter uporabo novih IKT. 5 Redni uporabniki računalnika so osebe, ki so uporabljale računalnik v zadnjih treh mesecih. 6 Podatki so zbrani iz več novic in objav statističnih podatkov na domači spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije, dostopni na povezavi http://www.stat.si/index.asp. Ob posameznem podatku objavljamo tudi leto, za katerega je podatek podan. Staranje prebivalstva v Sloveniji v zadnjih 20 letih nazorno prikazuje spodnji grafikon, projekcije pa še utrdijo zaključek, da je starejše prebivalstvo tisto, kateremu je nujno posvečati več pozornosti pri oblikovanju politik na vseh družbenih področjih. Slika 6: Prebivalci po velikih starostnih skupinah, Slovenija (vir: SURS) Vir: SURS. 2010. Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Dostopno preko: http://www.stat.si/doc/StarejsePrebivalstvo.pdf (februar 2011). Rezultati raziskav o uporabi IKT med starejšimi kažejo, da približno 80 % populacije, starejše od 65 let, še nikoli ni uporabljalo računalnika, približno 90 % pa še nikoli ni uporabljalo interneta. Starejši so izredno pomembna skupina, ko govorimo o spodbujanju širjenja e-kompetenc in uporabe IKT, saj so demografski trendi za Slovenijo na področju staranja prebivalstva zelo pesimistični. V letu 2011 po oceni Eurostat-a (in SURS-a) v Sloveniji živi približno 200.000 oseb, starih od 18 do 25 let in kar 300.000 oseb v starosti med 67 in 92 let. Za projekcije in prihodnje politike vlaganj v razvoj področja (področja IKT na splošno in ne le uporabe interneta) so pomembni predvsem podatki o starostni strukturi uporabnikov novih tehnologij ter digitalnem razkoraku, ki se pojavlja med segmenti prebivalstva po starosti. Uspešni tehnološki izdelki se med posamezniki širijo po načelu, ki ga v grobem opisuje teorija difuzije inovacij7 (Rogers 2003). Na podlagi te teorije smo v letu 1999 (Vehovar 1999: 4) zapisali, da na področju rabe interneta prihajamo v obdobje, ko se struktura populacije prevzemnikov nove tehnologije počasi približuje populacijski strukturi. Pričakovanje se načeloma potrjuje na ravni spola 7 Rogers (2003: 5) je difuzijo definiral kot »proces, v katerem po določenih kanalih med člani družbenega sistema v času poteka komuniciranje v zvezi z inovacijo«. (med moškimi in ženskami ni večjih značilnih razlik pri rabi interneta), trend pa se ne manifestira glede na starost, kar prikazuje spodnja slika. V nasprotju s pričakovanim trendom prevzemanja rabe interneta med vsemi starostnimi skupinami enakomerno (in pričakovano obliko krivulje, ki bi bila podobna populacijski), je opazen trend skoraj 100 % prevzemanja rabe interneta med mlajšimi (do 29 let), nato pa deleža uporabnikov interneta upada. Tabela 7: Primerjava strukture populacije in strukture uporabnikov interneta po starostnih skupinah, v % (vir podatkov: SURS 2008) Starostna skupina Uporabniki interneta (10-74 let, glede na populacijo, v %) Populacija (10-74 let, v %) 10-15 6,18 6,52 16-24 11,92 12,73 25-34 15,43 18,36 35-44 12,89 18,17 45-54 7,62 18,68 55-64 3,89 14,55 65-74 0,47 10,99 20% 15% 10% 5% 0% 10-15 16-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 Uporabniki interneta (glede na populacijo) Populacija (10-74 let) Slika 7: Primerjava porazdelitev populacija prebivalcev RS (10-74 let) in uporabnikov interneta po starosti (vir podatkov: SURS 2008) Te analize nakazujejo, da na področju rabe interneta šele prihajamo v fazo, ko se bo struktura uporabnikov približevala populacijski strukturi, zato so pristopi k spodbujanju uporabe interneta s strani starejših še posebej pomembni. Obravnave starejših pri uporabi IKT sicer zahtevajo bolj poglobljeni raziskovalni pristop k merjenju uporabe ter načinov uporabe in interesov te specifične skupine. Starost (ki jo običajno opredelimo kot biološko starost) spremljajo namreč različne pomembne družbene posledice, npr. spremenjeni socialni stiki, spremenjeni interesi in aktivnosti, sprememba finančnega položaja (pomembna z vidika dostopa do IKT opreme in interneta). Seveda tudi skupina starejših, kot jih običajno obravnavajo družboslovne raziskave (npr. starejši od 65 let), ni homogena skupina. Mlajši imajo še vedno več stika z razvojem tehnologije, morda so le-to uporabljali pri svojem delu in želijo to aktivnost ohraniti; starejši pa se morda niso nikoli niti srečali s tem in tudi sedaj te priložnosti nimajo. S področjem inovacij in tehnologij, ki starejšim omogoča izboljšanje kakovosti življenja se danes ukvarja struja imenovana gerontehnologija, Jenko in drugi (2007: 5) pa ugotavljajo, da se starejši nad novimi tehnologijami ne navdušujejo, če to od njih zahteva veliko učenja in/ali prevelik finančni strošek. Pomembno je torej, da se tehnologijo prilagodi in podredi človeku in ne nasprotno, kar pomeni, da morajo biti naprave preproste za uporabo in morajo slediti načelu načrtovanja za vse. Ideja e-vključenosti (»e-inclusion«), ki jo v mnogih dokumentih zadnja leta podpira Evropska komisija, je doseči, da pri izkoriščanju prednosti IKT, nihče ne ostane zadaj (npr. Digital agenda for Europe 2010). Ob tem podpira ideje, kot so »design for all«, katere bistvo je, da je mogoče in izvedljivo narediti IKT produkte, ki jih lahko uporabljajo vsi potencialni uporabniki brez večjih prilagoditev, ter »assistive technology« (podporna tehnologija) kot pomemben vezni člen med prevladujočimi IKT tehnologijami in potrebami oseb s posebnimi potrebami. Predstavljeni podatki, ki deloma (kolikor je glede na razpoložljive sekundarne podatke mogoče) izpostavljajo tudi problematiko obrobnih (depriviligiranih) skupin pri dostopu do in uporabi IKT, torej poudarjajo tudi pomembnost podpore tem konceptom in politikam v Sloveniji. 2.1.6 Osebne ovire posameznikov za uporabo interneta Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije je med svetovno populacijo med 4 do 11 % invalidov;ocene navajajo 37 milijonov invalidov v EU, 54 milijonov v ZDA, v celi Evropi pa 50 milijonov. Gre torej za splošen pojav, ki velja za vse družbe, Cullen, Robinson in drugi (1997) pa celo ocenjujejo, da invalidi in starejši, ki imajo posebne potrebe, predstavljajo približno 20 % populacije. Po drugi strani se ocenjuje, da je med vsemi pripomočki, ki jih invalidi uporabljajo, le majhen delež med njimi prilagojenih računalnikov in telekomunikacij - 0,5 % (Stephen in Anderson 2001). Tem skupinam predstavlja uporaba različnih IKT (tako z vidika dostopa kot z vidika dejanske uporabe in e-kompetenc) večstranske ovire. Z nadaljnjim razvojem tehnologij, ki omogoča še večjo diferenciacijo, lahko pride do večje izbire možnosti ali pa do poglabljanja obstoječih razlik (digitalni razkorak). Zato moramo aktivno spremljati uporabo IKT s strani teh skupin in njihove realne potrebe ter pravilno usmerjati akcijsko politiko države. Posebno ogroženi so invalidi brez izobrazbe, starejši in tisti z intelektualnimi prizadetostmi (kot je sicer tudi v splošni populaciji). Raziskovanju osebnih objektivnih ovir za uporabo IKT je posvečeno relativno malo pozornosti. Projekt RIS je v letih 20048 in 2009 v svoji raziskavi spraševal, ali imajo anketiranci (ločeno za uporabnike in neuporabnike interneta) kakšno telesno oviro, bolezen, posebne potrebe oz. invalidnost, ki jih (ali bi jih lahko) ovira pri uporabi interneta9. Primerjava rezultatov pokaže (navkljub nizkemu številu respondentov, ki so o oviri poročali, gre za zelo ilustrativen primer) relativno stabilen delež posameznikov z eno od navedenih ovir. Med uporabniki interneta je teh nekoliko manj: od manj kot 1 % leta 2004 do dobra 2 % v letu 2009, med neuporabniki pa je delež v obeh letih okoli 9 %. Gibanja deležev med leti prikazuje Slika 8. 8 Poročilo raziskave se nahaja na povezavi http://uploadi.www.ris.org/editor/1215587928uporaba interneta 2004.pdf 9 Izvirno vprašanje za uporabnike interneta se je glasilo: »Ali imate morda kakšno telesno oviro, bolezen, posebne potrebe ali invalidnost, ki vas omejuje pri uporabi interneta?«, za neuporabnike pa: »Ali imate morda kakšno telesno oviro, bolezen, posebne potrebe ali invalidnost, ki bi vas omejevala pri uporabi interneta?« (RIS 2004 in RIS 2009) Slika 8: Gibanje deleža uporabnikov interneta in neuporabnikov interneta, ki so poročali, da imajo telesno oviro, bolezen, posebne potrebe oz. invalidnost, ki jih (ali bi jih lahko) ovira pri uporabi interneta (RIS 2004; uporabniki, n=5; neuporabniki, n=50; RIS 2009; uporabniki, n=10 ; neuporabniki, n=23) Med uporabniki je v obeh letih največ anketiranih poročalo o vidni oviri, na drugem mestu pa je gibalna oz. motorična ovira. Ta je sicer najpogostejša ovira pri neuporabnikih interneta, kjer navedbe vidne ovire pridejo šele na drugem mestu. Rezultate prikazujeta spodnji sliki. ^ drugo o . in duševno 1±eL E gibalno, motorično £ slušno CL ^ vidno cn drugo o . rM duševno 1±eL E gibalno, motorično £ slušno CL ^ vidno 20% 20% 60% i 0% 0% 0% 9% >% 0% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% Slika 9: Kakšno oviro za uporabo interneta imate - rezultati med uporabniki interneta (možnih več navedb, RIS 2004 n=5; RIS 2009: n=11) o drugo ~ duševno Ji gibalno, motorično g_ slušno -> Ji vidno o drugo ~ duševno Ji gibalno, motorično g_ slušno -> Ji vidno ^m 5% 19% ¡Í ^^m 7 Vc ^^m i 10% % H 3% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% Slika 10: Kakšno oviro za uporabo interneta imate - rezultati med neuporabniki interneta (možnih več navedb, RIS 2004: n=57; RIS 2009: n=29) V Sloveniji sicer obstaja zelo malo virov, ki bi posebej obravnavale uporabo IKT pri osebah s posebnimi potrebami. V letu 2008 je bila izvedena manjša raziskava med izobraževalnimi ustanovami za osebe s posebnimi potrebami. Osebe s posebnimi potrebami so ljudje, ki imajo primanjkljaje na različnih področjih razvoja (npr. duševni razvoj, vid, sluh, govorno-jezikovne motnje, gibalne in motorične ovire, motnje v učenju, dolgotrajne bolezni, čustvene in vedenjske motnje). Raziskava je pokazala, da učitelji pogosto uporabljajo le tisto tehnologijo, ki jo imajo ves čas na razpolago. Ta zaključek lahko posplošimo tudi širše, in sicer, vsi uporabniki uporabljajo predvsem tehnologijo, ki jo imajo ves čas na voljo. Dodaten trud v iskanje dostopa in ustreznega časa za uporabo pomeni bistveno oviro pri vseh, pri osebah s posebnimi potrebami pa je to še poseben izziv. IKT ima pri teh osebah še poseben pomen, lahko je i) učno sredstvo, ii) rehabilitacijski pripomoček in iii) v poučevanju tudi pripomoček strokovnim sodelavcem. Kot rehabilitacijski pripomoček je denimo: - Slepemu ali slabovidnemu v pomoč pri komunikaciji z okolico in dostopu informacij preko Braillove tipkovnice, povečevalnika, sintetizatorja govora; - Gluhemu ali naglušnemu omogoča uspešnejšo komunikacijo in dostop do informacij; - Gibalno oviranemu je v pomoč pri zapisih, pri likovnem izražanju itd; - Govorno oviranim je pripomoček za jasno komunikacijo in korekcijo govora. 2.1. RIS: Razširitev metode časovne distance na problematiko digitalnih razkorakov (2005) Raziskovalci projekta RIS so se v poglobljenem projektu ukvarjali tudi z razširjanjem metodološkega instrumentarija za proučevanje digitalnih razkorakov, pri čemer izhajajo iz hkratne obravnave absolutne, časovne in relativne distance. Čeprav podatki in analize niso bili posodobljeni z novejšimi podatki, na tem mestu predstavljamo le ključne zaključke in implikacije pomembne raziskave, ki nam prikaže, da tudi zmanjševanje razlik v smislu absolutne ali relativne razlike še ne pomeni, da se razkorak enolično zmanjšuje. V tej točki je zelo pomembna mera časovna distanca, ki pove, ali je potrebno v zmanjševanje razlik vlagati dodaten napor in sredstva. Podrobneje se z indikatorji e-kompetentnosti (e-spretnosti in e-veščine) avtorji sicer niso ukvarjali, so pa v empirični analizi natančno ažurirali položaj Slovenije v pogledu gibanja gostote hostov, interneta in osebnih računalnikov. Podatki so v letu 2005 nakazovali neugodne trende za Slovenijo. Podrobno so analizirali tudi digitalni razkorak glede penetracije tehnologij med gospodinjstvi oziroma med slovenskimi državljani. Tedanje gibanje je kazalo tri tipične profile: - razkorak glede na starost in izobrazbo, ki je v pogledu absolutne, relativne in časovne razdalje naraščal; - razkorak glede na spol, ki se je ožal v smislu absolutne in časovne razlike, v pogledu relativne razlike pa je naraščal; - razkorak glede na velikost naselja pa je kazal ožanje po letu 2002 v smislu vseh treh razdalj. Analize so v prvem primeru jasno pokazale naravo porazdelitve in začetni zamik, in sicer so starejši in manj izobraženi začeli s posvajanje interneta z zamikom, prav tako je bila za ta dva segmenta značilna nižja stopnja rasti. Podobno lahko tudi v zadnjem primeru jasneje prepoznamo naravo porazdelitve in začetni zamik, in sicer je ruralni segment vstopil v posvajanje kasneje, po tem pa napredoval relativno hitreje. Kot najbolj neugodna sta se izkazala ključna dejavnika starost in izobrazba. Zaključek poročila je bil, da se digitalni razkorak v Sloveniji do leta 2005 nikakor ni zmanjševal, s tem pa se je odslikoval socio-ekonomski razkorak, določen z izobrazbo, starostjo in s tem tudi dohodkovnim položajem. Za problematiko e-kompetentnega posameznika je pomembna tudi analiza percepcij ovir za uporabo interneta. Na prvo mesto so vse bolj vstopale ovire, ki so vezane na neznanje in predsodke, vse manj poudarjen pa je bil pomen stroškov, nezanimanje in odsotnosti spletnih vsebin. S posebnim metodološkim pristopom so torej pokazali, da se glede na starost digitalni razkorak (vsaj do leta 2005) celo povečuje v škodo starejših (več kot 60 let), prav tako glede na stopnjo izobrazbe. Višje izobražene osebe (visoka ali srednja izobrazba) so bile (do leta 2005) v časovni prednosti glede na dostop do interneta v gospodinjstvu v primerjavi z nižje izobraženimi osebami (poklicna ali osnovna šola), pri čemer časovne razlike med omenjenima skupinama podobno kot pri starostnih skupinah naraščajo. Tudi skupine nezaposlenih, upokojencev ter oseb z nižjimi skupnimi dohodki v gospodinjstvu so v primerjavi s skupnim povprečjem ter skupinami zaposlenih, šolajočih (študenti ali učenci) in osebami, ki živijo v gospodinjstvih z višjim skupnim dohodkom, v časovnem zaostanku, ki se je v obdobju 1996-2005 še povečeval. Že leta 2005 pa je bilo zaznati, da razkorak med ruralnimi (manj gosto poseljenimi) in urbanimi (gosteje poseljenimi) območji pada. Zgodba s časovnimi razlikami (oz. S-časovno-distanco kot mero neenakosti oz. zaostanka primerjane skupine za referenčno skupino) poda še en pomemben pogled na implikacije, ki jih ima pravilno oblikovanje politik za zaostajajoče skupine. V vseh primerih se pokaže, da lahko skupina, ki je v najslabšem položaju glede na določeni indikator, v relativnem smislu (ali po absolutni razliki) zmanjšuje svoj zaostanek za primerjano skupino, a se v časovnem smislu še vedno oddaljuje od ravni, ki jo dosegajo druge skupine. 2.2. RIS: Internet in slovenska država (2010) RIS-ovo poročilo Internet in slovenska država (Mašic in Vehovar 2010) analizira odnos splošne javnosti o vprašanjih med povezavo interneta in državo10 in ugotavlja, da dobra polovica vprašanih (redni uporabniki interneta v starosti med 18 in 75 let) meni, da je slovenska država dobro poskrbela za razvoj interneta. Za to največ zaslug pripisujejo večjim podjetjem na trgu (Microsoft, Telekom Slovenije), nato ministrstvom (MVZT, MŠŠ, DID, MG), najmanj pa vladi oz. politiki (Vlada RS, Državni zbor, Predsednik vlade RS). Področju razvoja interneta pripisujejo anketirani visoko prioriteto, višje na lestvici prioritet pa postavljajo konkretne akcije, npr. opremljanje šol z računalniki, zagotavljanje masovnega in poceni širokopasovnega dostopa do interneta, kot pa strateške politike (postavljanje razvoja informacijske družbe kot pomembne strateške prioritete v Sloveniji. Implikacije teh rezultatov kažejo, da se posamezniki zavedajo pomena in prednosti informacijske družbe, ki pa je ne dojemajo kot posebne sfere, zato je pomembno, da se tudi politike in vlaganja v razvoj tega karseda konkretizirajo in izvajajo transparentno (in se ne povezujejo v večji meri z dolgoročnimi strateškimi -v večji meri političnimi - usmeritvami). Avtorja poročila sta v glavnih ugotovitvah izpostavila naslednje izsledke, ki so zanimivi za podobo e-kompetentnega državljana RS: • Slabe tri četrtine (74 %) uporabnikov interneta je rednih, torej takšnih, ki so internet uporabljali v zadnjih 3 mesecih, dobre štiri petine (81 %) internet uporablja vsak dan ali skoraj vsak dan.11 • Zadovoljstvo z vlogo slovenske države pri optimalnem razvoju interneta je razmeroma dobro (3.5 na lestvici od 1 do 5) in je ostalo na enaki ravni kot leta 2006. Glede na pretekle raziskave RIS se zmanjšuje delež tistih, ki z vlogo slovenske države pri razvoju interneta niso niti zadovoljni niti nezadovoljni in povečuje se delež tistih, ki so z njeno vlogo zadovoljni, pri čemer delež nezadovoljnih ostaja nespremenjen. Z vlogo slovenske države pri razvoju interneta so v splošnem bolj zadovoljne ženske, vprašani srednjih let (med 36 in 55 let), z dokončano srednjo šolo in zaposleni. Kot bolj kritični se izkažejo moški, mlajši (med 18 in 35 10 Poročilo se nanaša na telefonsko anketo RIS 2009 - december 2009 (n=524). Osnovne ugotovitve se nanašajo na sklop anketiranih v starosti med 18 in 75 let. Več o raziskavi in samih podatkih na spletni strani projekta RIS http://www.ris.org. 11 Na tem mestu velja izpostaviti že večkrat v okviru projekta RIS analizirane razlike med rezultati, ki jih o uporabi IKT poroča RIS in rezultati uradne ankete o uporabi IKT s strani SURS-a. Analize pokažejo, da do nekoliko višjih deležev dostopa in uporabe različnih IKT v populaciji pri raziskavah RIS pride predvsem zaradi učinka načina anketiranja, zato so ti podatki nekoliko precenjeni. RIS uporablja RIS telefonsko anketiranje, medtem ko SURS uporablja kombinirano (telefonsko in terensko) anketiranje. let), šolajoči in vprašani z dokončano več kot srednješolsko izobrazbo. Leto začetka uporabe interneta ne vpliva več na zadovoljstvo z vlogo države pri razvoju interneta, kot je to veljalo v preteklih raziskavah RIS. • Uporabniki interneta glede vloge pri razvoju interneta najvišje ocenjujejo Microsoft (3.9), a visoko in stabilno oceno ima tudi Telekom (3.6). Resorna ministrstva (MŠŠ, MVZT) in Direktorat za informacijsko družbo imajo zmerno oceno 3.3. Ostale politične institucije pa so tradicionalno ocenjene slabše (pod 3); vlada (2.9), Ministrstvo za gospodarstvo (2.9), Državni zbor (2.5) in predsednik vlade (2.5). Arnes, ki je sicer med najuglednejšimi institucijami na področju interneta, ni bil vključen v raziskavo. Ocene so skozi leta, raziskave RIS 2001, RIS 2002/I, RIS 2002/II, RIS 2004, RIS 2006 in RIS 2009, stabilne. Vlogo naštetih institucij v splošnem višje vrednotijo ženske. • Uporabniki interneta dajejo razvoju interneta izjemno visoko prioriteto (4.5 na lestvici od 1 do 5). Zagotavljanje masovnega in poceni širokopasovnega dostopa do interneta ter spodbujanje opremljanja z računalniki v šolah, se jim zdi enako prioritetno kot dokončanje gradnje avtocest. Sledi zagotavljanje čim večjega števila javnosti dostopnih točk dostopa do interneta in spodbujanje kreiranja vsebin v slovenskem jeziku. Med naštetimi prioritetami so vprašani na zadnje mesto postavili postavitev pospešenega razvoja interneta za pomembno strateško prioriteto, a še pri tem velja poudariti, da jih skoraj tri četrtine (73 %) pravi, da gre za pomembno ali zelo pomembno prioriteto. Naštete prioritete so torej v splošnem prepoznane kot pomembne. Višje jih vrednotijo ženske, vprašani srednjih let (36-55 let) in nezaposleni oz. brezposelni. Odgovori vprašanih se razlikujejo tudi glede na regije, iz katerih izhajajo, saj so različne regije v Sloveniji tudi različno informacijsko razvite. Tisti, ki internet uporabljajo dlje, v večji meri poudarjajo dostopnost do interneta, saj kot prioriteto višje postavljajo zagotavljanje poceni in masovnega širokopasovnega dostopa do interneta in omogočanje čim večjega števila javno dostopnih točk do interneta, podobno kot šolajoči in zaposleni. Slika 11: Prioritete na področju razvoja internet (RIS 2009, n=524, stari med 18 in 75 let, vir: Mašič in Vehovar 2010) Slika 12: Prioritete na področju razvoja internet - povprečja in primerjava (RIS 2009, n=524, stari med 18 in 75 let, vir: Mašič in Vehovar 2010) • Delež uporabnikov interneta, ki obiskujejo spletne strani javne uprave, pošiljajo elektronsko pošto javni upravi ali izpolnjujejo uradne obrazce oz. opravljajo uradne postopke, glede na leti 2002 in 2006 strmo narašča. Po podatkih iz leta 2009, jih je 79 % že obiskalo spletne strani svoje občine, 72 % spletne strani svoje upravne enote (če občina ni UE) in 66 % spletne strani katerega od ministrstev. Nekaj manj, 35 %, jih je obiskalo spletne strani organov Evropske unije, 36 % jih je že poslalo elektronsko pošto javni upravi in 44 % že kdaj izpolnilo uradni obrazec ali opravilo uradni postopek na internetu. Med odločilne dejavnike, ki vplivajo na navedeno, štejemo starost (mlajši anketiranci so pogosteje obiskali spletne strani organov EU, starejši manj pogosto obiskujejo spletne strani občin in ministrstev), izobrazbo (višje izobraženi bolj pogosto obiskujejo spletne strani ministrstev, organov EU, pošiljajo elektronsko pošto javni upravi in izpolnijo obrazec ali opravijo uradni postopek na internetu), pogostost uporabe interneta (obisk spletnih strani javne uprave, pošiljanje elektronske pošte javni upravi in opravljanje storitev na internetu je pogostejši med dnevnimi uporabniki interneta) in začetek uporabe interneta (tisti, ki so internet začeli uporabljati pred osmimi leti in več, torej v letu 2001 in prej, pogosteje obiskujejo spletne strani javne uprave, pošiljajo elektronsko pošto javni upravi in izpolnjujejo uradne obrazce oz. opravljajo uradne postopke na internetu kot novi uporabniki interneta - osebe, ki so začele uporabljati internet v letih 2008 in 2009). obiskali spletne strani vase občine obiskali spletne strani vaše upravne enote (če občina m IJK) obiskali spletne strani katerega od ministrstev izpolnili uradni obrazec ali opravili uradni postopek poslali elektronsko pošto javni upravi obiskali spletne strani organov Evropske unije 0% 20% 40% 60% 80% 100% ■ da Slika 13: Ali ste na internet že kdaj ... (RIS 2009, n=365, tisti, ki so v zadnjih 3 mesecih uporabljali internet in so stari med 18 in 75 let, vir: Mašič in Vehovar 2010) I i i i i Slika 14: Ali ste na internet že kdaj ... (RIS 2004, n=290; RIS 2006, n=304; RIS 2009, n=365; vir: Mašič in Vehovar 2010) Slika 15: Ali ste na internet že kdaj ... glede na leto začetka uporabe internet (RIS 2009, n=365, tisti, ki so v zadnjih 3 mesecih uporabljali internet in so stari med 18 in 75 let, vir: Mašič in Vehovar 2010) • Delež uporabnikov storitev e-uprave glede na raziskavo iz leta 2006 narašča. Dobra tretjina jih je v zadnjem letu uporabila storitev vpogleda v zemljiško knjigo prek spleta (36 %), desetina podaljšala registracijo avtomobila (10 %) in slaba desetina uporabila storitve portala e-VEM (8 %). V predhodni raziskavi je splet za vpogled v zemljiško knjigo izkoristila petina vprašanih, podaljševanje registracije avtomobila in storitve portala e-VEM pa manj kot 4 % vprašanih. Značilna spremenljivka, ki vpliva na uporabo storitev e-uprave je začetek uporabe interneta. Anketiranci, ki internet uporabljajo dlje, v večji meri uporabljajo tudi storitve e-uprave. Slika 16: Ali ste v zadnjih 12 mesecih uporabili naslednje storitve e-uprave (RIS 2006, n=304; RIS 2009, n=365; vir: Mašič in Vehovar 2010) Uporabniki spletnih strani e-uprave v zadnjih 12 mesecih pridobivanje informacij pridobivanj e obrazcev vračanje izpolnjenih obrazcev 0% 20% 40% 60% 80% 100% Slika 17: Uporabniki spletnih strain e-uprave v zadnjih 3 mesecih - SURS 2009 (n=1093584; osebe, ki so v zadnjih 3 mesecih uporabljale internet; vir: Mašič in Vehovar 2010) Slika 18: Ali ste v zadnjih 12 mesecih uporabili naslednje storitve e-uprave ... glede na začetek uporabe internet (RIS 2009, n=365; osebe, ki so v zadnjih 3 mesecih uporabljale internet in so stare med 18 in 75 let; vir: Mašič in Vehovar 2010) 2.3. RIS: Razvoj pan-evropskih storitev informacijske družbe v Sloveniji (2010) Raziskovalni projekt "Razvoj pan-evropskih storitev informacijske družbe v Sloveniji" je skušal podati vidik uporabnika na storitve informacijske družbe v Sloveniji in njegove ugotovitve temeljijo na rezultatih anketne raziskave, ki je bila v letu 2009 izvedena v okviru raziskave RIS (populacija posameznikov starih od 18 do 75 let). Raziskava se sicer osredotoča na vprašanja mednarodne povezljivosti javnih storitev informacijske družbe, vendar pa je nekaj implikacij pomembnih tudi za vprašanje opredelitve e-kompetentnega državljana; predvsem z vidika zanimanja za in uporabe nekaterih storitev javne uprave. Med slovenskimi rednimi uporabniki interneta od 18 do 75 let je zanimanje za e-storitve javne uprave veliko. V glavnih ugotovitvah avtorji poročajo, da največ zanimanja vprašani kažejo za področje e-zdravja, kjer so zanimanje za elektronsko urejanje zdravstvenega zavarovanja na lestvici od 1 do 5 v povprečju ocenili s 4,42. Sledi elektronsko povezovanje slovenskih storitev e-zdravja s podobnimi storitvami v EU državah (4,19), denimo dostop zdravnika v EU državi do osebnih zdravstveni podatkov in obratno. Naslednje področje je e-poslovanje: elektronsko urejanje, priznavanje, menjavanje šole oz. izobrazbe (4,10) in izmenjava podatkov, dokumentacije za urejanje zaposlovanja (4,09). Najmanj zanimanja vprašani kažejo za ustavljanje podjetij prek spleta (3,59) ter priznavanje certifikatov slovenske javne uprave v državah EU in obratno (3,58). elektronska urejanje zdravstvenega zavarovanja? elektronska povezovanje slovenskih storitev e-zdravja s podobnimi? elektronsko urejanje, priznavanje, menjavanje šole oz. izobrazbe? izmenjava podatkov in dokumentacije za urejanje zaposlovanja? elektronsko urejanje pokojninskega zavarovanja, uraden elektronski prenos podatkov? elektronsko urejanje selitve? veljaven elektronski prenos potrdil in izpiskov? izmenjava dokumentacije za potrebe urejanja davkov? medsebojna veljavnost in priznavanje elektronskega podpisa? elektronsko urejanje avtomobilske registracije in zavarovanja? ustanavljanje podjetij? priznavanje certifikatov slovenske javne uprave v državah EU in obratno? 4,42 4,19 4,10 4,09 4,00 3,85 3,78 3,71 3,68 3,64 3,59 3,58 Slika 19: Zanimanje za storitve e-uprave v Sloveniji (projekt RIS, 2009, redni uporabniki interneta, stari od 18-75 let, n=365, Vintar et al 2009) Rezultati projekta kažejo, da je zanimanje za e-storitve javne uprave povezano s starostjo. Mlajši kažejo manj zanimanja, tudi z zaposlitvenim statusom, saj upokojenci in šolajoči respondenti prav tako kažejo manj zanimanja, kot zaposleni ali nezaposleni/ brezposelni na drugi strani. Zanimanje za e-storitve javne uprave se torej veže na specifične življenjske situacije, zato ne preseneča, da je večje tudi med tistimi, ki pogosteje potujejo v druge države EU. Uporaba storitev javne uprave drugih držav EU ni tako zelo pogosta, saj je to že počela slaba desetina vprašanih (8 %), med njimi več kot polovica (56 %) prek spleta. Države, v katerih so vprašani potrebovali te storitve so Nemčija, Italija in Avstrija, a najpogosteje so e-storitve porabljali v Avstriji, nato v Italiji in Nemčiji. Vrstni red držav se torej ravno obrne, kar kaže na to, da ima Avstrija bolj razvite e-storitve javne uprave. 8% 92% -1-i i-i i-i i-1 0% 20% 40% 60% S0% 100% ■ fin ii t; *posamezniki od 18 do 75 let, ki so v zadnjih 3 mesecih uporabljali internet. Slika 20: Ali ste že kdaj uporabljali storitve javne uprave katere od držav EU? (RIS 2009, n=356, Vintar et al 2009) 2.4. RIS - Evalvacija stanja ter ukrepi za izboljšanje IKT pismenosti (2008) V okviru CMI je bila v letu 2008 že izdelana celostna analiza »Evalvacija stanja ter ukrepi za izboljšanje IKT pismenosti - Konkurenčnost Slovenije 2006 - 2013«12, katere cilj je bil posredno izmeriti infomacijsko-komunikacijsko in splošno pismenost. V okviru projekta je bil izdelan merski inštrument, s katerim smo s pomočjo posrednih indikatorjev (zaradi obsežnosti neposrednih meritev pismenosti namreč to ni bilo možno) ocenili informacijsko-komunikacijsko pismenost in splošno pismenost populacije. Raziskovalci danes pravijo, da morajo v luči hitrega in kontinuiranega razvoja digitalne tehnologije "posamezniki uporabljati vedno več različnih tehničnih, kognitivnih in socioloških spretnosti, da lahko opravljajo naloge in rešujejo probleme v digitalnih okoljih." (Eshet-Alkalai 2004) Martin (2005) celo pravi, da je svet postal "e-prežet" (e-permeated), kar pomeni, da so tisti, ki razumejo in uporabljajo e-pripomočke v bistveni prednosti glede možnosti uspeha pri izobraževanju, obetov glede zaposlitve in na mnogih drugih področjih življenja. Avtorji poročila smo za namen splošne evalvacije stanja iz pregleda literature na področju povzeli, da informacijsko pismeni državljan zna digitalno komunicirati, uporabljati sodobne tehnologije in digitalna orodja, predvsem pa zna hitro in učinkovito poiskati, obdelati in uporabiti informacijo. V prvem delu raziskovanja smo se lotili pregleda različnih opredelitev IKT oz. digitalne pismenosti ter pregleda strategij na EU in nacionalni ravni, ki se neposredno ali posredno navezujejo na oblike pismenosti v Evropi in Sloveniji. Splošna ugotovitev je (na podlagi pregleda dokumentov, ki so bili aktualni do leta 2008), da Slovenija sicer sledi mnogim Evropskim strategijam na področju rabe in razvoja IKT, vendar pa zgolj vlaganje v dostopnost in razvoj IKT še ne pomeni povečevanja dejanske 12 Ugotovitve v poročilu temeljijo na podatkih, zbranih z reprezentativno telefonsko anketo spomladi in poleti 2008. Z metodo računalniško podprtega telefonskega anketiranja je bilo v eni anketi anketiranih 878 posameznikov v starosti od 10 do 75 let ter v drugi anketi 225 posameznikov v starostni skupini od 15 do 65 let. Iz gospodinjstva so bili respondenti izbrani po metodi zadnjega rojstnega dne. rabe le-te in tudi ne neposredno izboljševanja spretnosti splošne populacije za izkoriščanje njenega potenciala v vsakdanjem življenju. Potrebujemo torej bolj usmerjene ukrepe za opismenjevanje populacije in širjenje splošnih spretnosti in kompetenc, ki so potrebne za koristno rabo IKT. Podrobnejše podatke o uporabi računalnika in e-gradiv v šolah (v formalnem izobraževanju) ponuja raziskava Empirice (2006). Na tem mestu podajamo le nekaj izvlečkov, ki so zanimivi za nas. Tabela 8: Delež učiteljev, ki uporabljajo računalnik v razredu in ... (vir: Empirica 2006) Delež učiteljev, ki uporabljajo računalnik v razredu in ... uporabljajo gradivo, ki so ga poiskali na internetu uporabljajo gradivo, ki se nahaja na izobraževalnih portalih uporabljajo gradivo, ki ga imajo v šolskih bazah uporabljajo elektronsko gradivo - npr. CD-rome uporabljajo drugo učno gradivo, ko uporabljajo računalnike v razredu SI skupaj 70,6 53,9 51,7 73 6,1 NMS-10 skupaj 81,8 61,8 52,7 82,2 10,8 EU-25 - skupaj 82,7 74,2 63,1 83 8,8 OŠ 69,4 52,4 53,9 73,1 4,5 SŠ 79 61,6 43,2 76 13,4 poklicna šola 78,3 56 36,7 72,9 12,4 Poročilo »Next steps in developing information society services in the new member states« uvršča Slovenijo med vodilne glede na delež posameznikov, ki uporabljajo internet za formalne izobraževalne dejavnosti. Zanimivo na tem mestu je, da imajo Skandinavske države (ki se sicer kažejo kot napredne pri IKT-pismenosti) najnižje deleže v Evropi. V Sloveniji je manj pogosta uporaba interneta za izobraževalne tečaje, ki so povezani z delom (12 %, EU-15 17 %). Splošna slika analiz je sicer pokazala, da je Slovenija edina med državami, novimi članicami EU, ki dosega dobre rezultate v večini kategorij in parametrov, ki so bili obravnavani. Avtorji poročila pa so na podlagi posameznih nacionalnih poročil identificirali tudi ključne spodbude in ovire na štirih področjih: ekonomski, pravni, tehnološki in socio-kulturni dejavniki. V ekonomski sferi kot ključni ugodni okoliščini za Slovenijo identificirajo ekonomsko rast, vključenost sekundarnega sektorja in rast terciarnega sektorja, medtem ko sta ključni oviri velikost lokalnega trga za programsko opremo in vsebine za e-izobraževanje ter grožnja tujih ponudnikov e-izobraževanja. Na pravnem področju ugodne okoliščine predstavlja dostopnost EU strukturnih skladov in programov, obstoj splošnih strateških dokumentov, ki poudarjajo prioriteto uporabe IKT v izobraževanju, vključevanje EU harmonizacijskih standardov, obseg nacionalnih vlaganj v izobraževanje in kakovost slovenskega izobraževalnega sistema. Na drugi strani pa ni obširnejšega pristopa k razvoju IKT pri izobraževanju, obstajajo konflikti med zagovorniki informacijske družbe, prav tako manjka ocena preteklih ukrepov na e-izobraževanje, nizka je tudi možnost lobiranja na državni ravni za razvoj informacijske družbe. Eno izmed ovir je od oblikovanja poročila Slovenija že presegla, saj sta bila v letu 2007 sprejeta dva dokumenta, strategija si2010 in Strategija vseživljenjskega učenja, ki pokrivata tudi področje e-izobraževanja. Seveda pa je tudi na tem področju še prostor za izboljšave. Tako moramo stremeti k oblikovanju kakovostnih standardov za projekte e-izobraževanja, nadzoru in urejanju področja ter k standardizaciji storitev in produktov e-izobraževanja. Na področju socio-kulturnih dejavnikov pa se za Slovenijo pokaže visok interes za uporabo IKT orodij in e-storitev, visoka raven uporabe IKT na delovnem mestu, kot ugodna je označena tudi velikost države, relativno dobre pa so tudi spretnosti učiteljev za uporabo računalnika in njihov odnos do IKT. Za Slovenijo je sicer značilna nizka mobilnost glede zaposlitve in izobrazbe, nizka splošna raven izobrazbe ter nizko vrednotenje e-izobraževanja v okviru formalnega izobraževanja, kar Slovenija sama ocenjuje kot ovire v razvoju e-izobraževanja. Tehnološki dejavniki pa so tisti, ki so povezani z IKT-infrastrukturo. Slovenija sicer ocenjuje, da je razvita IKT-infrastuktura ugodna okoliščina in da je le-ta dobro urejena v poslovnem sektorju in na ravni gospodinjstev, medtem ko sta oviri predvsem raven IKT-opremljenosti v šolah in na univerzah (Vehovar 2007). Tabela 9: Delež posameznikov, ki so uporabili internet v zadnjih 3 mesecih za 3 tipe dejavnosti v povezavi z izobraževanjem (Vir: Vehovar 2007) Formalne izobraževalne dejavnosti Izobraževalni tečaji, povezani z možnostmi zaposlitve Tečaji po rednem izobraževanju Ciper 34 16 24 Češka 18 20 20 Estonija 9 3 4 Madžarska 23 8 10 Litva 34 38 39 Latvija 16 9 6 Poljska 9 1 2 Slovenija 32 12 17 Slovaška 10 8 10 NMS 15* 8* 9* EU15 16 17 17 * Izračun na podlagi razpoložljivih podatkov. V okviru raziskave RIS 2008 pa je bila izveden tudi empirična študija (s posrednim merjenjem splošne in IKT pismenosti), na podlagi katere so avtorji identificirali več skupin respondentov na obeh nivojih, ki se med seboj značilno ločijo glede na osnovne demografske značilnosti. Izkazalo se je, da se indeks splošne pismenosti in indeks računalniških veščin zelo močno povezujeta, zato ni bilo presenetljivo, da se tudi splošna in IKT pismenost močno povezujeta. Združili smo oba nivoja in identificirali 4 skupine. Na osnovi analiz smo identificirali več skupin respondentov, in to na nivoju SPLOŠNE PISMENOSTI in na nivoju IKT PISMENOST. Na obeh nivojih so bile identificirane različne skupine, ki se med seboj ločijo glede na stopnjo pismenosti ter imajo specifične demografske značilnosti. Na področju splošne pismenosti lahko opredelimo naslednje tipične skupine: ■ nizka splošna pismenost - upokojenci z nizko izobrazbo (27 %) ■ srednja splošna pismenost - nižje izobraženi zaposleni, nezaposleni, osnovnošolci (17 %) ■ visoka splošna pismenost (starejši) - stareši izobraženi, šolajoči (29 %) ■ visoka splošna pismenost (mlajši) - mlajše izobražene ženske, šolajoči (27 %) Splošna pismenost, ki smo jo seveda merili posredno (in ne z "nalogami" kot v klasičnih študijah pismenosti), je v izrazitem sorazmerju z IKT pismenostjo - podatki nakazujejo, da ima prva skupina najnižjo IKT pismenost, druga nekoliko višjo, najvišjo pa tretja in četrta skupina. Na nivoju IKT PISMENOSTI identificiramo tri skupine: ■ Nizka IKT pismenost - upokojenci z nizko izobrazbo, ženske (30 %) ■ Srednja IKT pismenost - srednja do visoka izobrazba, zaposleni, šolajoči (OŠ) (59 %) ■ Visoka IKT pismenost - mladi šolajoči, moški (11 %) Projekt je utemeljil, da se indeks splošne pismenosti in indeks računalniških veščin zelo močno povezujeta (kar 66 % ene spremenljivke lahko pojasnimo z drugo), zato ni bilo presenetljivo, da se tudi splošna in IKT pismenost močno povezujeta. Ob združitvi obeh nivojev - analizi splošne in IKT pismenosti skupaj - so bile identificirane 4 skupine in sicer: ■ nizka IKT; srednja splošna pismenost (slabo izobražene, starejše ženske) (26 %) ■ nizka IKT, nizka splošna pismenost (slabo izobraženi starejši moški) (18 %) ■ srednja IKT, visoka splošna pismenost (izobražene ženske srednjih let) (30 %) ■ visoka IKT, visoka splošna (izobraženi, mlajši, šolajoči) (26 %) Sociodemografski dejavniki, ki najbolj izrazito vplivajo na indeks računalniških veščin, so po analizi podatkov spol, starost in izobrazba respondenta (kar 44 % indeksa lahko pojasnimo s temi spremenljivkami). Višja kot je izobrazba respondenta, višji bo tudi indeks računalniških spretnosti, obenem pa je indeks nižji, če gre za starejše respondente in ženske. Spodnja grafa prikazujeta odnos, kot se pokaže po regresijski analizi. (Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008) Slika 21: Indeks računalniških veščin glede na izobrazbo (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008) Z izobrazbo se torej zvišuje indeks računalniških veščin. V skupini respondentov, ki imajo nekončano osnovno šolo ali samo osnovno šolo je indeks nižji od 0, kar pomeni, da je v tej skupini velik delež respondentov, ki računalnika sploh ne uporabljajo. Najvišji indeks dosegajo respondenti z dokončanim magisterijem, doktoratom ali specializacijo (4,6). n i i 10-14 1? - 19 20 - 24 2? - 29 30 - 39 40 - 49 50 - 59 60 - 65 6 5 -' 5 Slika 22: Indeks računalniških veščin glede na starost (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008) S starostjo pa veščine uporabe računalnika padajo. Najvišji indeks računalniških spretnosti dosega skupina respondentov starih od 20-24 let (3,8), močno pa se zniža v skupini respondentov 30-39 let (2), v skupini respondentov od 50-59 pa je že izredno nizek (0,4). Nekoliko podrobnejši povzetek analiz o IKT pismenosti podajamo v nadaljevanju. Na podlagi analiz posrednih indikatorjev IKT pismenosti, kjer smo v anketi spraševali posameznike po samooceni posameznih aktivnosti, povezanih z uporabo računalnika in interneta, smo dobili naslednje značilne skupine (iz poročila Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008): 1. skupina: srednja IKT pismenost- visoka izobrazba, srednji IKT indeks (59 %). Gre za največjo skupino, saj je tu vključenih kar šest desetin respondentov. V skupini je polovica moških in polovica žensk, prevladujejo pa starostne skupine od 20 do 60 let - se pravi respondenti, ki so delovno aktivni. V tej skupini je več kot polovica vprašanih zaposlenih. Njihove računalniške veščine so solidne, IKT pa uporabljajo nekoliko manj kot tretja skupina, kjer je IKT pismenost najvišja. V tej skupini je 79 % respondentov, ki uporabljajo internet. V tej skupini je visok delež respondentov, ki imajo dokončano štiriletno srednjo šolo ali več. Relativno visok delež je tudi študentov. 2. skupina: nizka IKT pismenost - starejši, nizka izobrazba, ženske (30 %). Gre za skupino, ki zelo malo uporablja vso informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, večinoma jo sestavljajo upokojenci (54 %) in respondenti z nižjo izobrazbo. V tej skupini je nekaj več žensk kot moških, skoraj sedem desetin respondentov te skupine je starejših od 50 let. V tej skupini so respondenti, ki v primerjavi z ostalimi redkeje uporabljajo mobilni telefon, bankomat, kar 75 % jih nikoli ne uporablja osebnega računalnika, 89 % jih nikoli ne uporablja DVD predvajalnika. Povprečni indeks spretnosti uporabe računalnika te skupine je seveda nizek. V tej skupini je 76 % respondentov, ki ne uporabljajo interneta. 3. skupina: visoka IKT pismenost - šolajoči, moški - visok IKT indeks (11 %). Za to skupino je značilno, da je delež moških višji kot delež žensk, gre pa za skupino, kjer so nekoliko mlajši respondenti, saj je kar šest desetin respondentov te skupine starih do 24 let. Gre predvsem za skupino šolajočih in respondentov (močni skupini so osnovnošolci in srednješolci), ki imajo končano poklicno šolo. Respondenti te skupine zelo visoko ocenjujejo svoje računalniške skupine, sicer pa pogosteje kot ostale skupine uporabljajo različno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Več kot devet desetin respondentov te skupine uporablja internet. Tabela 10: Velikost skupin glede na IKT pismenost; (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008) n veljavni % Srednja IKT pismenost 514 59,4 Nizka IKT pismenost 255 29,5 Visoka IKT pismenost 95 11,1 Skupaj 864 100 Tabela 11: Demografske značilnosti glede na pripadnost skupini (IKT pismenost); (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008), 1. del Srednja IKT pismenost Nizka IKT pismenost Visoka IKT pismenost % n % n % n spol moški 261 50,848 107 42,01 59 61,957 ženske 253 49,15 148 57,99 36 38,04 starost 10 - 14_28_5,41_8_3,27_21_22,35 15 - 19 49 9,59 1 0,56 22 23,42 20 - 24 54 10,51 1 0,56 16 17,3 25 - 29 58 11,34 6 2,28 11 11,33 30 - 39 108 21,18 25 9,82 11 11,21 40 - 49 100 19,53 41 16,23 8 8,39 50 - 59 67 13,08 55 21,59 5 4,92 60 - 65 25 4,88 46 18,36 1 1,07 66 - 75_23_4,48_69_27,33_0_0 Tabela 12: Demografske značilnosti glede na pripadnost skupini (IKT pismenost); (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008), 2. del Srednja IKT pismenost Nizka IKT pismenost Visoka IKT pismenost n % n % n % izobrazba nedokončana osnovna šola 5 1,33 18 7,35 0 0 osnovna šola 50 12,59 77 31,29 5 10,71 poklicna šola 106 26,66 76 31,09 28 55,86 štiriletna srednja šola 141 35,52 47 19,11 13 26,21 višja šola 22 5,64 11 4,64 2 3,59 visokošolski strokovni študij 14 3,5 0 0 0 0 visoka šola 19 4,69 6 2,52 0 0 univerzitetni študij 32 8,06 9 3,78 2 3,63 magisterij 5 1,28 0 0 0 0 doktorat 2 0,46 1 0,23 0 0 specializacija 1 0,27 0 0 0 0 status zaposlen 268 52,12 60 23,57 34 35,39 lastnik podjetja - delodajalec 12 2,43 1 0,38 0 0,41 obrtnik 0 0 0 0,14 0 0 samostojni podjetnik 8 1,65 1 0,2 3 2,75 samozaposleni strokovnjaki 0 0 1 0,22 1 1,43 svobodni poklici 2 0,33 1 0,2 0 0 pogodbeno delo, avtorska pogodba 5 1,04 2 0,61 0 0 nezaposlen 28 5,36 23 9,05 8 8,34 upokojenec 59 11,47 132 51,64 2 2,41 osnovnošolec 31 6,03 8 3,23 21 22,57 srednješolci 42 8,16 1 0,41 17 17,7 študent 37 7,26 1 0,46 7 7,8 kmetovalec, dela-pomaga na kmetiji 7 1,38 12 4,88 0 0 gospodinja, služkinja, negovalka na domu 5 0,95 10 3,96 1 1,19 pomagajoči član v gospodinjstvu 0 0 3 1,04 0 0 drugo... 7 1,38 0 0 0 0 dohodek do vključno 690 EUR 95 43,78 52 12,68 11 15,28 nad 690 EUR do vključno 1380 EUR 87 40,09 152 37,07 20 27,78 nad 1380 EUR do vključno 2070 EUR 28 12,9 119 29,02 20 27,78 nad 2070 EUR do vključno 2760 EUR 5 2,3 46 11,22 12 16,67 nad 2760 EUR 2 0,92 41 10 9 12,5 Skladno z IKT pismenostjo se višajo tudi računalniške veščine. 4.5 nameščati tiskanje urediti obliko posueti prenesti kopirati. pridati kreirati, programe 12 izbranih strauiv oarorna fogografije premikati 111 ratuualiiik. brisati, CDja strani wordu zapeti CD aliuaratuualnik brisati 11 apis ati tekst oigauiarati D\"D datoteke m ga shraniti mape m podrn ape za ____datoteke I □ nizka lktpismenost BsrednjalKT pismenost DvisokalKT pismenost | Slika 23: Računalniške veščine glede na IKT pismenost (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008) Povezava IKT in splošne pismenosti ter opis tipičnih predstavnikov opredeljenih skupin: 1. skupina: zelo nizka IKT; srednja splošna pismenost (slabo izobražene starejše ženske). V tej skupini so respondenti, ki so svoje računalniške spretnosti ocenili zelo nizko. To skupino sestavljajo starejši respondenti z nižjo izobrazbo - v tej skupini je štiri desetine upokojencev in 37 % zaposlenih. Ostali respondenti v tej skupini imajo status kmetovalca, gospodinje in nezaposlenega. V tej skupini je 60 % starejših od 50 let ter 61 % žensk. Izobrazbena struktura te skupine je nizka - tretjina respondentov te skupine ima dokončano le osnovno šolo, prav toliko pa jih ima poklicno šolo. Poleg tega, da je v tej skupini relativno redka uporaba računalnikov in interneta, ta skupina redkeje uporablja tudi ostalo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Ta skupina sicer solidno ocenjuje svoje pisne in bralne sposobnosti v slovenščini, nekoliko nižje pa ocenjujejo svoje matematične sposobnosti, sposobnosti uporabe računalnika ter znanje angleškega jezika. V tej skupini je kar sedem desetin takih, ki ne uporabljajo računalnika. 2. skupina: srednja IKT, visoka splošna pismenost (izobražene ženske srednjih let). V tej skupini so respondenti, ki so svoje računalniške spretnosti ocenili relativno visoko. Predvsem se čutijo suvereni v osnovnih računalniških veščinah, kot je prižiganje računalnika, uporaba Worda, tiskanje izbranih strani ter kopiranje, brisanje in premikanje datotek. V tej skupini je višji delež žensk kot moških - žensk je 60 %, kar polovica respondentov pa je v starostnih skupinah med 25 in 49 let. Izobrazbena struktura te skupine je visoka - kar 12 % vprašanih te skupine ima dokončan univerzitetni študij, 7 % visoko šolo in 42 % jih ima zaključeno štiriletno srednjo šolo. V tej skupini je najvišji delež zaposlenih (51 %), nekaj pa je tudi šolajočih. Svoje sposobnosti branja, pisanja in matematične sposobnosti ocenjujejo visoko, čeprav v povprečju nekoliko nižje kot tretja skupina. Ta skupina najpogosteje obiskuje knjižnice, knjigarne (tudi spletno), kulturne prireditve kot so gledališče, kino ali koncert. 3. skupina: visoka IKT, visoka splošna (izobraženi mlajši). Tretjo skupino predstavljajo nekoliko mlajši respondenti - nekaj več kot polovica (55 %) jih je v starostnih skupinah do 29 let. V tej skupini je nekaj več moških (55 %) kot žensk. V tej skupini je tretjina šolajočih, in nekaj manj kot polovica zaposlenih. Kar devet desetin respondentov te skupine uporablja internet, svoje bralne, pisne, matematične in računalniške spretnosti sicer ocenjujejo zelo visoko, vendar opazimo, da dejavnosti kot je branje knjig, revij, časopisov, obiskovanje knjižnic, kulturnih prireditev opravljajo redkeje kot druga skupina (ki je svoje sposobnosti ocenila nekoliko nižje kot tretja skupina). Svoje računalniške sposobnosti ocenjujejo zelo visoko, v povprečju računalnik uporabljajo okoli 11 ur tedensko, prav tako so v primerjavi z ostalimi skupinami pogosti uporabniki ostale informacijsko-komunikacijske tehnologije. 4. skupina: nizka IKT, zelo nizka splošna pismenost. Četrto skupino sestavljajo večinoma moški, ki jih je kar 72 %, gre za skupino, v kateri so respondenti v starostnih skupinah od 30 let dalje. Tako kot za prvo skupino je za četrto značilno, da gre za respondente z nizko izobrazbo, le da je v tej skupini manj upokojencev, ter več zaposlenih, brezposelnih in šolajočih. V tej skupini je polovica takih, ki ne uporabljajo računalnika in tudi ostalo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo uporabljajo redkeje. 4.0 -0.5 _n-----------1-»--------------1- t----l-l-i_ • zelo nizka IKT, srednja splošna O srednja IKT, visoka splošna Ovisoka IKT, visoka splosna Slika 24: Indeks računalniških veščin in samoocena splošne pismenosti glede na pripadnost skupini (Vir: Vehovar, Brečko in Prevodnik 2008) Zgornja slika prikazuje štiri skupine (velikosti krogov predstavljajo velikosti skupin) glede na njihovo samooceno splošne pismenosti in računalniških veščin. S stališča ukrepov sta posebno zanimivi skupini, ki imata nizko pismenost - skupina, ki je predstavljena z rdečim krogom prikazuje respondente, ki imajo zelo nizek indeks računalniških veščin (vrednost indeksa -1 do 5). V tej skupini so tudi respondenti, ki ne uporabljajo računalnika. Če to skupino primerjamo s skupino, ki ima tudi nizek indeks računalniških veščin (predstavljena z zelenim krogom) opazimo, da ima ta skupina vseeno višji indeks samoocene splošne pismenosti. Tako raznovrstnih skupin seveda ne gre metati v isti koš, ampak imajo povsem specifične interese in potrebe pri pridobivanju in razvoju spretnosti v smislu dela z informacijami v sodobni družbi. Eden izmed pomembnejših sklepov projekta je bil tako, da se je smiselno predvsem intenzivno usmeriti v segment nizko pismenih, ki so izrazili pripravljenost za izobraževanje na tem področju, to so predvsem nižje izobraženi zaposleni, brezposelni ter šolajoče osebe z nižjo oz. srednjo splošno pismenostjo. 2.5. RIS: Šolajoči in uporaba IKT (2009) Poročilo povzema podatke pilotne raziskave, ki je služila kot osnova za raziskavo med šolajočimi v prihodnjem letu (podatki pridobljeni s telefonsko anketo v juniju in juliju 2008). Povzetek raziskave pravi: • Vsi anketirani šolajoči uporabljajo internet. • Med šolajočimi je 98 % tedenskih uporabnikov interneta. • Med študenti je 87 % takih, ki internet uporabljajo večkrat na dan, med srednješolci je 84 % dnevnih uporabnikov in med osnovnošolci 55 %. • Najpogosteje uporabljana IKT med šolajočimi je mobilni telefon - dnevno ga uporablja 99 % študentov, 98 % srednješolcev in 70 % osnovnošolcev. • Vse tri skupine pogosto uporabljajo tudi osebni računalnik. Med osnovnošolci je 81 % dnevnih uporabnikov, med srednješolci je 85 % dnevnih uporabnikov računalnika in med študenti 90 %. • Najpogosteje uporabljana IKT med poučevanjem je projektor (uporaba učiteljev) - tedensko uporabo poroča 60 % anketiranih. 57 % šolajočih poroča vsaj tedensko uporabo računalnika pri pouku/predavanjih, 25 % jih poroča o vsaj tedenski uporabi interneta pri pouku/predavanjih. • IKT je najmanj pogosto uporabljana med poučevanjem osnovnošolcev, nekoliko bolj pogosto pa med poučevanjem srednješolcev. Pri poučevanju osnovnošolcev se IKT uporablja predvsem mesečno, medtem ko srednješolci poročajo, da se pri njihovem poučevanju IKT v relativno veliki meri uporablja nekajkrat tedensko. • Učitelji zelo redko uporabljajo virtualna učna okolja, kot so moodle, echo - 57 % šolajočih je dejalo, da njihovi učitelji teh okolij nikoli ne uporabljajo. • Na internetu najpogosteje objavljajo gradiva učitelji/predavatelji študentov - 72 % študentov poroča vsaj mesečno objavljanje gradiv na internetu (objava predavateljev). • Med anketiranimi študenti je skoraj šest desetin takih (59 %), ki vsaj tedensko uporabljajo internet v šolskem okolju za učenje. • Vsaj tedensko internet za učenje doma uporablja 79 % študentov. • Vsaj tedensko uporablja za učenje internet doma 82 % vprašanih dijakov. • Med osnovnošolci je tretjina takih, ki tedensko uporabljajo internet za učenje doma. 2.6. RIS: Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji (2009) Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji osnovnih in srednjih šol v Sloveniji je bila leta 2009 izvedena kot del širšega projekta »Konceptualizacija in evalvacija portala Slovensko izobraževalno omrežje (SIO)«. Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Eden izmed ključnih ciljev projekta je bil izdelava vprašalnikov za ciljno skupino učitelji z namenom merjenja obstoječega stanja. S poglobljenimi intervjuji smo skušali ugotoviti stanje problematike glede na pomene in razumevanje ključnih vprašanj s strani različnih deležnikov (učiteljev in ravnateljev), izsledki pa bodo uporabljeni pri oblikovanju vprašalnikov za merjenje obstoječega stanja rabe IKT v izobraževanju. Za poglobljene intervjuje smo izbrali učitelje osnovnih šol, ki poučujejo na različnih stopnjah in predmetnih področjih. Računalnik in internet uporabljajo predvsem pri pripravah na pouk, za vodenje evidenc in za svoje lastno delo, medtem ko pri samem poučevanju le redko. Ključna ovira je pomanjkanje ustrezne opreme. Kot pomembno so poudarili tudi, da računalnik in spletna komunikacija ne moreta nadomestiti učitelja in "žive interakcije" (v razredu ali v stikih s starši). Izpostavili so tudi dejanski dostop učencev do računalnika in interneta izven šole, ki je v ruralnih predelih še vedno bistveno manjši, kot v mestih. Zato učitelji v teh šolah ne morejo od svojih učencev zahtevati bolj pogoste uporabe oz. nalog z računalnikom in internetom. Med slabostmi e-gradiv so poudarili neujemanje z učnim načrtom, slaba informiranost uporabnikov, pomanjkanje gradiv za zgodnejše učenje. Med zaželenimi karakteristikami portalov za učenje pa so preglednost, obširnost in preprostost za uporabo. Izpostavili so tudi problematiko nezainteresiranosti in nemotiviranosti učiteljev za razvoj tovrstnih vsebin in načinov dela, ki je po njihovem mnenju premalo vrednoteno. Tudi ravnatelji slovenskih osnovnih in srednjih šol so poudarili rastočo potrebo po IKT opremi, ki je predvsem posledica rasti uporabnikov te tehnologije med učitelji. Opozorili pa so na problematike sistema financiranja, nadgrajevanja in obnavljanja opreme. Osnovno znanje o IKT s strani učiteljev je po njihovem mnenju v sedanjih razmerah nujno, saj to zahtevajo učenci ter narava dela (učenci pri svojem domačem delu vedno več uporabljajo IKT, zato mora tudi učitelj imeti vsaj osnovno znanje). Zato tudi menijo, da to ne pomeni dodatnega dela. Prednosti IKT se pri učiteljih po mnenju ravnateljev pokažejo po določenem vmesnem obdobju povečanega obsega dela, ko se kot uporabniki privadijo novih načinov dela. Večina izobraževanj je interne narave, saj so v tej obliki najbolj učinkovita. Tudi ravnatelji sicer uporabljajo IKT pri svojem delu in aktivno spodbujajo enako pri svojih zaposlenih. 2.7. E-izobraževanje (Vehovar 2007) E-izobraževanje samo sicer ni predpogoj za pridobivanje e-kompetenc pač pa je orodje za utrjevanje le-teh in pridobivanje novih, prav tako pa je pomembna spodbuda posameznikom, ki želijo z uporabo IKT do novega znanja. Zato na tem mestu povzemamo nekaj pomembnejših zaključkov obsežne analize stanja e-izobraževanja v Sloveniji, ki jo je leta 2007 objavil Vehovar. Kot ključne pomembne faktorje, ki so oblikovali razvoj e-izobraževanja opredelimo: - Odprto gospodarstvo, hitra gospodarska rast in sočasno konkurenca med izobraževalnimi institucijami ter drugimi ponudniki e-izobraževanja, - Tradicionalna odprtost za storitve informacijske družbe, - Tehnološki napredek, ki je v razmeroma kratkem času prinesel mnogo odprtokodnih aplikacij, predvsem npr. Moodle, ki prevladuje v večini sektorjev13. E-izobraževanje se je v Sloveniji začelo intenzivneje širiti relativno pozno (orodja za podporo virtualnim učnim okoljem so bila v Sloveniji v večji meri implementirana okoli leta 2000), saj zaradi v preteklosti ni bilo na voljo mnogo uporabniku prijaznih in poceni (ali odprtokodnih) aplikacij. Ključna ovira je majhnost države (in posledično trga), kar je pomeni da je število organizacij, ki bi imele koristi od kompleksnih informatičnih rešitev, relativno majhno. Posledično učenje v virtualnem učnem okolju še ni pustilo večjega učinka v razvoju informacijske družbe. Po drugi strani pa vendarle lahko poročamo o tem, da se je relativno dobro ustalila praksa elementarne rabe IKT (računalnik, projektov, internet...) v poučevanju na vseh ravneh. Vehovar (2007) prepoznava e-izobraževanje kot pomembno priložnost za Slovenijo za izkoristek konkurenčnih prednosti kot so tradicionalno dobro sprejemanje IKT, visoka vključenost v izobraževanje, prilagodljivost in majhnost države (in njenega učnega sistema). Investicije v vzpostavitev naprednega nacionalnega sistema e-izobraževanja pa so kljub temu relativno majhne, predvsem v primerjavi s potencialnimi prednostmi le-tega. Med izpostavljenimi izzivi na področju je tudi vloga slovenskega jezika, ki je zaradi majhnosti trga uporabnikov specifična (na svetovnem spletu prevladuje uporaba angleškega jezika). Kot ključne cilje politik izpostavlja: - Vzpostavitev kompetentnega organa za koordinacijo aktivnosti e-izobraževanja - Izboljšanje stanja opremljenosti z IKT v šolskem sistemu - Zagotavljanje in regulacija stimulativnega okolja za vse učitelje z namenom spodbujanja implementacije e-izobraževanja. Podobne zaključke o potrebah in interesih uporabnikov je pokazala tudi kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji osnovnih in srednjih šol (Prevodnik 2009). 13 Zaključki so osnovani na pregledu področja in podatkov, ki so bili na voljo do leta 2007. V povzetku pomembnih dosežkov in pomanjkljivosti v trenutnem stanju e-izobraževanja pravi: A. General issues and indirect relevance Major achievements Major shortcomings - solid public education system, - stable economic developments, - relatively high (compared to EU-25) ICT usage and computer literacy, - high informal learning levels over the Internet; among the highest in EU-25, - considerable spending of GDP on education, among the largest in EU-25, - early computer literacy project activities (RO) provided a strong core network of experts for continuous ICT training of teachers from early 1990s, - good Internet infrastructure for public education institutions; share of schools with broadband is among the leading in EU-25, - recent government activities in drafting, preparing and accepting general si2010 national strategy on information society developments. - general delay in modernisation and further regulations of the educational system, - lack of strategic priority to information society developments, - absence of an ambitious and binding eLearning strategy and related absence of a competent operative body with enough professional staff to implement the strategy, - deficiency of other ambitious government initiatives in the area of ICT and information society, - decline in intensity of the computer literacy project activities (RO) from late 1990s on and corresponding lagging in PC equipments for schools, - lack of faster and more ambitious implementation of the optic fibre for all schools, but also for the households. Vir: Vehovar 2007 Dosežke in pomanjkljivosti analizira tudi na ravni uporabe e-izobraževanja na različnih ravneh: B. eLearning usage Major achievements Major shortcomings Pre-schools: ICT-related activities are implemented in the majority of organisations- The curriculum is not compulsory. Lack of equipments. Primary and secondary schools: Computer education is de facto compulsory. Good ICT network infrastructure. Share of schools with broadband is among the highest in EU-25. Considerable segment of schools has advanced implementation of ICT. Teachers are motivated to apply ICT in teaching. Good network for ICT education of teachers. Computer literacy competencies for pupils are not formalised. No compulsory subject. Teachers are not properly motivated for applying ICT in teaching. The on-line content is not formalised nor rewarded. On-line content is not systematically evaluated. The status of ICT personal in schools is not formalised. Lack of equipments. The school network website is not maintained. Tertiary education: This is the leading sector for the implementation of on-line education, particularly the small universities. The largest university lags considerably in strategic and practical implementation. Status of on-line courses is not regulated. Organisations lack national coordination. Lifelong learning: In general well developed. Large EU funds for ECDL for blended learning, considerable indirect benefits. Relatively limited number of on-line applications. The ECDL project was not optimally exploited; direct benefits were limited. Companies: Informal on-line learning and the Intranets with certain on-line materials are well in use. Recent increase in the supply of on-line courses. The use of virtual learning environments is only present in a few large companies; the demand is otherwise low. There is a small number of specialised on-line suppliers. Vir: Vehovar 2007 Povzema specifične dosežke in pomanjkljivosti e-izobraževanja. (Vir: Vehovar 2007) eLearning specifics Major achievement Major shortcomings eLearning services and functions: - Internet is used as a learning tool by 68 % of persons involved in any kind of learning in past month (which is almost half of the population 10-75). CD-ROMs are also widely produced, marketed and used (43 % of these persons). - The business sector often uses DVDs and particularly the internal network (e.g. Intranet) to distribute documents and learning materials. - the share of Internet users (16-74 years) using the Internet for informal education is the highest in the EU; similar is true also for the use of virtual libraries. - Interactive educational services in an on-line virtual environment are very rare. - Delays in on-line curses educational supply on the Internet; it appeared more substantially only in last two years. - Very few LMS were developed by Slovenian organisations. - Very few other LMS were fully translated into Slovenian language. - Public catalogue of eContent materials is poorly updated. eLearning services content - English language knowledge is among the highest in the EU (56 % of the population14), so the majority of eLearners report using English materials - Foreign language courses dominate in supply among on-line courses, what is the sign that also the substantial areas (and not only ICT educational courses) are becoming of interest. - Large number of learning applications (mostly CD-ROMs) has been produced by commercial providers and by teachers. - Almost all interactive courses in a virtual learning environment are closed or commercial. - Free and demonstration/promotion courses are very rare, at least the high quality ones. - Full ECDL courses are available only commercially. - The supply of the digital content and learning software is not evaluated and sorted. eLearning service interactivity - The majority of learning material on CD-ROMs have achieved a friendly interactivity. - Majority of virtual learning environments rely on professional tools (e.g. Moodle), which enable interaction. - ICT support (i.e. PPT or Internet projectors) are routinely used at all levels of education - The majority of eLearning is limited to the interaction of the eLearner with the eLearning materials. - On-line courses are often reduced to postings of PDF materials and forum discussion. Due to costs savings, the level of interaction with the content is limited. - Only in some rare (predominantly university environment) courses do eLearners interact among 14 Languages in the EU, 2005. http://ec.europa.eu/public opinion/archives/ebs/ebs 237.en.pdf. system. themselves. Na osnovi prednosti in pomanjkljivosti so bili identificirani naslednji trije ključni izzivi za prihodnji razvoj e-izobraževanja: - Tehnološki izziv: izdelava lokalnih orodij za virtualna učna okolja. Izziv izhaja iz nejasnosti, ali v Sloveniji dejansko obstaja trg za razvoj "lokalnih" orodij v tem segmentu. V 90ih letih so bila tovrstna orodja zelo draga in zahtevna za uporabo, danes pa so komercialne rešitve vse bolj ugodne, obsežne in prijazne za uporabo. Na voljo je vse več odprtokodnih rešitev, čeprav je prednost posamičnih rešitev brez dvoma več prilagodljivosti za uporabnika. - Jezikovni izziv: Slovenski jezik kot obvezen učni (in e-učni) jezik. - Izziv politik: Raven podpore s strani vlade. 3. Matrika ciljnih skupin, agentov in prioritet Predstavljena je preliminarna matrika ponudnikov na področju razvoja e-kompetenc ter ciljnih skupin in ključnih aktivnosti (ki so glede na specifične lastnosti posameznih segmentov najustreznejše in optimalne). Gre za osnovo za določitev pilotnega modela potrebnih aktivnosti in dejavnosti za ustrezno uvajanje IKT in razvoj e-veščin v družbi. Z izrazom ponudnik v tem kontekstu opredeljujemo subjekte oz. kanale, ki nudijo ali posredujejo izobraževalne storitve, za katere ocenjujemo, da prispevajo k razvoju e-kompetenc, to je e-veščin in e-znanja. Ponudniki (ustanove, organi, organizacije, mediji) so prikazani glede na prioritete v ključnih ciljnih skupinah. Skupna matrika pa je osnova za opredelitev aktivnosti, ki lahko prispevajo k dvigu ravni e-veščin in e-znanja v družbi. Pomembnost opredeljenih ponudnikov v tabeli je progresivno označena z barvno lestvico prioritet. Najtemnejša barva pomeni, da bi usmerjanje dodatnih resursov/aktivnosti v tako celico imelo večji učinek za večanje e-kompetenc. Neobarvanost pomeni obrobno vlogo - vlaganje resursov v tako celico bi imelo minimalne učinke. Vloge agentom so bile določene na podlagi analiz sekundarnih podatkov na področju, analiz primerov dobrih praks ter ekspertne ocene. Tabela 13: Preliminarna tabela ponudnikov na področju razvoja e-kompetenc AGENTI // CILJNE SKUPINE Šolajoči Aktivno prebivalstvo Neaktivno prebivalstvo Zaposleni v izob. Ostali aktivni Brezposelni Upokojenci (starejši) Ostali neaktivni Formalno Izobraževanje* Neformalno izobraževanje* * Specializirani ponudniki izobraževanj Neprofitne organizacije (društva ipd Interna izobraževanja**** (v podjetjih, organizacijah) Samoizobraževanje*** Mediji Legenda: Agent primarnega pomena Agent sekundarnega pomena Agent obrobnega pomena *Formalno (formal education) izobraževanje v javnih (ali privatnih) izobraževalnih ustanovah, ki dajejo državno priznano formalno izobrazbo (primarno, sekundarno in terciarno izobraževanje) **Neformalno (non-formal education) izobraževanje pomeni organizirano pridobivanje novih znanj in spretnosti (npr. delavnice, predavanja, seminarji, tečaji); rezultat je običajno tudi listina o pridobljenih kompetencah (npr. potrdilo o izobraževanju, certifikat ipd). Dva osnovna tipa: o Specializirani ponudniki kot komercialne organizacije, ki nudijo izobraževanja s področja uporabe strojne in programske opreme in drugih IKT, o Specializirane neprofitne organizacije, ki nudijo izobraževanje kot organizatorji ali kot ponudniki izobraževanj, npr. zavodi, mladinskih centri, društva (strokovna, upokojenska), prostovoljstva... ***Samoizobraževanje (informal education) - neorganizirano in neformalno izobraževanje, ki je posledica samoiniciative posameznika, brez sistema priznavanja pridobljenih spretnosti, ****Interna izobraževanja: Notranje izobraževanje v organizacijah, ki je lahko obvezno ali neobvezno, z lastnimi ali zunanjimi izvajalci in lahko vključuje določene stopnje interne formalizacije/kvalifikacije (notranji certifikati). Tabela 14: Tabela ponudnikov na področju razvoja e-kompetenc - dopolnjeno s strani naročnika (interes MVZT) AGENTI // CILJNE SKUPINE Šolajoči Aktivno prebivalstvo Neaktivno prebivalstvo Zaposleni v izob. Ostali aktivni Brezposelni Upokojenci (starejši) Ostali neaktivni Formalno Izobraževanje* Neformalno izobraževanje* * Specializirani ponudniki izobraževanj Neprofitne organizacije (društva ipd Interna izobraževanja**** (v podjetjih, organizacijah) Samoizobraževanje*** Mediji Legenda: 1 MVZT Agent primarnega pomena Agent sekundarnega pomena Agent obrobnega pomena 3.1 Pregled potencialnih aktivnosti ponudnikov v ciljnih skupinah V Tabeli 15 ključne ciljne skupine obravnavamo še posamezno in predstavljamo preliminarne glavne predloge aktivnosti, s pomočjo katerih bi preko ključnih ponudnikov lahko optimalno fokusirali pristop k spodbujanju pridobivanja novih in ohranjanja obstoječih e-kompetenc posameznikov. (Zaporedje obravnavanih ciljnih skupin je ne-informativno in sledi tabeli 1.) Opomba: vse izpostavljene aktivnosti po področjih so ključne za vzpostavljanje okolja, ki bo spodbudno za razvoj in pridobivanje e-kompetenc, so pa najpomembnejše prioritete izpostavljene tudi z barvo (bolj intenzivna barva pomeni večji poudarek predlagani aktivnosti). Tabela 15: Potencialne aktivnosti večanja e-kompetenc v ciljnih skupinah 1) Šolajoči (formalni izobraževalni sistem: otroci, šolarji, dijaki, študenti) Ključni agenti: • Formalno izobraževanje - šolski sistem (vrtci, OŠ, SŠ, postsekundarno izobraževanje) • Neformalno izobraževanje - neprofitne organizacije • Samoizobraževanje • Mediji Akcijske prioritete: • vsebine v slovenskem jeziku (predvsem OŠ); • določitev oz. opredelitev kompetenc oz. veščin za uporabo IKT, ki naj bi jih imeli oz. pridobili s formalnim izobraževanjem na različnih ravneh izobraževalnega sistema v Sloveniji; • prepoznavanje in seznanjanje s pravicami in problematiko zasebnosti in varnosti v rabi IKT; • razvoj koncepta »open labs« po Sloveniji; • zagotavljanje dostopa do računalniške in programske opreme (sofinanciranje); • finančno ugodnejši dostop do IKT in interneta; • medgeneracijsko povezovanje - projekt E-šolstvo, ki je v teku - kontinuirane aktivnosti na področju! 2) Delovno aktivni - ZAPOSLENI V IZOBRAŽEVANJU (zaposleni v sektorju formalne izobrazbe: učitelji, predavatelji, asistenti, svetovalci...) Ključni agenti: • Interna izobraževanja (kolektivi šol, aktivi posameznih področij ipd) • Formalno izobraževanje - (pedagoške smeri srednjih šol in terciarnega izobraževanja) • Neformalno izobraževanje - specializirani ponudniki izobraževanj • Samoizobraževanje Akcijske prioritete: • določitev oz. opredelitev ključnih kompetenc oz. veščin, ki so za učinkovito in smiselno rabo IKT potrebne pri pedagoških delavcih - standardizacija znanj oz. veščin (npr. podpora iniciative e- kompetentnega učitelja, npr. www.sio.si in projekta e-šolstvo, ki razvija standarde e- kompetentnega učitelja, računalnikarja in ravnatelja oz. e-kompetentne šole na primarni in sekundarni ravni) • uvedba sodobnih vsebin o uporabi IKT v formalne izobraževalne programe za pedagoške delavce (na osnovi standardiziranih modelov ključnih kompetenc); • ustrezne učne vsebine, predvsem v slovenskem jeziku (gradiva za učitelje in iniciative za oblikovanje gradiv za učence); • zagotovitev ustreznih pogojev dela za vse pedagoške delavce (uporaba IKT pri pripravah in pri poučevanju); • ustrezna motivacija (formalno priznavanje znanj in spretnosti - npr. uvedba certifikatnega sistema, upoštevanje pridobljenih kompetenc; standard e-kompetentnega učitelja); • spodbuda sodelovanja med učitelji - dostop do učnih gradiv in deljenje le-teh med njimi • smiselna uporaba IKT pri poučevanju in učenju; 3) Delovno aktivni - SPLOŠNO (ostalo aktivno prebivalstvo 15+, razen 1 in 2) Ključni agenti: • Neformalno izobraževanje - specializirani ponudniki izobraževanj • Interna izobraževanja • Samoizobraževanje Akcijske prioritete: • Formalizacija pridobljenega znanja (certifikati, priznavanje spretnosti) 4) Delovno neaktivni - BREZPOSELNI (gre za dejansko brezposelnost po ILO definiciji) Ključni agenti: • Neformalno izobraževanje - specializirani ponudniki izobraževanj • Samoizobraževanje • Neformalno izobraževanje - neprofitne organizacije Akcijske prioritete: • formalizacija pridobljenega znanja (certifikati, priznavanje spretnosti); • spodbude za povečevanje »splošne pismenosti« (predvsem z vidika funkcionalne pismenosti); • zagotavljanje izobraževanja in usposabljanja (predvsem za nižje izobražene segmente) -zavod za zaposlovanje, centri za svetovanje (ponudniki brezplačnih izobraževanj); • zagotavljanje podpore uporabnikom; • promocija uporabe spletnih strani za e-participacijo (npr. občinske spletne strani, strani upravne enote, različnih društev, ipd); • zagotavljanje dostopa do IKT in aplikacij; • finančno ugodnejši dostop do IKT in interneta 5) Neaktivni - UPOKOJENCI (STAREJŠI; predvsem gre tu za starejše državljane, upokojene in ostalo delovno neaktivno populacijo 50+, ločeno se lahko obravnava 65-75 in 75+) Ključni agenti: • Neformalno izobraževanje - specializirani ponudniki izobraževanj • Neformalno izobraževanje - neprofitne organizacije • Samoizobraževanje • Mediji Akcijske prioritete: • ukrepi za »prestopanje praga« (prva uporaba IKT in interneta) - predstavitev prednosti uporabe IKT • zagotavljanje podpore uporabnikom (primeri dobre prakse, npr. inštrukcije zavoda Zlata leta); • ustrezne - potrebam specifičnih skupin prilagojene - vsebine v slovenskem jeziku; • spodbude za povečevanje »splošne pismenosti« (predvsem z vidika funkcionalne pismenosti); • zagotavljanje storitev in aplikacij z že uveljavljenimi tehnologijami (npr. mobilni telefon); • vlaganje v razvoj »prilagojene« računalniške in programske opreme potrebam starejših (glede na najpogostejše težave, npr. slabovidnost, sluh, blažje oblike motorične oviranosti) • prepoznavanje in seznanjanje s pravicami in problematiko zasebnosti in varnosti v rabi IKT; • dostop do IKT na javnih točkah s podporo (npr. uradi, knjižnice, šole, pošte ipd); • medgeneracijsko povezovanje, • promocija uporabe spletnih strani za e-participacijo (npr. občinske spletne strani, strani upravne enote, različnih društev ipd); • finančno ugodnejši dostop do IKT in interneta; 6) Neaktivni - OSTALI (zelo specifična in heterogena skupina; gospodinje, hendikepirani, brezdomci, varovanci itd)) Ključni agenti: • Neformalno izobraževanje - specializirani ponudniki izobraževanj • Neformalno izobraževanje - neprofitne organizacije • Samoizobraževanje in mediji Akcijske prioritete: • vlaganje v razvoj in dostopnost do »prilagojene« računalniške in programske opreme potrebam oseb s posebnimi potrebami (slabovidni, gluhi, gibalno oz. motorično ovirani itd); • predstavitev prednosti in koristi uporabe IKT - ukrepi za »prestopanje praga« (prva uporaba IKT) ali naprednejšo rabo IKT; • ustrezne - potrebam specifičnih skupin prilagojene - vsebine v slovenskem jeziku; • dostop do IKT javnih točkah s podporo (npr. uradi, knjižnice, šole, pošte ipd.); • finančno ugodnejši dostop do IKT in interneta. 4. Opredelitev ovir in dejavnikov vključenosti starostnikov Kot predpogoj za opedelitev konceptov in mehanizmov pridobivanja e-veščin za starejše je potrebno predstaviti bistvene dejavnike, ki vplivajo na nizko vključenost starejših oseb v sodobne tokove, ki so podprti z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami. Dejavniki, ki so navedeni v nadaljevanju so pridobljeni iz raziskav ter tuje literature (viri: Aula, A. et alia, 2004; Chaffin, A.J., Harlow, S.D. 2005; Placencia-Porrero,I. 2007; Mayhorn, C.B. et alia. 2004.; Syme, A. et alia. 2003), kot tudi z empirično raziskavo v Sloveniji, ki smo jo izvedli preko intervjujev z izvajalci uspsoabljanj za starejše v Sloveniji (npr. Univerza za tretje življenjsko obdobje). V nadaljevanju so predstavljeni glavni dejavniki vključenosti starejših oseb: • dosežena izobrazba. • Delo, ki so ga prej opravljali. (Če so imeli stik z računalnikom in internetom, je to velika prednost) • Bivalno okolje. • Zdravje in posebne potrebe. • Dostopnost IKT/ mogoče tudi uporaba drugih, predvsem mobilnih tehnologij. • Zavedanje. • Potrebe. • Strah pred neznanim, novim. • Strah pred zlorabo, krajo. • Dostopnost vsebin. Višje izobraženi starejši in tisti, ki niso v svoji delovni dobi opravljali izključno repetitivnih del, o