Izhajajo 1. in 15. Ta&cega meseca. Ge^a jim je »a celo Kdor želi kako ozDanilo v „Dolenjske Novice" oa-leto 1 gld,, ZÍ pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati^ plača za dvoetopno potit-vrsto 8 kr. za sprejema J. Krajec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr, trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Najnovejše skušnje o škropljenju trt.
Da škropljenje koristi, nad tepi ne dvomi danes pite iiiliie veu. Vlaiisko leto so imeli sicer tudi tisti vinogradniki se precej vina, kateri svojili trt niso škropili. Toda iijili vino se je v dobroti mořno loíilo od oneg'a tistih posestnikov, kateri so trte Skropili. Se ve(yi kakor v grozdju, bil je pa razloček v les^i. Kako lep, krepak, mlad les so napravile skropljene trte, Jieakro))ijeiie niti približno takega. Da, škropljeiie trte lorijo se po-seluio nioeno v letošnji rašci od neskropljenili. vSkropljene rastejo kaj bujno in iuiajo tamno zeleno listje, kakor da bi bile pognojene, Neskrop-Ijene raso slabeje in imajo nimenkasto zeleno listje. L^ploli je skoraj viditi, kakor da bi Škropljenje bolno liirajoco trto zopet popolno ozdravilo. Ali bode letos strupena rosa, ali peronospera mocno ra/,sajala ali ne, se zdaj se ne more do dobrega dolomiti. To je odvisno se od vremena, Ako bodenio bolj vlažno toplo vreme imeli, je ne bode manjkalo, v siiliem je pa ne bode dosti. Toliko nepreviden pa vendar ne sme biti nobeden vinogradnik, da bi pu til svoje trte neSkropljene, da peronospere ne bode.
Kaj nas pa je vlaiisko Škropljenje ufilo? Kaj smo posebnega skusili? I^red vsem to, da nekatere sorte trt, ako jib pred cvetjem škropimo, skorej vse jagodce osnjejo, da potem le kaj malo, ali pa kar nifi ne rodé. Sem spadajo posebno javorji, sem spada tudi rujava èniina. Ta sku-šinja nas mora skorej do tega privesti, da pred cvetenjem ali vsaj tikonia pred cvetenjem ne škropimo, ampak Že le po cvetenji. Vlanska skušinja je uiila tudi, dasi ne po Dolenjskem pac pa drugod, posebno po Italiji in po Franciji, da zadostuje popolnoma, ako se vzame na 100 kilograniov Vode le 2 kilograma galice in 4 kilograme apna. Z manjšo mnoiiico galice si Jiekaj stroškov prihranimo, za to dobro došla nam ta skušinja.
Nekoliko skiisenj pridobili smo si vlansko leto tudi z raznimi škropilnicami. Toliko livaljena Samassa-va, se ni sponesla nikjer dobro. Ne le v rokah priprostega kmeta, ampak Se celo v rokali
olikanega, v mehaniki veščega je službo odpovedala. Ako bi za škropljenje popolnoma čistoči tekočino rabili, dobro, potem l)i bila izvrstna, toda " mi se moramo tudi apna posluževati in to je pa precej^ pokvari.
Škropilna brentica, kakorsne v Kandiji gospod Kastelic prodaja, je za nizke trte prav fina, le na to se mora pri njej paziti, da se z jedno roko ievo vedno dovolj stiska, da preveč teko-f;ine v metlico ne doteka. Odločno najboljša skro-piljiica je pa ona, katero je neki itajijanski župnik Candejo izumil, in katero tvrdka Zivic et Comp. v Trstu prodaja. Ona stane le IJ gld, fîO kr, v Novo Mesto postavljena in je v vsakem obziru fina. Po Italjanskeni skoraj drug'e škropilnice ni videti kakor ono sostave Candejo. Prosio leto slišalo se je mnogokrat in od marsikoga reři : najboljša škropilnica je škalec in pa šopek slame. No to je vže res, da ta sicer tako pn|)rosta priprava ravno tako basne, kakor najdražji stroj ; toda pri velikem posestvu vinogradov se to pri-prostost le drago plača s tem, da se veliko več tekočine potrebuje. Najnižje vrste kmetiško orodje, dokazuje najnižjo stopinjo kjuetiške izobraženosti. In iz tega vzroka vže naj bi si naši boljši posestniki vinogradov splob škropilnice omislili.
Dostavek vredništva. V zadnjem listu „Dol. Novic" je priporočal nekov dopisnik iz Prage Škropilnico, ki se dobiva za 2 gld. 50 kr. pri Moritz Hitter et Joli. Scbaden, Wien, Neumarga-rethen, Ficbtengasse 14. Govorili smo z dvema gospodoma, ki sta to škropilnico naročila; oba dva jo jako hvalita. Pravita, da je boljša kakor vsaka druga, naj se vže Škropi z njo trta aH greda v vrtu. Zavoljo male cene — sem postavljena samo 3 gld, 4 kr. — jo vnovič toplo priporočamo.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
V našej ožjej domovini na Kranjskem je resnična žalostna novica, da se Slovenci sami med seboj koljejo, kakor ne bi imeli dveh možnih sovražnikov od zunaj — NemČurja in Laliona!
Pa kako to? Nekateri so jeli posnemati liberalne Mladocelie ; kakor ti tuko tudi nasi vedno zabavljajo vseiiui, kar je strogo katoliško — zlasti duliovžčini. Se ve da trdijo, da iiimajo nií zojier vero — ali kakošin bi biia pai tista vera, katero ne uče katoliški duhovni — anipak posvetrijaki !
Istrski lalionski poslanec Vergotiiii, ki je prišel po g'olej sili v državni zbor, se je ustrašil, da ga. zapodé iz njeg'a, ko se poslanci preprit-ajo, kakove krivice so se godile pri volitvi, zato se je odpovedal poslanstvu. Istrijsni bodo imeli sedaj nove volitve, l'repričani smo, da sedaj znia^a Slovan !
V Gradcu so imeli pretepene dneve drugi katoliříki shod, ki je jasno pokazal, da nam edino katoliška vera dá mo5 — in podporo edino verni nemSki konservativci, nikdar pa liberalci. -- In vendar hočejo z liberalizmom Slovence osrečiti nekateri gospodje!
Na Dunaju je Se vedno tako, da se skorej ne vé, kako in kaj. Vlada ne pokaze prave barve, iz nekaterih reči se dá celo sklepati, da se nagiba k liberalnim Xemcem. Ti so jej dovolili dispoiidjski fond, to je denar, katereg'a vlada rabi za svoje namene, da podpira liste, ki zanjo pišejo itd.
Mladoćehi skušajo v državnem zbora ])riii do kake veljave — ali vse je zastonj: vedno so osamljeni.
Umrl je nekdanji ministerski predsednik Hasner Ta mož je grozno škodoval .\vstri,ji kot oče novej brezverskej solskej postavi, za katero ee pa tudi ])ri nas mnog'i ogrevajo.
Kaj je novega po Širokem svetu?
Ruska tako zvana „sveta sinoda" je zapověděla, da se morejo učiti vsi dijaki po šolah pravoslavnega (ruskega) veroiiauku brez razlike, katere vere so. To je pač svoboda kakor le v , — liusiji ! Kaj hi rekii nasi liberalci, ako bi se zapovedalo pri nas v Avstriji, da se morajo uČiti vsi — recimo — katoliškega verouka? — Rusija zida velikansko železnico skozi Sibirijo, ki hode vezala to mogočno državo s tiliim morjem. Car-jevič .je prvi zasadil pri delu lopato.
V Betlehemu v cerkvi Kristusovega rojstva so bili koncem meseca maja nekaki nemiri med latinskimi katoliki in razkolnimi Grki. Hilo je nekaj ranjenih. Francoski poslanec se je pri turškej vladi potegnil za katoličane, kar pa gotovo iie bode prav liusom, ki podpirajo vedno Grka. Iz tega se vidi da se I'>ancija Rusiji na Ijuito ne mara odreči svojim pravicam v vzliodnjih deiielah, da si hi sicer rada bila v prijateljski zvezi z Rusijo, ako bi jej tu hotela pomagati natepsti in ponižati Nemce.
Anglija in Portugalska sta bile prišle nekaj navskriž zaradi posestev v Afriki; ali reč je sedaj popolnoma poravnana
V Italiji pri vsaki [jriliki ziihavljnjo Avstriji. V državnem zboru je trdil poslanec Imhriani, da mora biti Pnlj fPolaj italijanski, lîomo videli; s krvavimi glavami bodete tekli nazaj Labi, kakor ste vže večkrat — le poskusite !
Južna Amerika je prva dežela „nemira". 1'iše se, da sedaj zopet v repiiidiki Gvatemali [lekateri napravljajo upor.
Piše se nam:
iz Novega Mesta ll. junija ~ Jako smo bili veseli, ko so vrle uboge šolske sestre v Šmi-helu začele poduk za gluhoneme deklice. Tem veča pa je bik žalost, ko smo zvedeli, da bodo morale ta poduk opustiti, ker ne dobé podpore; letoa imajo aamo še pet deklic — gluhonemih, novih niso mogle sprejeti.
Zadnji čas pa natn je doSla vesela vest, da misli vlada z ustanovami podpirati ta Človekoljubni zavod. Sestre so dale vže vladi pravila, kako m'slijo podučevati io pa koliko bi zahtetale za posaraezpo deklico. Vlada bode gotovo spolčila dano obljubo. Zato smejo zopet upanje imeti stariši, kateri imajo mlade take nesrečne deklice; Šolske sestre jih bodo podučile ter napravile iz njih koristne Člane družbe človeške.
Mislimo pa, da ne smejo molïati, ampak vže prej ekrbé, da zvé slavaa vlada, koliko je tacih obožic, ki želé in ao zmožne poduka. Dopisi o tejii se bodo radi sprejemali v ,DoI Nov."
Iz Žužemberka lO. junija. Z Dvora se je zadnjič poročilo „Dolenjskim Novicam", da se naši kmetovalci premalo brigajo za zboljšanje svojih zemljišč in da v celem okraji, menda tudi v nažem, ni pripravne Škropilnice za trtje. PaČ imamo, kolikor vem, dve taki brizgalnici, ali res je tudi, da se jih ljudje malo poslužijo, čeprav se je uže preteklo leto na trti videlo, koliko boljša je ostala ona, ki se je škropila ia čeprav bo nekateri na aamem vinu čutili dobroto škropljenja. Nekaj je tej nemarnosti gotovo uzrok tudi molk naše kmetijske podružnice. O vseh druzih kmetijskih podružnicah bere se, kedaj imajo svoje shode in sklepe, po čim ia kako oddajajo svoje orodje v posodo — samo o našej bralo se je enkrat na papirji, da je ustanovljena, zdaj se pa še tistega ne bere več.
Zato pa res vspešuo napreduje naëa posojilnica; komaj je en mesec od nje ustanovitve in ima uže okrog 5000 gld. prometa. Upati je, da bodo počasi zginili tudi dvomi tistih bogatejših naših Tomažev, ki temu društvu še prav ne upajo. Samo c. kr. finančno ravnateljstvo Kranjsko uvi-
delo je, da je drnatvo dobro in trdno Trejeno ter je dovolilo, da ee bodo njegovo dolžaa pisma ko-lekovala (âtemplala) tako kakor menice, torej dosti nižje kakor druga dolžna pisma. Tako bo kolek do 75 gld. aamo 5 kr., do 150 gld. le 10 kr. S tem bodo troâki pri izposojevan;i dosti ma ijâi. Zvedeli smo, da je naSa posojilnica prva na Kranjskem, ki je dobila tako pravico.
Precej stara novost je se, da bo naš trg vendar zidal novo poslopje za c. kr. sodisče; pa predno se zidanje priine, bodfite pač še natančneje zvedeli o tem zidanji.
Zadnje sape in vročina osušile so naâo plitvo zemljo in po deželni cesti je prahu ua pednje. Kes ne vemo zakaj se cesta, ki vodi skozi naš trg, imenuje deželna, morda zato ker je na deželi, ker ćeprav bi jo morala dežela prevzeti pred skoro dvemi leti, morali smo še preteklo jesen sami nasipati jo. Njena širina ostala je seveda taka, kot je biia in na raznih nevarnih krajih ni nobenih rant. Od Žuiiemberka do Dvora vodi cesta krog dva kilometra daleč ob rebri Strnica več kot po en sežen nad Krko in travnikov ob njej. čeprav je torej cesta na daljavo akoro dva kilometra na eno stran kakor odsekana, vendar ni oitdi nobenih rant pa tudi kantonuv ne. Pred sekaj tedni skočil je isker konj s ceste na tem kraji, konja sicer ni bilo nič, ali občečislani kuežji ]ogar K. zlomil si je pri tej priliki nogo, katero bo še nekaj tednov zdravil v postelji. Nesreče zgodile so se tndi nže pred par leti, deželni odbor in druge oblasti pa bodo pričakovale gotovo še katerih, prtdno bodo kaj storile.
Iz Suhora. — Grozna nesreča je zadela Matija Stubljarja, krČmarja na Luži. V noči od 29. do 30. maja pogorelo mu je vse hišno in gospodarsko poslopje, vsa obleka in druga oprava; 2 vola, 2 jnnca, I krava in 2 prešiča. Škoda je cenjena na 2900 gold. Zavarovan je bil le za mati znesek, dasiravno mu je bil ogenj pred štirimi leti tudi hišno poslopje vpepelil. Ker je hiša na samoti, ni bilo mogoče niČ reSiti. Ko je bilo že vse poslopje v plamenu, se je hišni gospodar zbudil, ter odprl veSna vrata. Pa ognjeni puh ga je nazaj vrgel; v največjem strahu zbudi ženo in otroke, ter se vsi pri oknu splazijo na cesto, in rešijo strašnje smrti. Kako je ogenj nastal, do sedaj še ni znano.
Tudi pri nas smo imeli letos hudo kebrovo vojsko, kajti Šolski otroci so pokončali tega škodljivca nad 600 litrov. Sadja pa vendar letos ne bomo dosti obirali, pohabilo se je v cvetju, le tepke so polne. Grozdja se je veliko naleglo, in prav lepo kaže ; peronospere še ni. Bog nas varuj le hudega vremena.
Naj koneČno še omenim, da je bil naš gosp. Žacpik nevarno zbolel, pa bolezen ae je hvala
Boga na bolje obrnila, in upati je, da gospod v kratkem popolnoma okreva. V to pomozi Bogi Iz Jurovega pri Metliki. — Dné 2. junija
ob 11. uri prťdpoludné je zapalil neki šestletni deček v vasi „Jurovo" senik; zgorelo je razun dveh hiš % gospodarskim poslopjem tudi velika pivnica gruda Jarovo. Vsa vas šteje 22 hiš z blizo 30 gospodarskimi stanji. Hiše so skoro vse lesene m s slamo pokrite. Hiše koje so zgorele, niso bile več ko pet korakov od drugih ostalih oddaljene. Da ni vsa vas in morebiti tudi grad Jurovo z vsemi gospodarskimi zgradbami pogorel, zahvaliti se moram jaz v imenu grada in v imenu celega sela Jurovo gospodu Petroviču, posestniku in odborniku iz Zakanja, ki je bil prvi zastopnik občine, vele cenjeni požarni brambi Metliški, ki je jako hitro dospela z brizgalnico svojim nesrečnim sosedom in bratom Hrvatom na pomoč, gospodom orožnikom (žandarmariji,) kateri so z vso eneržijo delali na to, da je okolo stoječe ljudstvo hitro gasilo. Sploh vsem, kateri so vas in grad branili požrešnjemu ognja.
Ed. Rosina,
npravit.elj gradu Jurovo.
Iz Gribelj — [Dobro sredstvo proti slepoti!] Dré 19. maja t i. prideta v občinsko hišo slepec in njegov vodja. Kavno takrat je bil v hiši orožnik (Žandarm). Precej pri vratih sta ga zapazila in hotela nazaj ali orožnik zavpije le noter, se ni treba ničesa bati. Rada ne rada morata vstopiti v hišo. Na to povpraša orožnik, kaj pa vama manjka na životu, ker tako težko nosita, kot vidim, tri palice? v srce se mi smilita, le povejta, kaj vama manjka, jaís vama rad pomagam, kolikor bo le mogoče Na to se odreže 171etni slepec: kaj me ne vidite, da sem slep? Orožnik odgovori : tega pa nisem vedel, da ste slepi. Za vašo slepoto zaam jaz dobro pomagati. Stopivši bliže vzame iz rok palice vrže jih stran in reče : od danes za naprej vama ne bo treba palic, bota dobro videla oba. Slepec zdaj me pa le dobro poglej, kakošen sem. Slepec: kako bodem pogledal, ko ne vidim. Ali orožnik pravi : mislim, da moja beseda bi vam mogla pomoči v vaši slepoti. Na to slepec: da ste vi gospod tako mogočni meni pomoči v moji slepoti, te naše velike dobrote vam nisem zmožen nikoli poplačati. Orožnik: o gotovo vas ozdravim j vaši slepoti. Znabiti niste še prejeli sv. birme? Na to reče slepec: še ne vem, kaj je birma. Po tem vas moram jaz birmati ako hočete da bodete spregledali. Na to slepec: prosim gospod, le dajte, Če bode le kaj pomagalo moji slepoti. Orožnik : o gotovo. Potem vtakne prst v levo oko in dobro pritisne ter reče poglej me na desno oko. Precej spregleda slepec ter pravi: gospod zdaj je že dobro, da le na eno vidim. Orožnik pa: o ne,
ne, bi me bilo sram, bo bi te samo na enem očesu ozdravel. Slepec pa: vi gospod preveč pritiskate. Orožaik odgovori: zdaj ae bodem več pritiskal, ampak po desnem licu te bom birmal ! Ko orožQik po desnem licu birma, zavpije slepec, oj je že dosti, vidim tudi na levo oko! Zdaj naj pa kdo reče, da ni dobra birma orožnikova? Kdor oe verjame, naj pride pogledat te tri palice, se bode sam prepričal, da je povedano istina.
Iz Tirne. — Drage „Dol. Novice", prosim za mali prostorček, ker Se ni bilo v teh sedmih letih, kar izhajate, še nobenega dopisa iz Tirne. Dragi bralci „Dol. Novic" jako lepo in krasno slovesnost smo obhajali v Tirni, za katero smo se že dve leti pripravljali in delali. Lepo, veliko in prekrasno znamenje luràke Matere Božje smo letos meseca maja srečno dovršili. Na praznik presvete Trojice so ga blagoslovili prečast. gospod župnik AntOD Berce iz Šent Lamberta z še dvema drugima župnikoma — savskim pa vaSkim. Lepa slovesnost nam bo še dolgo v spominu ostala, tako je bilo v Tirni pri podružnici avetogorske župnije v cerkvi pri sv. Primožu in Felicijanu posvečeni, rea prijetno.
Iz Gorian. — [Farovžki vrt. — Korist kmetijske šole. — HroŠČi. — Letina.] — Blejsko jezero je tudi Dolenjcem veČ ali manj znaoo; vsaj je že maraikateri romal k Materi Božji na otoku in tam tolažbe in pomoči iskal, ali pa je tndi nalašč prišel občudovat ta biser kranjske dežele. Malo uro od jezera za blejskim gradom se pride po precej napeti cesti do starodavne, lepe farne cerkve sv. Jurija v Gorjah. Blizo nje stoji župnijski dvorec ali fa-rovž, ločen eamo s pokopališčem in vrtom. Ta vrt je bil poprej precej zapuščen. Stara že večidel onemogla drevesa so zapirala pogled na lično cerkveno sprednjo stran. Pot do cerkve je šel po ovinkih, namesto naravnost, ker si cerkvena in farovžka vrata ravno nasproti stojita. — Ko se je pa lansko leto pokopahšče popravljalo in proti farovžu podaljšalo, se je tudi iarovžki yrt predelal in vredil po pravilih umnega vrtnarstva. Ves ostali vrt namreč, kar se ga ni odstopilo za novo pokopališče, je bil s primernim zidom obdan. Stara drevesa so bila posekana, vsa prst dva Čevlja globoko rigolovana ali převržena; farovžka vrata s cerkvenimi po ravni, čez dva metra široki poti zvezana tako, da se vidi zdaj od fa-rovžkih vrat lahko naravnost k velikemu altarja. Svet na vrtu je bil razdeljen po potrebi v več gredic za kuhinjske rastline in v dve z žlahtno travo obsejani trati. Pota med tratami in gredicami so bita čez meter globoko skopana, potem z velikimi kamni in na vrba z lepim, belim peskom posuta tako, da so tudi v deževnem vremenu precej suha, in da ae jih plevel ne prime. Ob
potih stoji v špalirju čez trideset hruševib pri-tlikovcev in med njimi v enakih presledkih žlahtne vrtnice in tejô Tudi so na pripravnih krnjih posebne gredice napravljene za razne cvetlice. In da ne manjka vrtu pristojnega kinČa, vabi šeat voglata utica v počitek in razvedrilo. Da se je pa moglo vse to pravilno in primerno vrediti in razdeliti, je k temu primogel posebno vrli mladenič tukajŠne fare Jakob K un s tel j, ki se je izučil na kmetijski šoli v Grmu, in ki je vodil vsa dela pri napravi tega vrta. Tn se očitno kaže velika korist kmetijske šole in je dejansko ovržen ugovor tistih, ki mislijo, da se kmetijstva in vrtnarstva ni treba učiti !
Na Dolenjskim tožite zavoljo velikils množin majnikovega hrošča. Pri nas pa se v tťm oziru ne moremo posebno pritoževati. Dasiravuo je županstvo ponudilo za liter umorjenih hroŠčtv po 2 kr. in dasiravno smo šolarje k pokončevanju nagovarjali, bo jih vendar do sedaj komaj za 2 gold, nanosili. Temu se pa tudi ni čuditi. Prvič je teh hroSČev pri nas primeroma prav malo ; na sadnem drevji (na češnjah in češpljahi skoraj nič; le na hrastih in bukovji bo vrhove osmukali. Potem p& gospodarji in posestniki tudi otrok ne pustite po traîi hoditi, ker bi več pri travi škodovali, kakor bi s pokonČevanjem hroščev koristili. In če se pomieli, da je treba hrošče s skro-pom popariti, in da drva za kurjavo stanejo tudi denar, se res tako pokončevanje v našem kraji skoraj ne izplača. Najbolj splošno tega škodljivca še vžene in vgonobi deževno in mrzlo vreme, ka-koršno je bilo pri nas pretečene binboStne praznike, ko je binkoštno saboto celi dan deŽ lil, v nedeljo pa se je sneg prav nizko na bližnjih hribih pokazal.
Kar letino zadeva, je bilo treba ozimno žito tu in tam podorati ; sicer pa do sedaj vse lepo kaže na polji, posebno trave so goste in visoke. Sadja bo primeroma za polovico manj od lani, le tepke io češpije obetajo bogato letino.
Iz Gradca. — Prelepo se je vršil drugi katoliški shod. Vdeležilo se ga je tudi jako mnogo Slovencev s Spodnjega Štajerskega. Prekrasno st« govorila na tem shodu mariborski mil, g. knezo-škof Napotnik, pa advokat doktor Sernec iz Celja, Kazal je prvi, kako potrebna je medsebojna ljubezen med narodi, kako zložno delovanje; gospod Sernec pa povdarjal med drugim, da se med pravimi Slovenci vera kar ne da ločiti od narodnosti, da kedor zataji vero postane prava propalica, nezvest tudi svojej narodnosti in narobe, Komur ena svetinja ni draga, tudi druge ne mara. Kazal je, kako so ravno duhovni ohranili slovensko narodnost itd. Čudno ; pri nas na Kranjskem so pa gospodje, ki hočejo Slovence osrečiti s tem, da jim spodkopavajo vero, vcepljajo mržnjo.
srd do dnhoTskega stana, govoré namreč po svojih Ustih, da so duhovni brezdomoviuski, da so verni le áe za srednjeveSko dôbo, piáe, „prej ko se uničita klerikalno jezuitski zmaj, boljËe za nas! Kdo pa je ta zmaj? Katoliški duhovni, kajti mi smo si vsi enaki — vsi jezuitsko verno prepričani.
Dolenjci, preprićani smo, da ste Ěe verno katoliški, da vas vero uSi edino le katoliški duhoven, ne pa kakov goBpodií ali ceío vaáki krímar, naj ima íe tako namazan jezik ; zato smo prepričani, da bodete ostali pri naSih „Novicah", ki bodo vselej katoIiSke in slovenske — da bodete pa vaelej pokazali vrata vsacemu, ki bi Vas hotel osrečiti s kacim liberalnim listom.
DomaČe vesti.
(Premeščen) je v. Č. g. Janez Golob, doslej kapelan v Škocijanu, za farnega oskrbnika na Primakovo.
(Dolenjska železnica.) Ljudstvo po Dolenjskem je močno zbegauo, ker se je glas raz-nesel, da se bo le kočevska proga dolenjske železnice gradila, ali pa še ta ne. Poizvedovali saio na najbolj merodajnem mestu, koliko je na tem istine, in dobili sebi in vsem Dolenjcem v tolažilo veselo vest, da bo bile pač neke zapreke, pa vsa stvar se je poravnala in je zopet v gladkem tiru. Inženirji prav pridno izdelujejo takozvani podrobni načrt in so že blizo Trebnjega. Po najnovejših poročilih je najboljSe upanje, da bo konsorcij še tekom tegameseca koncesi j o za grajenje obeh prog dobil. Takoj ko bodo inženirji podrobni načrt izdelali, razpisalo se bo delo in skoraj gotovo ée v letošnji jeseni z vrtanjem predorov, prihodnjo spomlad pa z občnem delom pričelo.
(Cerkveno petje.) V praznik sv. Petra in Pavla se bode pelo v tukajšnji kapiteljski cerkvi pri pontifikalni maši ob 10, uri sledeče: Mis?a in honorem S3, app. Petri et Pauli. Ig Hladnik op. 16., za graduale „Tu es Petrus". Sest glasno od P. Paleatrini-ja (iz Luckove zbirke,) offer-torinm od Fr. Wit ta za 8 glasov v dveh zborih iz Fl. BI. 885. Tantnmergo od A. Foersterja iz op. 16 št. 2.
(Koncert pevskega društva) dné7. t. m. na vrtn Brunarjeve gostilne bil je dobro obiskan. Vse točke bodiai pevske, kakor tudi me-Sčanske godbe, vršile so se v občo zadovoljnost in pohvalo. Godbeni blagajnici v korist se je pridobila za naše razmere tudi lepa svotica.
(Izlet v Sent-Jernej) priredi „Dolenjski Sokol" v nedeljo 28. junija popoludaé. Odhod Novega Mesta bode o 1. uri. V Šentjerneja v gostilni g. Zagorca prosta zabava. Pri-
čakovati je obile udeležbe iz Novega Mesta, Kostanjevice in drugih bližnjih krajev.
(Okrajna bolnišna blagajna za politični okraj novomeški) naznanja tem potom, da je slav. vlada na prošnjo občnega zbora in po zaslišanji strokovnjakov določila dnevno mezdo: I za učence 20 kr., II. pomožne delavce 40 kr., III. delavce 60 kr., IV. delavce 90 kr. in za delovodje 1 gld. 10 kr. Računala se bode ta mezda cd 1. junija in bodo dohodki vsled te manjši; daje se 60 odstotkov navedene dnevne mezde (n. pr. : ako zboli pomočni delavec, dobi 24 kr. podpore na dan in brezplačno zdravniško pomoč in zdravila). — Dohodkov je imela bla-gajn'ca prvo četrtletje 212 gld. 99 kr., stroškov 87 gld. 70 kr., dosedaj se je izplačalo 28 tednov bolniŠne podpore v znesku 86 gld. 56 kr., h ktr teri svoti pa Še pridejo stroški zdravnikov in zdravil. — Opozoriti imamo zadnjikrat, da ima vsak obrtnik naznaniti svoje delavce in učence pri okrajni bolnišni blagajni, sicer bode doletela iste mojstre kazen, kateri ne naznanijo delavce ali Dčence v teku treh dni po vstopa v delo ali izstopu iz dela. — Nadalje naznanja odbor, da za bolnišno blagajno zdravijo gg. zdravniki: za Novo Mesto in okol'cû g. dr. Vavpotič in g. Val. Bervar (g. Bervar tudi za županstva Mirna peč in Trebnje), g Kul o vic za ^plice in okolico in g. PoŠ za Žužemberk in okolico. Vsak oboleli Član ima se izkazati z legitimacijo, katero dobi precej po naznanilu vstopa k bolnišoi blagajnici, dotičnemu zdravniku, kateri ga zdravi in se ima objednem naznaniti pri blagajni. Razven bolnišne podpor», katero dobiva oboleli član skozi 20 tednov, prostih zdravil in zdravniške pomoči, pré tudi vsakemu Članu v slučaji smrti 20kratna dnevna mezda za pogrebne stroške. — Plačati ima delavec dva dfla doneskov, jeden del delodajalec, kakor tudi ves donesek za uČsnce iz lastnega žepa ; strogo prppovedano je (po postavi bol-niŠnih blagajn od leta 1888 držav, zakon. št. 33 § 68) delavcem več odtrgati kakor dva dela za donesek; stvar delavcev je, naznaniti take delodajalce, kateri jim to krivico delajo, bolnišni blagajni.	Načelni Stvo.
(Pri sv. Križu pri Kostanjevici) se bodo oddala 17. junija po javncj dražbi dela za popravo tamošnjega farováa. Cenjena so vsa skupaj na 2882 gold. 45 kr. io sicer zidarsko delo 537 gold. 21 kr., tesarsko 1794 gold, 36 kr. Mizarsko, ključavničarsko, steklarsko delo 416 gold. 50 kr., pleskarsko, pokrivanje strehe z opeko 134 gold. 38. kr. Posamezno se bodo oddala ta dela le, ako ne prevzame kdo ceneje tli za isto ceno vseh del skupaj.
(Z Lahovič na Gorenjskem) sporoča prijatelj našemu listu, da imajo Gorenjci kaj lepo
pomlad, da vse lepo kaže — kjer ni zima napravila kvare. Pritožuje ee radi vožnje železniške ob glaTnej cesti med Trzinom in Dobravo: splašijo se konji, ker železnica vozi teano ob cesti — pa ni vmes lesene ograje. Pravi, da naj Dolenjci pazimo, da se nam todi kje ne napravi taka živalska plašilnica. Toži pač po pravici o zločinih, tndi mi sknšamo, da se malovredni ljudje premehko kaznujejo, da je radi tega toliko tatvin, pobojev.
{Preklic živinskih semnjev.) Vsîed razširjajoče ae kužne bolezni v gobci jd parkljih ao vsi živinski aemnji t Novomeškem in Kočevskem okrajnem glavarstvu do preklica prepovedani.
(Občni zbor dijaškega podpornega druátva) vršil se bo v pondeljek, 22. junija, ob 5. popoludne. Na dnevnem redu je poročilo o delovanji podpornega drnètva v prošlém šolskem letu, volitev dveh pregledovalcev diuïtvenih «čunov in volitev novega odbors, Vae častite člane dijaškega podpornega društva vabi uljudno k udeležbi.
V Novem Mestu, 13. junij» 1891.
Vodstvo podpornega društva.
(PoHebni vlak v Prag o i odpeljal se bode iz Ljubljane dné 26. t. m., vožnja tja in nazaj je zeló nizka, namreč stane za III. razred 12 gold. Vožnji listek za povratek ima jeden mesec Teljavo. Udeležba bode iz naših krajev t. j. iz Kranjskega, Primorskega in Hrvatskega mnogobrojna; to priliko naj uporabijo premožneiŠi naši rojaki in si ogledajo Elovansbo zlato Prsgo in češko toliko hvaljeno rnzttavo.
(Na krojaâko-obrtnem uČiiiŠČn v Ljubljani,) koncesij oni ranem po c. kr, deželci vladi pričnejo tekom prihodnjega meseca tečaji za pouk o prikrojevanji moških in ženskih oblačil. Tečaji za moške krojače trajali bodo 3—4 tedne; za dame pa 2—3 tedne, — Oglaails sprejema in natančneje pojasnila daje vodstvo uSiiišča pod naslovom : M. Kune, Ljubljana.
(„Šole na Koroškem".) Pod tem napisom je izdalo „katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroákem" knjižico, katera prav lahko umljivo, jasno in temeljito a) dokazuje potrebno pouka na podlagi materne besede; b) razloži, kako slabo nam je ustreženo s tistimi tremi slovenskimi urami, ki so se deloma T nekterih šolah npeljale; c) našteva, kako malo imamo na Koroškem učiteljev, da bi znali dobro slovenski ; d) pove, kako bi morale biti uravnane naše ljudske šole in učiteljska pravica, in kdo naj bi za take šole prosil; e) uči, kako se morajo take prošnje spisati. Vrli pisatelj knjižice in tudi politično naše društvo želita, naj bi ko roški rodoljubi vnovič začeli nabirati prošnje za ilovenako šolo, in sicer zdaj naravnost na učno
ministerstvo. Ker se v knjižici vse nahaja^ kar je v ta namen vedeti treba, zato naj si vsi rodoljubi oskibijo to prevažno knjižico, ki jo zastonj dobivajo pri g. podpredsedniku V.Legatu v Mohorjevi tiskarni, potem pa naj se nemudoma spravijo na prošnjo, ki se izgotov-Ijena in s potrebnimi podpisi oskrbjena pošlje slovenskemu katol. političnemu društvu v Celovec. Pričakujemo obilo prošenj in upamo, da se bodo rodoljubi takoj podali na delo. Večjih bo, bolj se bo nanje oziralo!
(„Delavsko podporno društvo") v Trstu je razposlalo račun in poročilo za 1. 1890. Iz njega sprevidimo, da se je društvo po zahtevi novega zakona iz I. 1888. preosnovalo tako, da udje tega društva niso dolžni plačevati v okrajne blagajnice — zadostuje jim zavarovanje v društvu. Društveno premoženje znaŠa koncem leta 1890. 15 868 gld. 15 kr. leto prej pa je znašalo 18.239 gld zmanjšalo se je torej v jednem letu za 2370 gld. — to pa vziasti zarad bolezni inliuence — in pa ker mnogi udje niso redno plačevali tednine — 105 tacih možkih in 41 ženskih družabnikov se je moralo izbrisati. Podpore v bolezni je izplačalo društvo v 1. 1890 — 10.743 gld. 42 kr. — za zdravila 947 gld. 42 kr. — skupaj 11 690 gld. 84 kr. Društvo je imelo jednega častnega uda, devet ustanovnikov, 39 podpornikov 1127 rednih možkih in 188 ženskih udov. Bog blagoslovi to vrlo društvo ter je obvaruj onih sccijalno-demokratskih potov, po katerih hočejo hoditi nekateri tržaških delavčevi
(Drugo letno poročilo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju) kaže, da se društvo polagoma ali stalno razvija, naj vže gledamo na Število podpornikov, podpiranih ali došlih denarjev. V preteklem letu je imelo dohodkov 166Í gold, 74 kr. — podpor je dalo skupaj za 908 gld. 66 kr. — Iz srca želimo temu potrebnemu društvu prospeh vsestranski, saj vemo kako in koliko trpé nekateri naši mladi rojaki na Dunaju. Kedor premore, naj si utrga kaj malega ter pošlje našej mladini na Dunaj. Upamo, da bode vaša podpora hvaležna srca našla, da bodo kedaj res vrli Slovenci in pošteni katoličani v ponos in korist našemu vernemu narodu.
(Izvestje muzejskega društva za Kranjsko,) Izdal društveni odbor. Prvi letnik je knjižica, ki nam donaša tri sestavke od vrlega arhivarja g. Koblarja: Drobtinice iz iurlanskih arhivov; o Človeški kugi na Kranjskem. Loško gospostvo frižinških Škofov. Cena zvezka?
(Missa) IV. voc. inaeq, in honorem ss. App. Petri et Panli composita et reverendissimo Domino, Domino Petro Urh, praeposito mitrato, capituli eollegiati Rudolphswertensis consiliario con-
flistoriali, Decauo, Parocho etc., dedicate auctore Igoatio Hladnik, magUtro capellae in ecclesia col-legiata. Op. 16. — Tako se imenuje nova latinska maša, katero je zložil naâ vrli organist g. Ig. Hladnik. Zavoljo malega prostora v našem listtt je ne moremo ocenjevati, ampak rečemo samo, da jo je poznati skladatelj g. Fajgelj pohvali) tako v ljubljanskem „Slovenec-u", Št. 128 od 5. junija, da jo smemo pač vsem orgaoistom priporočal najtopleje. Cena partiture in glasov je 1 gold.	_
Razne vesti.
*(Piititavo aoper po ni rej e va n j e živeža) predložil» je vlada državaenin abi)rii Gotoîo bode ta poatava aauiivaleem živežu, kalior mdi kmetom dobro dolla posebno ako pomiBiimo, da je daodacics umet-Dija v kemiji, zvitost judov in druzih dobieka željnih ljudi na tako visokej stopinji) da razni vsakdanji živež ponarejuje, iie brigaje so za strnpene anovi in da za lepe novee tudi Ćloveka v bolezen, da eeló v smrt tirajo. PoDarejuje se dandanes uže toliko živeža in na tako nuieteu način, da je §:roza. Viua se jako nbilu popije, pa ue le po većjili mestih, ampak tudi po Dolenjskem, katero ni ua trii zrastlo in je iz raznih škodljivih snovi ter s strupenim Anilinom barvano; umetno ae ponarejuje kava, surovo maslo meèa z lojom, goljufa pri moki in mleku, izrabljnjejo se vse „prednosti" pri žganji in pivi in pri veliki muožiei vsakdanjega potrebnega živeža. Koristila bode postava ljudstvu, katero kupnje in uživa, pa tudi kmetu, kateri bode lažjo proda] svojo pridelke, katerim so dosedaj tekmovali ponarejeni izdelki.
*	(Potres) su ImcSi na Italijanskem minoli teden po Lombardiji in Veneciji in sicer tako krepak, da je na ve6 krajih hiše zasulo in tudi nekaj ljudi je ranjenih in mrtvih, — V Neapolji priĚel je valed tega potresa zopet Vezuv ogenj bluvati,
*	(Roparji na Turškem.) Da roparji na Turškem se vedno na jako predrzen naćin svoj posel opravljajo, kaže ta-le čin: Zadetkom tega mcseca napala je tropa roparjev okoli 30 mož, dobro oboroženih, „orijentalflki ekspresni vlak", seboj v hribe vzela eelo bogato popotno družbo, ter zahtevala za odkup to družbe 300.000 irankov, katere je tndt dobila, ker je nemški poslanec pri turski vladi na tu dela), da jo dala te otomanska banka potrebni denar za odkup.
*	(laseljevanje v Ameriko) Kakor No-vijorski državni èasopîs poroôa, se je od 29. aprila do ô. maja t. L, to je v sedmih dneh Cez Hambnrg 4284, čez Bremen 864 in Čez vse druge pristanišča 9025; toraj skupaj 14173 ljudi v Novi Jork presolilo. — Med 17 parobrodi, kateri so ti ljudi prepeljali čez veliki oeuan v Novi Jork, so ta novi brzo-parobrodi na dva vijaka „Hamburg Amerikanske brzo-parobrodne družbe v Itamburgn" naj bifreji in sicer je brzoparobrod „Colnmbia" v 6 dueb in 9 urah, „Filrst Bismark" pa v 5 dneh 23 orah čez široko morje do Novega Jorka připlul.
kaj niso poslali celo pleče? — Bratec odgovori: zato ker so samo pol prešiča zaklali.
(Zobne bolečine) Gospod (zobozdravnik) vpraša hiSinjo: „Jeli mogoče z milostljivo goapo govoriti?" - Služkinja: j,Ni mogoče, jo zelo aobje boló." — Gospod: „To )e nemogoče, ker imam njeno zobovje še v žepu."
(Zavednost.) Učitelj učeneu : „Ti hočeŠ hiio kupiti, katera velja lOOOO gld., imaš pa samo 3000 gold., kaj ti je storiti?" Učenee: „Gledati bi moral, da HG bogato oženim".
V mesecu malu v Novo Mesto vrafiujoča se pisma:
Sekula Flor., Miebigau — Alois IJrovat, Calnmet Pranz Sega, Calumet — Simončič Johann, Agram — Pcrsetic, Wien — Franz Turk, Leadville — Uartel Ursula, Agrani (rec.) — Suiajdek Jobanu, Gradac — Kolmau Aodroj, Joliet — LukSic Johann, Miebigau (ro.) Victor Simunieb, Stelton Oanphi - Franz Hoeevar, Iron Mountain Hans Straus, St. Pani — Peter Pe-čavar. Pueblo Culo ~ Aloiz André, Zagreb — Auaa Novak, Wien.
Loterijske srečke.
Trst 30. maja	+0 6H 26 28 58
Gradec 6. junija	88 39 85 7 24
Poslano.
Mestna Abčina Novomeška omislila si je javao tebtaico (vago). — Hvaležno mi okoličani priznamo, da nam je dobro došla, ker nam prodaja veliko olajša. Če pa je občiua že storila to, kar mnogo staue, naj nam stori še to, kar uiČ ne stane. Sedaj se tehta te ob uradnih nrab. — Če pridemo sedaj o kresu ob 6. uri zjutraj tehtati, moramo do 8. ure z živino čakati; ravno tako po 6. uri popoludne ne opravimo nič, hrei da bi od Poncija do Pilata hodili. Prosimo tedaj, naj se nam tehta ob vseh urab, ob katerih so prodajalnioe odprte.
Zadnji éas uas je meiitna občina jela kaznovati, če pustimo konje v kakem zavetji v senci. No, ni se bati, da bi se nase «trujene kljuse splašile — če smo pa zavoljo reda kaznovani, sakaj ni reda pri meslnib konjih in kravabť Kaj pogosto lahko vidite dirko po trgn in begajoče otroke; toraj prosimo enako mero za vse. Prosimo tedaj, bodite ?, nami, ki uaše krajcarje v mestn pustimo, potrpežljivejsi,
Več okoličanov.
Sm ešnica.
(Pol plečeta.) Gospod je dobil iz Ljubljane pol plečeta. Vkaže malemu brateeu, naj popraša, pridši domu, zakaj niso poslali celega. — Kaj so rekli, za-
Modro galico po 28 kr. kilo prodaja Fr- Perko, Novo Mesto.
Zahvala.
Nižji podpisani si šteje v dolžnost, našemu ue-utrudljivemu gg. e, kr. okrajnemu ^jdravniku dr, Jos. Kersnlk-u za hitro pomoč. Zmakaila se mi je roka po noči; imel sem grozne bolečine, ali gosp. doktor prišel je takoj po noči med 1- in 2. uro, ter mi skoro brez bolečin roko vravnal. Javna mu hvali iu Bog plati !
Krško dnć 8. junija 1891. OiS)	Josip Rott,
inCKtui nrgftiÚBt.
Tyx^iirtrt Btar 16 — 17 let, krepak in zdrav, UUtîlltîij sprejme se v nauk usnjarske obrti. Več se poizvć pri Ign. Drgancu v Toplicah.
Kovač <126)
tako sposoben, da Uliko samoBtojno kovaški obrt opravlja iu v tem podućnje, Bprejtue se takoj proti prav ngodnimi pogoji. Od lahko prevzame kuvaćnieo v najem ali pa, da stopi proti plači v slažbo. Ta ko-Tainiea je v sredi vasi na Božakovem blizo Metlike, kjer je doati razliťnega opravila iu dobrega zaslužka ; tndi stanovanje je poleg. Vse dražjo poizvé se pri last-Bikn Martinu VukštníĚu na Božakovem it, 5.
Zavarovanje škode po toči
na poljskih pridelkih vrši se po jako BÍKklh cenah. ZavaroTaiici prešiijih let imajo zavarovalnino 10 odstotkov znižano. Veë se poizvé pri
Viktor NiefergallUf
[120—2]	(ypalda jwt'ccî 'mostom v Kandiji.
Hiša naprodaj
v Novem Mestn Štev. 176 nasproti Brunerjeve gostilne. Kaj već 80 zvé ravno tam.	(126—0
Hiša z njivo
na Veliki Cikavi je iz proste roke ua prodaj. Ved se îzvé pri Neži Turk v Novem Mestu zraven kapiteljoa his. St. 152.	(ia4-i)_
Naznanilo.
Podpisani si nsojam slav. občinstvn naznaniti, da imam v svoji
prodajalnici na glavnem trgu
vedno v zalogi sveže špecerijsko in kolonijalno blago, turovo vazelíno, karbollneum (za prevlako lesa, da trpežen ostane), shajevca (PresBgerm), Radensko in Rogaiko kislo vodo in moko vse vrste po nizki ceni.
Teodor Salloker,
(H s—a)	v N»vem Mestu.
Pri grajskem oskrbništvu združenih grajSčin Germ, Sraben in BorSt sprejmó se v službo
Tavpet, kočijaž in dva koiijska hlapca.
Veé pové lastnik
(123-2)	Anton Vincenc Smola.
Slavnemn občinstvu nljadno naznanjam, da Bcm svojo, že pet let obstoječo
bukvoveznico
razširil, in si več strojev omislil, ter zamorem sedaj vsem spostov. naročilom točno in fino po-streii — Z» obilna naroČila so aljndno priporočam
[2Í11	J". JSrc^ec,
{
! i
Prava galica ali kupreni vitrijol, za škropljenje trt, tnđi cement in gorenjski gips se doM po nizki ceni pri
Adolf ranmr-ju
(H)8-3)	Novomcitf).
Lepa nova hiša
štev, 51 v Kandiji s železnim balkonom, na ugoduem (irostorn ho 23. t. m. ob II. uri sodnijsko prodana. Hiša ima eno nadstropje s štirimi sobami in dvemi Ětedilnimi ognjišči (Sparherde) kakor tndi lepo pri-lličuo stanovanje z vrtom. Cenjena je 4U40 gld. — Prodaja pa bo druga t. j, zadnja.	(:27i
Proda se iz proste roke
malo posestvo obstojfče iz àest o7'aiov in temn primernim poslopji m: kiSo s khtjo in dilema hh^-oma, četrt ure od Mokronoga pn Sv. Križu. Natančneje ae izvé pri lastnici (104-S)	Mariji Šepec pri Sv. Križu.
ena
iî
fltASGHE^
mm
VERSCHIUS offe^TRT
BULI GST
z zaniaškom ua dratu, s katerim se tako dobro zapró, da ne uhaja zrak vanje, dalje vrćke za pivo in vsake vrste steklo, porcelan, različne sve-tilnice za petrolej priporoča po najnižji ceni
Franjo Seidl
(iH—S)	v Novem Mestu.
Tïidi ustavljam Šipe u vsakovrstne okna in v okvire za podobe..
Gostilničar
na račun so sprejme. Več se poizve pri Frideriku Schwarz-u v Novem Mestu.	(78-6>
ČEK
13 do 14 let star, ki zna dobro pisati in brati slovensko, sprejme se na Notranjskem za vrtnarskega učenca. Deček mora biti poštene kmetske rodbine. Ponudbe pod šifro: S, naj se pošiljajo na vredn. tega lista.
OdgOTurui nrednik, íjKUjat«lj in laložmk I, Krijeo.
Novomesto. — Natisnil J. Krajec,