V NAfil DRŽAVI. Nar.tina skupščina se bo sestala 2.. scnat 9. junija. V DRUGIE BRŽAVAH. Krcg sestave nove grške vlarie. Predscdnik giškc republike je poveril sestavo nove vlade voditelju republikanske unijc Papanastaziju, pustcč mu proste roke, da si sam izbere sotrudnike. Za Papanastazijr se jo zavzel tudi prejširji ministrski predscdmk Venizelos. Ker pa Venizelos osebno iz zdravstvenih razlogov odklanja sodelovanje v vladi, bo Papanastaziu poleg ministrskega predsedništva obd)'žal tudi zunanje ministrstvo in najbrže tudi vojno ministrstvo, ker pom.ni njegova vlada prav za prav oncmogočitev generalskc diktature, zaradi eesar bržkonc noben general nc bo hotel prcvzeti vojnega ministrstva. Papanastaziu je noviuarjem izjaviJ, da bo takoj po sestavi sklical parlament in obrazložil program svoje vlade. . . ' N.va Fapanasiaziujeva grška vla_a obstoja iz zastopnikov vseh večjib strank in ima voiilni cilj. Volitve sc bodo vršile koncem avgusta ali prve dni septembra. Na Frartcoskem po novih volitvah še setlaj i-imajo vlade. Odločitev o sestavi novc francoske vlade bo padla ob koncu tcga meseca, ko se scstane izvršni odbor radikalne stranke. V Nemčiji so doživeli zadnji tedcn. hude pretepe v pruskem deželncm zboru in radi teh pretepov so se vršile krvave demonstracije v Berlinu in drugili mestih. Vzrok nemirov jc nasilen nastop Ilitlerjevih narodnih socijalistov, ki izzivajo predvsem komuniste. Ncva belgijska vlada pred parlamentom. Nova Renkinova vlada so je predstavila 25. maja parlamentu. Vladna izjava, ki je bila prečitana v poslanski zbornici in senatu, pravi, da bo vlada nadaljevala politiko pomirjevanja in finančnega ozdravljenja. Jezikovno vprašanje sc mora končnoveljavno urcditi in bo v ta namen vlada predložila parlamentu nove predloge, ki bodo omogočili soglasne sklepe. 0 zunanji politiki pravi proglas, da bo vlada vztrajala pri politiki miru. Razen tega izjavlja, da jbodo belgijski zastopniki podvzcli v Lausannu vse za zagotovitev belgijskih pravic ter delali z vsemi sredstvi za gojgpodarsld sporazum med narodi. Vlada je odločena boriti se proti usodaemu načinu omejevanja in oviranja izmenja.ve blaga. V notranji politiki napoveduje' ,\iada strogo štedenje v upravi tcr izra_a voljo za spoštovanje verskega in kulturnega miru. Iz nemirne španije. Policija jc zadnji tcden izsledila v Andaluziji, Kataloniji in v Madridu mnogo bomb. Po njenih ugotovitvah je le malo manjkalo, da ni prišlo v Španiji do nove velike rcvolucije, ki naj bi se pričela z nasilnimi dcjanji. V SevilM je eksplodiralo na mostu prcko Guadalquivira osem bomb, kar je povzročilo med prebivalstvom veliko razburicnje. V. Malagi so arctirali šesf uasilnežcv, udeležcnih pri napadih. Zaprli so tudi tvi osebc, ki so izvršile napad na bilbaoško tanko v Madridu. V Bataloni jc bilo izvršenih več požigov v tovarnah, zaradi katcrih jc ostalo brez posla več sto delavccv. V mnogih krajih je prišlo do hudih spopadov mcd policijo iu stavkujočimi. Japonska armada prodira v severno Mandžurijo. \rrhovni poveljnik japonskih čet v Mandžuriji, gencral Honjo, je s svojim štabom prispel v Alukdcn. Obenem napredujc japonska vojska zelo liit.ro proti ruski meji, da odreže vstaše od njihovega oporišea, ki se nahaja na ruskern ozcmlju. Premestitev glavuega stana japonskc vojske iz južne Mandžui-ijc v Harbin zclo živahno razlagajo v mednarodnih politi.nih krogih, ker obstoja bojazen, da bo radi tega prišlo do liudoga spopada mcd Sovjeti in Japonci. Ker Zveza narodov nima na Rusijo nobenega, na Japonsko pa le ncznaten vpliv, bo zelo težko spor poravnati, ako bi pripeljal do oboroženega spopada. Edina nada bi v tcm slučaju bila ta, da bi ostal spor omejen na azijsko bojiščc, kcr Amerika ni naklonjena niti Sovjetski Rusiji niti Japonski. Nem_i.ja nima niti voljc in ne razloga, da se vmeša in zavzame za to ali ono stran, Francija pa, ce bi hotela kaj ukreniti, bi sc morala najprej sporazumcti z Nemčijo, medtem ko bi Poljska in Romunija lahko stopile na plan samo na francoski strani. Zaradi tega je skoraj neverjetno, da bi azijski požar zajel tudi Evropo.