2. štev. Novo mesto, 25. januarja 1913. Letnik XXÏX. DOLENJSKE NOVICE Izliiijiijo KL ill vsiiktíi^a inescra, čo je :: tisti (lan [iraKiiiJi jm cii 3 noviii naročnikov, dobi poleg lista še lepo ve/iino kiijij!;o ,,>'aiK)leon I.", kdor dobi 50 novih nanxMiikov, dobi {lole^ lista lepo si'ebrno uro, in kdor dobi 100 novDi naiučnikuv, dobi polefr lista še srebrno uro s srebrno verižico. Denar za nove na-roiiiike se inoi-a vjioslati naprej za eelo leto. Zadnji rok je ;il. januar, torej samo še šest dni. Na d(do tedaj za dobro stvar! Uprav niš t v o. Znamenita glagolska starina v šentruperškem župnijskem arhivu. říyisal Ivan WtokluBii, V šcntruperikem župnijskem arhivu ao nahaja vrlo znamenita glagolska stariaa. Prva poročna knjiga ali „Catalogus eontractuum niatriiiionialium", ki se je zaCela spisovati 1. lfîG4,, je uvezanavplatiiice ovîtcv pergament popisan z glagolskim pismom. Ko som preiskoval viro za zgodovino šentruperške župnijo, sem dobil v roke tudi omenjeno knjigo, ki me je 5e posebno zjuiimala radi gla^folskega pisma na platnicah. Oui sem že poprej o tem glagolske«! spomeniku, da ga je pregleda) dr. Ivan Krek, ki zbira take spomenike. Kaj je določil o ujem, mi ni znano. Na^el som pa v arhivu tudi )iiamo nekdanjega novotiieškcga inženirja Leinmiillcrja iz 1. 1857, V tem pismu, ki '^a je pisal LeinmiiHcr kot konservátor tedanjemu šentruperskemu župniku Vinconcu Vovku, piše med dragimi stvarmi tudi o omenjenem glagolskom spomeniku, pa pravi, da jc vsebina glagolskoga spisa muka Jezusova. Kdo je Leiiiiidillerju to jiovodal, ni omenil, sam pa gotovo iii znal čitati glagolice. Bržkone jo to starino pokazal tedanjemu gimnazijskemu profesorju p. Ladislavu Ilrovatu, ki je bil veščak v staroslovenšůini in ki je morda, iz nekih besed iz omenjenega spomenika sklepal na vsebino. Ker. me je spomenik zanimal, sem prosil g. ža]mika Merveca, da mi ga je dovolil vzeti s seboj v Zagreb, da ga proačim s profesorjem R.Strohalom, poznatim veščakom glagolske književnosti. Ottienjeni popisani pergament na platnicah poročne knjige je odlomek misala (mašne knjigo) v veliki čotrtinki. Zdaj jo Širok 34 cm, a visok 23 citi; bil [>a je .širok 41 cm, ker je zdaj odrezan za 7 cm, in sicer samega teksta 3 cm, a praznine 4 cm na levi strani. Koliko listov je imel ta misal, se zdaj seveda no da določiti. Po[)Í3an je bil v dveh stolpcih z vrlo lepo [)okončno glagolieo hrvaške recenzije. Sodeč po j)ismu in jeziku je bil napisan ta misal, od katerega se je ohranil ta odlomek, v 14. stoletju. Ta odlomek (ovitek) se na za-iianji strani težko čita, ker so črke že močno izbrisane, tem lepše pa se je ohranila pisava od znotraj. Seveda bi se moral ves ovitek odlepiti od platnic ter očistiti, ko bí se hotelo pročitati vso vsebino. Toliko je določeno, da je Ea tem ovitka napisan odlomek ene poslanice sv. 1'avla in dveb drugih beril ter odlomek sv, evangelja. Zanimivo je vprašanje, ^odkod in kako je dospel glagolski misai v ěeut Rupert, Poskusimo razrešiti to vprašanje. Zdaj je v znanstvenem svetu dokazano, da je glagolsko pismo izumil sv. Ciril in da sta oba sv. brata prevajala liturgične knjige na slovenski jezik ter pri tem rabila glagolsko idsnio. Jezik, v katerem sta pisala, jo bil staroslovenski, kakor se je takrat govoril po Panoniji in Bolgarskem, zato se tudi nazivlje ta jezik starosîovenski ali starobolgarski. Ko so se po smrti sv. Metoda 1. 885, razšli njegovi duhovniki in učenci iz moravske države na iztok, jih je nekoliko ostalo na Hrvaškem, kjer se je ravno takrat lepo razvijala mlada hrvaška država pod Branimirom (879 — 892) in Mutimirom (892—914.) Tukaj so brez zapreke razširjali slovenske knjige pisane z glagolieo, dočim jc na Bolgarskem glagolieo preuredil iičenec Metodov Kliment, ter jo nazval cirilico. Tukaj se je slovenska knjiga lepo razcvetela pod carjem Simeonom Velikim (893 do 927), ki je sploh slovensko knjigo uredil ter jej dal oÚiko bizantinsko. Tako je ostalo vladajoče pismo na iztoku cirilica, na zapadu (Hrvaškem) pa glagolica, kjer je ostala v porabi vsaj do začetka 19, stoletja. V tem času se je rabila glagolica le v cerkvenih obrednih knjigah, tločim jc sicer prodirala v javno življenje a kmalu tudi v cerkev latinica, ker je na Hrvaškem bila latinska stranka tudi med duhovništvom jačja nego slovanska, ter odločno zahtevala v cerkvi rabo latinskega jezika mesto slovenskega. Zato se je na Hrvaškem že 1, 925, na zboru v Spletu pod vodstvom spictskega nadškofa določilo, da naj vsi otii duhovniki in menihi, ki so do zdaj rabili slovenščino, ostanejo pri tem, sicer pa ne sme noben škof spletske nadškofije dopu- stiti, da bi so za naprej posvečevali slovenski klcriki. To je bilo naperjeno proti ninskomu škofu Teodoziju, ki je na tem zboru odločno branil slovenščino v cerkvi, ali bil premagan, ker je tadi kralj Tomislav naginja! bo|j na latinsko stran. Na drugem spletskem zboru 1, 928, se je potrdil poprejšnji sklep in odpor škofa Teodozija je bii zlom^íen, Vendar pa s tem slovenščina v cerkvi ni bila še popolnoma zatrta. Sele leta 1059. na tretjem spletskem zboru je bila slovenščina popolnoma pregnana iz službe božje, ko so se morale tudi slovenske cerkve zajircti. Toda tudi še zdaj so se našli možje, ki so gojili slovenščino vkijub prepovedi, in čim slabša jc postajala moč spletskih nadškofov, tembo^ se je zopet Sirila slovenščina, dokler ai 1, 1248, papež Inocenc IV, (1243—1254) iz-novič dovolil Hrvatom slovensko bogoslužje s pismom glagolskim. Od tega časa se je začela glagolica zopet iznovič lepo razvijati. Kmalu je bila zopet uvedena v vso cerkve na Hrvaškem, Primorskem, v Dalmaciji, Istri, po Slavoniji, čez Savo do Križevca, po Metliškem in deloma po ostalem Kranjskem in Beneškem, Hrvati so z glagolskim pismom pred vsem pisali vse ono, kar so potrebovali v vsakdanjem živijenjd. Za cerkev so potrebovali cerkvenih knjig. Te niso bile pisane v hrvaškem jeziku nego v jeziku, v katerem sta napisala sv, brata Ciril in Metod obredne knjige, namreč v staro-slovenščiiii, aii na iztoku v starobolgarščini. Toda hrvaški prepisači so menjali jezik sv, bratov včasi bolj, včasi manj po potrebi, tako da se niti dva hrvaška glagolska cerkvena rokopisa ne njeinata v jeziku. Med temi kiyigami so misali, evangelistarji, djanja aposteljnov in razni molitveniki. Za zdaj poznamo najstarejše rokopise cerkvenih hrvaških glagolskih knjig iz 14. stoletja, ki dohajajo iz hrvaškega primorja, ali iz otoka Krka, ali iz Istre, ("erkvene knjige so prepisovali duhovni glagolaši in dijaki (žakni), ki so se pripravljali za duhovski stan. (liiiljo sledi.') Nove Šmarnice. Pred dobrim tednom so izšle v tiskarni -LKrajčcvih nasi. vNoveni mostu noveŽmaruice, katere je spisal in založil prcčast, g, kanonik A, Žiogar pod imenom „Lurški prizori". Pišate^ jih je posvetil tržaško-koperskemu škofu Monsignoři Andreju Dr. Karlinu, nekdanjemu svojemu kapclanu-tovarišu pri sv, Jakobu v Ljubljani. V predgovoru pojasnuje pisatelj povod izdajanja teh tímaniic. Cela v moderni, lični obliki vezana knjižica je razdeljena v dva glavna dela. V prvem delu je razvrščenih 31 premišljevanj s posebnim čudovitim dogodkom, ki je v zvezi z lairdom. Vsako premišljevanje nam podaja za sleherni dan nekoliko podatkov svetovno znane božje poti v Lurdu in je združeno s primernimi, jeďerna-timi iz sv. pisma ter z izreki svetnikov potrjenimi nauki. Sestavljena so premišljevanja s posebno govorniško spretnostjo, pa vendar tako priprosto in prikupljivo, kar jo posebno značilno pri teh šinarnicah, iz katerih bodo lahko tudi duhovniki obilo tvarino zajemali za govore v proslavo Brezmadežne. Nato sledi kratka molitev z naukom iz sv. pisma ali iz izrekov svetnikov. V ])rvem promišljevairiu nam predstavlja Marijo kot našo mater v sv, nebesih; v zadnjem pa govori ho|j natančno o častenju lurške Matere božje med Slovenci na slovstvenem poiju ter o važnejših cerkvah in kapelah, ki so se na slovenskih tleh sezidalo v proslavo Brezmadežno, Drugi del obsega običajne molitve, — jutranjo in večerno molitev, sv. mašo v čast Prikazni LurŠke matere božje 11, februarja. Posebno dobro je pogodil, da je pridejal devet-dneviiico in tridnevnico, obstoječo iz premišljevanja sv. rožnega venca in združeno s kratko molitvico kot prošnjo. Nahajajo se tudi lavre-tanske litanije, litanije v čast lurške Matere božje ter litanije pri hirški duplini. Sklepna molitev jo odločena za slovenskega dijaka k naši Lj. Go^pej LurSki, ki naj bi jo opravljal pred išrasnim oltarjem v kongregacijski kapeli, kakor nam kaže naslovna slika. — Iz vsega se vidi, da je knjigo sestavljal praktičen pisatelj. Knjižico najtopleje priporočamo gg, duhovnikom za rabo v mesecu majniku, vsem Marijinim družbam, kakor tudi posebno še častilcem hirške Matere božje za opravljanje Opozarjamo, da so bodo Šmarnice poslale vsem slovenskim prcčastitiin župnim uradom po oil izvod 8 položnico, tako, da jih bodo imeli vsi v rokah že meseca februarja. Prosimo ]>a najvljudneje, naj so dobre knjižice ne vrača, ker bo eventualni prebitek v dobre namene. Kdor pa želi ^več izvodov, naj se ohrne na g, založnika A, Žlogarja ali pa tudi na knjigarno J. Krajec nasi, v Novemmestu, — Cena knjižici, ki obsega 19 poi, jo samo 2 kroni, s poštnino 10 vin, več. Gospodarstvo. K zavarovanju živine s pomočjo živinorejskega sklada. v zadnji številki smo prinesli načrt, kako bi so dalo na najbolj priprosti način izvesti Zabavi in pouku. Velko. Slika iz zadnje bolgareko- turSko vojske. l>o boigaiííini. (Díilje.) «Po Vaši volji, blagorodje—" in Velko je s spoštovanjem pogledal svojega predstojnika. Vsak trenutek so prihajali novi transporti novincev, ki so jih porazdeljevali v vežbo med rezerviste, Velku jo bilo dodeljeno deset Botjakov in pet meščanov. Kdon izmed slednjih ni nič posebno prijal obrazu .bitnega Ivana Morisivine, ki je reveža grozno^ trpinčil. Dobil je sedaj obilo priložoosti maščevati se. „Velko!-' jB pozval svojega področnika na stran. In ko se jo Velko postavil poleg njega, je pomignil z očmi na vojake, ki so stali v vrsti, ter vprašal: ,,So ti pokorni?" „Pokorni so. Vašo blagorodje!" „In vidiš ondi onega dolgina?'' „J)a, vidim VaŠe blagorodje." „To je pasjegliivec, to je — razumeš? Pazi dobro nanj, ne dovoluj mu nobenega premikanja; v slučaju, da ne bi dobro korakal, ga vrzi v okove, da ne bi naravnost gledal, udari ga s pestjo po obrazu, ne prizanašaj mu! Naprej!" „Po Vasi volji!" Velko se je vrnil k svojim rokrutom, in podčastnik se jo napotil proti mestu, Velko kar ni mogel razumeti, čemu je oficir zapovedai tepsti samo onega velikana. Marsikateri je izmed kmetov res lev tekom vcžbanja. In „dolgin" koraka najboljše po komandi. Morda se jo gospod i>ot3častaik zmotil? Njegovemu razumu jc bila to uganka, a od tistega časa se je čutil, sam si ni znal razložiti zakaj, v zadregi zastran velikana. Zvečer ga je poklical Morisivina k sebi v pisarno, „Velko, kaj je torej z onim oslom?" „Po Vaši vo^i, Vaše blagorodje I" „Mu je zatekel obraz?" „Nikakor no, Vaše blagorodje, svoje stvari opravlja v rodu." Podoiicir je nagrbančii čelo. i,Cuj! ti si tepec. Jutri pridem tekom vežbanja nadzorovat, in naj oni vrag karkoli že stori, ti ga boš moral v moji prisotnosti temeljito ozmerjati, sicer te pa naj vzamo vrag!" Velko je odšel prestrašen. Opazil je, da je postal gospod podčastnik, kar jc bil povišan, vedno bolj neznosnejši, in končno — kdo ve — morda je bila že taka navada . , , Slednji dan je napočil in prišel jo podoiicir k vežbaiyu s temnimi oblaki na nagrban-čenem čelu, Velka jc oblival mrzel pot. Takoj pri prvem povelju: „Ena, dve!" je stopil Velko k velikanu, ga prijel za ramena m zavi)il z zamolklim, slabim glasom, kot da prihaja iz zemlje: ,.Prosim, gospod!,.," Več ni mogel izreči, samo proseče so je ozrl na velikana. Nekateri vojaki, meščani, so se nehote zakrohotali, ko so videli obžalovanja vredni položaj Velkov, ki ni vedel, ali je v nebesih ali na zemlji, . . Razkačen jo zaškri|ial Morisivina z zobmi, zbledel, skočil k Velku in ga lojmil po obrazu, da se je temu vlila kri iz nosa. To je še bol) raztogotilo častnika; zakričal je: „Velko! 24urni zapor, brez kruha!" li * * Huda je bila kazen za Velka. Celo noč je jokal. Skoraj bi ga bilo konec v njegovi boli. Spomnil se je matere, ki vzdihuje, če se spomni nanj — očeta, ki se mu nogo šibe ])od ležkim delom, marogastega vola v hlevu, ki se sodaj zanmn ozira, če so morda prikaže Velko, da ga pogladi po čelu .,, Dolgo so je bavil s temi mislimi. V tretje so zapeli petelini, ])rvo svetJikanje je jelo svitati skozi zamreženo okence . . , kmalu bo oživela vojašnica, preminila doba kazni in zopet se bo povrnil k vožbanjn — in zopet bo moral gledati surovi obraz jMorisivine, Ne, danes zvečer dezertira, takoj ko se bo zmračilo .. , Naj se zgodi, kar so že hočel A zgodilo so je drugače, Velko ni mogel izvršiti svojega naklepa. Ivan Morisivina je bil prestavljen drugam in na njegovo mesto je stopil pametnejši in človečji oficir. In Velko jc ostal. Prvi častnik je kmalu opazil Volkovo izurjenost, njegovo pokorščino in ljubko naivnost. Nekoč ga je pohvalil glasno pred kompanijo za vrlo izvršitev nekega um izročenega sporočila. „Vrlo, Velko! Drzen dečko si 1 Vsem želim, da postanejo taki vojaki, kakoršen si ti." Volku se jc zdelo, da je v nebesih. Od-sihdob je bil pripravljen umreti na sleherni migljaj oficirja. Vse se je v njem poživilo, in izpraševati je jel tovariše, bo-ii kaj kmalu kaka vojna s Turčinom, navdajalo ga je namreč vesolje nasaditi nekaj Turčinov na svoj bajonot. Od dne do dne je bil bojevltejši, „Velko, boš res pobijal cela krdela Turčinov?" so ga šaljivo popraševali njegovi tovariši. „Njihove matero bodo jokale za njimi," „In kako jih boš pobijal? Saj nisi bil se nikoli v boju," „Kaj, jaz?" je odvrnil razdraženi Velko, stopil na stran, prijel trdo za puško — zamahnil in sunil z bajonetom pred se. Vsi so odskočili, zakaj razgorčeni Velko bi bil res nasadii koga na bodalo, katerega ostrina se je lesketala v solncu. Nepričakovano ga potreplja nekdo po rami. Obrne se. Pred njim je stal njegov predstojnik in ga je zrl napol smehljaje, napol resno, Velko so je zravnal kot sveča in jo molčal sramu. „Rud bi te videl tudi tako hrabrega nasproti pravemu sovražniku", reče predstojnik, „Po Vaši volji, Úagorodjo," * :t; « Prišlo jc leto 1912. Desetega vinotoka so je postavil vos polk na Gladiiem polju v vrsto. Kmalu i>rijezdi polkovnik in naznani vsem, da je napovedal Ferdinaud, car bulgarski, v zvezi s Srbijo, Črno goro in Grčijo vojno Turčiji, ki kruto zatira in davi njihove brate, in da odrine polk zvečer na hojno polje bit boj za krst častni in svobodo zlato. 4i (Dalje Bledi.) StraTi 0. DOLENJSKE NOVIflR Stcv. 2. zavarovanje živino, PrinesJi smo ta naort v gîavnih potezah. Povedali amo, kar bi bilo najvažnejšega pri tem zavarovanja, in pozvali naše živinorejce, da povedo svoje mnenje o tem naOrtu. Med tem čaaom ata imeli živinorejska zadruga za novomeško okolico in kmetijska podružnica v Novemmestii seji, pri katerih se jo razpravljalo o ustanovitvi takc^^a živinorejskega sklada, iz katerega bi se plačevale odškodnine za ponesrečeno živino. Pri obeh sejah bo se navzoči odborniki strinjali z načelom takega priprostoga zavarovanja. S posameznimi določili načrta se pa niso mogli sprijaznit), in zahtevalo se je tudi podrobnejših določil v enem in drugem oziru. Glede cenitve živine v posamezuih okrajih se jo poudarjalo, da treba nastaviti oziroma določiti već vrednostnih kategorij za posamezno vrste goveje živine, ker je živina v novomeškem okraju preveč različne vrednosti, da bi se nastavila n. pr. za kravo ali pa za voli samo ena vrednostna kategorij«. Splošno je prevladalo mnenje, tla se naj zato odpravijo tiste tričetrtinske, polovične in eno-četrtinske odškodnine, kakor se mislijo z načrtom uveljavit). Za cenitev živine naj so določi torej več vrednostnih kategorij ali vrednostnih vrst in naj se doioči v slučaju nesreče le polna odškodnina (po načrtu SO^/o) in polni prispevek. Glede polnega prispevka se jo zdel prispevek 27o vsem previsok. Splošno se je trdilo, da pri takem prispevku ni pričakovati izdatne udeležbe za ustanovitev živinorejskega sklada. Prispevek naj bi se znižal na I"/« in naj se pridobe za slučaj morebitne izgube potrebne subvencije iz javnih sredstev. Naj bi se skušalo za tak dobrodelni zaklad kakor bi bil ta, izprositi večje podpore od strani dežele in države, ker bi bil v to obriqen denar gotovo prav obrnjen. Saj so tudi po drugih deželah subvencijonirajo take naprave. V tem slučaju bi bilo to še bolj potrebno, če se uva-žujejo živinorejske razmere naših malih posestnikov. Podpora, ki naj bi služila samo za pokritje upravnih stroškov, l)i bila pa pri toj priprosti uredbi sploh premalenkostna. Za povračilo škode, če so živina v sili zakolje in ae da meso vnovčiti, je treba podrobnejših določil. Ker so nalezljive in kužne bolezni različne nevarnosti, je treba vse tiste bolezni, ki so izvzete iz zavarovanja, imenoma navesti. 1-iazmotrivalo se je nazadnje tudi vprašanje glede zaupnikov, ki bi imeli v naših razmerah pogostoma težavno stališče. Izjavila se je tudi bojazen, da bi se brez dobro kontrole pri najbopi vo^ji iie dalo prav delati, kajti v naših razmerah se je težko zanašati na tisto poštenost, na kateri ima biti osnovan ves pomožni živinorejski sklad. —r— Kje so pogoji za rejo plemenih svinj. Dohodki iz prasičjereje se ravnajo v prvi vrsti po tem, kako se v posameznih krajih z njo pečamo. Pri njej razločujemo namreč na splošno dva načina reje in sicer: 1. rejo plemenih svinj v zvezi s prodajo praaet in 2. rejo nakupljenih praset v zvezi s pitanjem. Seveda si rejo iahko tudi drugače uredimo, lahko jo združujemo ali pa omejujemo samo na začasno rejo nakupíjenih praset itd., vendar vidimo v občo, tla je smer pri njej tivojna. Nekateri kraji se pečajo v prvi vrsti z rejo plemenih sviq, tedaj z rejo v pravem pomenu njene besedo, po drugih krajih pa kupujejo potrebne prašiče, da jih potem pitajo. V obče se smatra rejo plemenih svinj za dobičkonosnejšo. Spričo važnosti, ki jo ima prasičjareja za naše kraje, ni tedaj vsejedno, kako se z njo pečamo. Zato pa nastane važno vprašanje, ali bi se dala priporočati reja svinj tudi po takih krajih, kjer so se j^ospodarji pečali do-sedaj izk^učno le z rejo in pitanjem naknp-yonih praset. Spravljamo to vprašanje na dan, ker se v dovejšem času močno priporoča reja plemenih svinj. Kakor nas uče izkušnje, niso naši kraji povsod pripravni za rejo plemenih svinj. Mnogim krajeiti manjka za to potrebnih pogojev. Zaraditega se la reja ne da povsod vpeljati. Ti kraji bodo slej ko prej navezani na rejo in pitanje nakn ilienih praset. Tu in tam so se po teh krajih že lotili reje plemenih svinj, pa so jo zopet opustili, ker so so prepričali, da jim ne gre po sreči. — Posamezni boljši in večji posestniki se sicer pečajo tudi po teh krajih z rejo plemenih sviiij, toda to so izjeme, ki ostanejo brez nierodajnega vpliva na druga gospodarstva po teh krajih, V občo se bo reja plemenih svinj spo-našala le po takih krajih, kjer imajo za to rejo vse potrebne pogoje in kjer jo že danes nahajamo, tako n. pr. na spodiqem Dolenjskem, zlasti v krškem, novomeškem in mokronoškem okraju. Tudi v Belokrajini se ho ta reja lahko razširila, ker so ondi ugodnejši pogoji za to. Pogoji, ki so potrebni za vpeljavo in razvoj reje plemenih sviiy, so pa sledeči: 1. Ugodna prilika za prodajo praset. Navajam to na prvem mestu, ker je vspešna kupčija eden glavnih pogojev, naj si bo za razvoj to ali one kmetijske panoge. Dobro vpeljana kupčija je tedaj važen iiogoj za obsežnejšo rejo praset. 2. Pridelovanje obilnejše krme. Keja plemenih svinj je stalna, traja leto in dan in potrebuje zaraditega sploh več krme kakor reja in pitanje nakupljenih prašičev, ki je kolikor toliko začasna in se ravim i)0 množini pridelane krme. Po takih krajih se prideluje sploh več prašičje klajo. Velike vrednosti so v tem pogledu strniščni sadeži, zlasti strniščno korenje, ropa, v novejšem času tndi strniščna pesa, ki prihajajo zlasti našim malim posestnikom na dobro, 3. Prilika za pašo plemenih svinj. Brez zadostnega gibaiya si vspesne reje, si rodovitnih in dobrih plemenih svinj si)loh misliti ne moremo. Kjer manjka ograjenih vrtov, kamor se spuščajo svinje, ali pa izdatne druge paše, tam ni mesta za tako rejo. Stisnjene in z gnojem zadelano male ograje tik svinjakov niso za tako rejo, 4. Za rejo vneta in razumna gospodinja. ]ieja svinj zahteva najskrbnejšo strežbo zlasti ob času poroda in nekaj časa po porodu. Treba je čuječnosti, pazljive strežbe in vajenih rok. Sicer smo slabih vspehov sami krivi. 5. Zadostna reja mrjascev. Kjer jih manjka, tam sploh ni ntogoče stalne take reje. Večletna reja svinj. Roja plemenih svinj so sponaia le tam, kjer se redijo svinje po več let za pleme. Z naku jovanjem brejih mladic, ki se po prvem porodu 0!>itajo in zakoljejo, so reja plemenih svinj ne bo spo-našala iu se tudi ne more. Navajam to zaraditega, ker se delajo pri nas tudi te poskušiye, ki so pa le mimogredočoga pomena in brez trajne vrednosti. Kjer manjka teh pogojev, tam se pri najbopi volji ne da nič trajno dobrega doseči. Poskuša se sicer sem in tja s tako rejo, toda brez izdatnega uspeha. Izjemo delajo le posamezni boljši in večji posestniki, ki pa ostanejo brez merodajnega vpliva na celoto. Gospodarske drobtine. — Kiiiotijski tečaji po DoleiiJ,sliein. V nedeljo 2(3. in v pondeljek 27. t. m. se^vršita kmetijska tečaja v Mokronoga in v Šmar-jeti. Na sporedu so predavanja o gnojenju in pridelovanju krme, o živinoreji, o sadjarstvu in o kmetijskih zadrugah. Gospodarji in gospodinje, udeležite se tečaja v obilnem .številu! Pošljite na tečaj svoje odi'asJe sinove in hčere! — Oddiija cejiljonili trt. Opozarjamo Jiaše vinogradnike, da se že sedaj pobrigajo za dobavo potrebnih cepljenk in bilf. Slabo in pomanjkljiv? nasajeni vinogradi naj se ])0-pravijo in nasade s cepljenkami. Izkušnje zadnjih let nas uče, da so uspehi z zelenim cepljenjem tako pomanjkljivi in neenakomerni, da se za nove nasade v obče bolj priporočajo dobro vkoreninjene cepljenke. Prav le|)e ce i-Ijenke oddajata iz svojih trtnic kmetijska so a na Grmu in kmetijska podružnica v Novem-mestti (glej zadej naznanilo). — Živinorejska Ziiilriiga za novomeško okolico v Kaiidiji je imola v pondeljek 13. jau. sejo, ])ri kateri se je mej drugim sklenilo, da naj skusa načelatvo izprositi, da se za novomeški sodni okraj priredi skupno licenci-ranje bikov in da se porabi to priliko tiidi za prcmovanje bikov. Taka prošnja so je že enkrat predložila na vse merodajne oblasti, toda zadruga je ostala brez odgovora. Morda so nam posreči letos, da dosežemo skupno licenciranje, saj za novomeški sodni okraj ozir. za okoliš živinorejske zadruge. O priliki licen-ciranja bikov se ima vršiti tudi občni zbor živinorejske zadruge. — Občni zhor kmetijske piMlružnico novomeško bu letos na dan sejmico v pon-tleljok dne 3. marca ob 2. ]»opoJudtie v društvenem prostoru (v hiši g. Jakšeta v Novom-mestu). Spored prinesemo prihodnjič. — Na zadnji semenj v Xovemmcstn se je prignalo veliko živine, za katero je bilo tudi dokaj kupcev. Prišli so tudi ogrski kupci, ki so kupili precej volov za sladkorno tovarno v Diošegu. Pripeljalo seje tudi veliko prašičev. Pri mladih se je cena zboljšala. Pitani prašiči so so plačevali po 1 K do I K L2 h. Politični pregled. lîraiijski deželni zhor bo sklican na dan 18. februarja t. 1. k rednemu zasedanju. Sestanek hrviitskoslovenskega ekseku-tivnftfîii n(lht>rii je bil 11. t. m. v Opatiji. Tu se jo povdarjalo: Zaključki, storjeni v O jatiji, ko se je razpravljalo o politiškem položaju hrvatskoslovenskega naroda, ostanejo zaupni. Stranka prava svojega stališča do Ogrsko ne bo izpromenila. Obstriikcija hrvatskoslovenskega kluba v državnem zboru na Dunaju jo samo začasno prekinjena. Trdno se upa, da se odslej Srbi ne bodo dali izrabljati proti Hrvatom, ne Hrvati proti Srbom na korist nasprotnikov. JHali Jninučiii načrt dela mnogo težav avstrijski zbornici. Dao 15. t. m. se je zbralo šest članov od vsake zbornico, da se neolicijelno posvetujejo o malem. lin. načrtu, oziroma o novih davkih, ki jih vlada zJasti z ozirom na novo službeno pragmatiko zahteva. Člani poslanske zbornice so naglašali, da jo prebivalstvo po davkih itak že preveč obremenjeno, naj se torej novi davki nalože bogatim slojem prebivalstva. Člani gosposke zbornice so m seveda branili ubogo reveže milijonarje n naglašali, naj se osebnodohodninaki davek ne Kviša šele od 10.000 K letnih dohodkov, ampak naj se v vseh razredih zviša. Uvede se tudi samski davek, davek na vžigalice, avtomobile in še nekateri drugi davki. Vladna mala večina je v veliki zadregi, ker je sama preslaba, da sklene nove davke in so že obupali, da se novi davki .sklenejo tlo 7. februarja. LtiSka faknltcla v Trst«. Zopet enkrat jo zadala vlaila nam Slovencem hud udarec, ko jo dovolila na trgovinski Šoli Rivoltella v Trstu pravna predavanja. Ta prodavanja so sicer zasebna, a Italijani upravičeno upajo, da postane iz teh ])redavanj pravna fakulteta v Trstu, ker vlada skoro gotovo prevzame to šolo. Itusinska univerza. Cesar je izdal lastnoročno pismo, s katerim pooblašča naučnoga ministra, da odredi zaporedno otvarjanje rusinskih predavanj na Ivovski pravni fakulteti, nakar bi so leta 1916/17 ustanovilo rusiusko vseučilišče s sedežem, ki se pozneje postavnim potom določi. Polski klub je vzel to cesarjevo pismo na znanje. Uzoren stavbeni red za mesta in trge in po.sebno industrijske krajo pripravka ministrstvo za javna dela. Na sodelovanje jo povabil minister Trnka deželne odbore. Nil Ogrskem je bilo več političnih shodov zoper Jjukacsevo volivno reformo. Ogrska vladna stranka je 21. t, m. izvolila soglasno za predsednika grofa Khuena-Hedorvaryja. Hrvaški ban postane najbrže pl. lîakocza}^ Aťera s koitznli Prochasko in Tachyjem je sedaj v redu. Fnincoska. Za predsednika francoske republiko je bil izvoljen dne 17. t, ni. Poinearé. Noví predsednik je bil več let naučni minister, je zelo nadarjen strokovnjak na pravnem in iinančnem polju in govornik prve vrste. Kot politik je trezen in zmeren. Njegova izvolitev je veselo znamenje za krščanstvo, saj so ž njo najhujši sovražniki krščanstva izgubili že tretje predsedniško mesto na Francoskem. Portugalska je popolnoma v rokah jako-bincov. Novo vlado je sestavil vodja jakobincev dr. Costa, ki si je privzel kot ministre samo udane a sit:er brezpomembne osebe. Portugalske katoličane in monarhiste čakajo še hujša preganjanja in grozovitosti, ker se je Gosta na nekem republikanskem kongresu zaklinjal, da bo katoliško vero na Portugalskem^ zatrl. Španska. Ko je bil umorjen prejšnji liberalni ministrski predsednik (Janalejas, se je pričakovalo, da skliče kralj konservativno ministrstvo. Toda zgodilo se je ravno nasprotno; novi ministrski predsednik Romanones je še bolj_liberalen nego Canalejas. Liberalni šjianaki listi sodijo, da se izvedejo velike preosnove v protiverskem smisla. Kralj sam se posvetuje z vsemi strankami, tutli z antidinastično stranko. Kako je na l!alkan«i V petek, dne 17. t, m. je avstro-ogrski poslanik v Carigradu, marki Pallavîcini, ki je hkrati dekan diplo-matičnega zbora, izročil na Porti turškemu ministru za zunanjo zadeve Noradunghianu kolektivno noto evropskih velesil. Nota opozarja Turčijo na resne posledice, ki bi znale nastati, ako bi ae nadaljevalo sovražnosti na čataldski črti. Turčija so bo morala obrniti v Evropo za lioancijelno pomoč, da spravi v vezavo bogata ozemlja, ki ji šo oatanojo, a na to pomoč se ne bo mogla zanašati, ako se ne bo ozirala na želje Evrojjc. Velevlasti priporočajo Turčiji, naj se odpove Odrinu v korist zaveznikov in poveri Evropi rešitev vpraSanja egejskih otokov. Ako se bo ozirala Turčija na to nasvete, ji bodo velevlasti šle s finančno in moralno podporo na roko pri povzdigi njenega gospodarstva. Turški zunanji minister je odgovoril po predaji note, da bo vlada odgovorila čim preje na to obvestilo, a definitivnega odgovora še do sedaj ni, pričakuje so pa ugoden odgovor. Rodbinski svet, ki se jo vršil v sultanovi palači, je povzročil sklep ministrskega sveta, da se Odrin brezpogojno odstopi. Večina ministrskega sveta jo za mir. (Jrki so ob pomorski bitki 18. t. m. dve turški ladji popolnoma uničili, tri turške vojne ladjo, ki so postale za boj nes wsobne, so pa , zavozilo na obrežje. Turki so izgubili v bitki 60 mrtvih iu 400 raigencev. Srliski krnlj Peler so dne 19. t. m. prvič ni udeležil procesije ob blagoslovljenju vode, ker je bolan. To vzbuja občno vznemirjenje. Dopisi. Preřiia. V nedeljo po sv. 3 Kraljihjo bil ksnonično vmeščen naš gospod kaplan Štefan Trškan^kot novi župnik na prostrano in lepo župnijoŠmihel pri Novem mestu. Tako vmeščenje so navadno vrši v škofovi kapeli v Ljubljani po Prevzvišenem samim ali po škof. namest- niku, To pot so pa prosvitli knez in Škof posebej pooblastili mil. g. prošta novom. dr. Seb. Elberta, ki je izvršil prepomembni obred v naši novi farni cerkvi sv. Antona Pad. v Prečni. Oba samostana preč, oo. frančiškanov in nsmiliooih bratov sta se vdeležila to na deželi nenavadne slovesno.sti po svojih predstojnikih. Veselili smo so zupčani iz srca in to vmeščenje je časten zgodovinski spominek za naso župnijo, potem pa tudi za novo farno cerkev, ostane nam v spominu dokler živimo, sicer ga pa tudi zabilježimo v zgodovino med imenitne dogodke našo župnije in cerkve. — Novi g. župnik je pa tudi zasluži] to redko častno izjemo, da je bil ravno v naši novi farni cerkvi vmeščen, saj je bil ravno v letih 190t;—1913 tnkaj v službi, ko smo največ priprav^'ali za zgradbo nove cerkve, jo v letih 1907 in 1008 zidali, in pozneje pa notranjo opravo nabavljali. Bil jo prav v zdatno iiomoč g. župniku pri tem delu in sicer tako, da je težavo duh. opravila večinoma sam opravljal; pa tudi ko je hodil po podružnicah in vaseh v svoji duh. službi, in pri drugih prilikah je vodno nagovarjal in poprosil dobre farane za delo, vožnjo in za denarne prispevke in tuiii sam je večkrat v večjih in matyših svotah z veseljem prispeval, l'od njepvim vodstvom iu vplivom je dekl. Mar. družba izvršila marsikatera umetna dela za farno cerkev, kakor lepe prte, zagrii^ala, korporalije itd., nekatera so res ))resenetliivo lepa. Omislil je tudi krasno zastavo dekliški Mar. družbi. — Dno 15. t. m. nakonferenci dekanijskih gospodov sotovarišev se je zahvalil mil. g. proštu za naklonjenost, se poslovil od domačega župnika, s katerim sta delovala v lepem soglasju mnogo let, ter so priporočil vsem čaatitim duhovnikom i v na-daljno ljubezen. — Slovo od dobrih taranov pretočeno nedeljo 19. jan. zjutraj in ol) 10. uri je bilo Ijubeznjivo in zelo ginljivo! Na 23. dan je imel slovesen vhod v svojo župnijo in časten sprejem po faranih. Ta dan je bil sopraznik Marijine zaroko (desponsationis B. M. V.) — To pa tudi ni brez pomena, saj ravno ta dan so je zaročil izbrani ženin — žui^nik s svojo duhovno nevesto, preleiio šmihelsko faro. — Zeločastno je bilo, da so novegažupnika spremili prečenski g. žujian z zastopniki obč. odbora na konjih in v vozovih do moje naše župnije. Živeli i Na svidenje, predragi prečenski farani I Staro farno cerkev nameravamo kmalo podreti. Preden se to zgodi, trel)a umakniti še nekaj notranje opravščine, kakor lepe kamenite plošče, kak atol, kipe svetnikov, stebro pri vratih in drugo. Tem potom vabimo prijatelje stare cerkve in starinarstva, da si izberejo ta «11 oni predmet tor pripomorejo tudi na ta način k financam nove farne cerkve. Lepe, močno plošče bi se gotovo dobro porabile pri železniční zgradlň. Sv. vojsko zoper alkohol začenjamo že tndi pri šolski mladini. 17. jan. smo imeli malo konferenco v šoli o tem na izrecno željo odhajajočega g, župnika šmihelskega. Do «O šolskih otrok se je na prvo priporočilo vpisalo. ÍÍIjarya je mnogo, posebno ker se učiteljstvo in duhovščina toplo zavzemata za to prekoristno delo. Naprej! Krka. Pri nas imamo telovadni odsek „Orel", kjer se kakor drugod po Slovenskem zbirajo naši vrli mladeniči k [muku, telovadbi in pošteni zabavi, /^e od nekdaj pa je ta odsek nekaterim ,.prosvitljencem" ti'n vpeti. Nagajajo, kjer le morejo iu napadajo z besedo in tudi drugače naše poštene fante. Tako je sedelo novega leta dan v gostilni pri Rebolju več naših fantov pri eni mizi, pri drugi mizi pa sta sedela Sever Anton in Miklavčič Anton z nekaterimi drugimi pri ,.frakeljuu šnopsa". Ko se proti večeru dvigneta od prve mize Jožef Zaje in Jožef Hribar, da gresta domov v Podbukovjo, se vziiigneta tudi od nasprotno mize imenovana dva ljubitelja „frakeljnov" iu gresta za njima. Sredi pota pa naenkrat pri-iirvi s kolom Sever Anton nad Jožefa Zajca in zamahne proti njemu. Gotovo hi mu razbil glavo, ako ta ne bi dvignil v obrambo svoje roke; tako pa mu je zlomil samo roko, Jožef ííribar je ubožal. V soboto 18, t, m, je bila razprava pri novomeškem okrožnem sodišču in je dobil Sever 12 mescev, Miklavčič pa 4. To delata „frakolj" iu pa tista omika, k prihaja od takih zakotnih gostiln, kakor je ona znana pod cerkvijo. Fantje, kar vas drži še kaj na svojo čast, četudi niste „Orli", ogibajte se takih gostiln, kjer vaa razni la/,i-preroki zapeljujejo s svojimi nauki v nesrečo, kakor imenovaim dva Severja in Miklavčiča; naj vam bota ta dva v svarilen zgled. — V po; nedeljek dne 20, t. m. se je poročil v ljubljanski stolnici naš nadučitolj g. Henrik Lobe z gdčno, Fani Vidmar iz Ambrusa; izročil ju je ženinov brat č. g. Janko Lobe. Novoporočencema želimo obilo sreče v novem stanu! Iz Acllošič 18. jan. V zadnjih „Dol. Nov." sem sporočil, da se je zopet letošího zimo javil pri nas in v naši okolici, kakor že nekaj zim sem, divji prasec. Naj dodam k temu sporočilu, da ga je U. t, m, videl naš graščak g, P, Ranch in sicor na Gribeljskem polju. Kakor pripoveduje, jo prav velik in bi znal tehtati kakih 300 kg, ako ne še več. Kolikor je mogel opaziti, res ni divji prasec, ampak le podivjan domač prasec. Ker je sneg, ki je zapal v noči od 11.—12, t, m., obležal in ga je po snegu ftt PV. DOLENJSKE NOVICE Slran lažje opaziti iii slciliti, se morda vendar posreči liakeiiiu lovcu, (ia ga ustreli. — Lani je bilo v naM župniji, ki hna dve občini in sicer AdleŘice in Trîbuèc, rojenih 3(î otrok, 1tí tlcčkov in 20 deklic, — Umrlo jo 32 oseb, 12 inošk. in 20 žensk, spola, od teh 13 iz občine Aiilešiči in 19 iz občine Tnbuče, in ined Kaiii^jinii 9 iz Bcduja in 10 iz Tribuč. Jlcd umrlimi jih je bilo starih od (iO—70 let 9, od 70—80 let 4 in čez SO let l. Najstarejša oseba jo ciosegla tSl let. — Porok pa je bilo 13. Med ženini je bil najmlajSi star 17, najstarejši pa (;9 let, najmlajša uevesta 18, najstarejša pa 38 let. Petkrat so vzeii vdovci samice, od teh dva iz tujih žnpuij. Največ ženinov ia nevest je bilo iz vasi Bedenj in sicer 4 ženini ia (j nevest. UragiituS. Nevarno se je ranil 16 letni posestnikov sio Jure Kuzma iz Uragatuša. Ko je pri delu držal nož v rokah, ga je njegov tovariš tako nesrečno sunil v nož, da ai je ž njim prereza! žilo odvodnico pod kolenoui. Za silo so ga obvezali že doma, a k^jub temu mu je odteklo jako veliko krvi tako, da je ves oslabel. Bil je osem dni doma, a ker se je bilo bati, da umre, so ga v petek dne 17. t. m. prepeljali v bolnišnico v Kandiji; upati je, da tu pojioluoma okreva. in tuje novice. Zdraviliška vest. Gospod dr. Pavel Indra, okrožni zdravnik v Kostanjevici, se je vrnil od šGsttedcnskega dopusta zaradi bolezni in zopet pravilno uraduje. Zalmvni veoer. TukajSi^a dekli.ška Marijanska kongregacija j^riredi v nedelo dne 2, februarja točno ob polu 8. uri zvečer v rokodelskem domu svoj zabavni večer. Na vzporodu so tri enodejanske šaloigre in sicer: „Mama je nervozna", „V hudih zadregah" in „Kaznovana radovednost". Cene prostorom bodo: Sedeži v 1. in 2. vrsti i>o 1 K 20 v, v 3.-8. vrsti po 1 K, v 9. iti 10. vrsti po 80 v, stojišča po 40 v. Vstopnice za sedeže se iz prijaznosti prodajajo od petka, dne 31. jan. da^je v prodajalni J. Krajec nasi, in na zabavni večer od poiu 7. ure datjc pri blagajni. K obilni udeležbi vabi najvljudneje predstojništvo. Umrli su v Kovem mestn: V bolnici: 13. jan. Ana Novak, kočarja žena, 78 let. — 18. jan. Marija Biček, hči delavke, 6 mesecev. Umrl je v torek dno 14. t. m. obCeznani živinozdravciski,pomočnik in posestnik v Žabji vasi, g. Alojzij Šepic, po dolg^i, mučni bolezni. Blagi pokojnik je bil daleč naokolu zelo priljubljen ill iskan zdravniški pomočnik pri živini, in ko jo zbolel, jo še na posteči pisal recepte za zdravila. Bil jo prva leta, prcdno jo opešal, tudi član nadzorstva kandijske posojilnice. Kmetje v okolici ga bodo težko pogrešali, ker je vsakemu z veselem priskočil na pomoč. Ali ne bi merodajne oblasti preskrbele za kakega naslednika, to bi bilo živinorejcem in posestnikom sploh jako ustreženo. Rarrjkemti pa bodi zemljica lahka. N, p. v m.!' T Žiipiiiji Prećiiui jo v letu 1912 umrlo 74 oseb iu bilo rojenih 92 otrok. Porok je bilo VJ. V žiiiniiji Viutavas je vletu 1912 umrlo 34 oseb in bilo rojenih 43 otrok. Porok je biio 4. V žniHiiJi t'cniiaSiijifto je v letu 1912 umrlo 3G oseb in bilo rojenih 34 otrok. Poroke 80 bilo 3. V íiipiiiji Št. reter je v letu IDI'^ umrlo 46 oseb, iu bilo rojenih 49 otrok. Porok je bilo 8. V župniji ilirniipoe umrlo 61 oseb, in bilo ro" Porok je bilo 11. V župniji Šmihel pri >'«veni mestu je v letn líHá umrlo 91 oseb in bilo rojenih 176 otrok. Porok je bilo 31. V Žiiiniiji l'ydgrad je v letu 1!H2 umrlo vo oseb in bilo rojenih 21 otrok. Porok je bilo 7. V liolnico irsiiiiljeiiih Ijnitov v Kaniliji je bilo v letu 19la sprejetih 2053 bolnikov. Od prejsigega leta jih je ostalo v oskrbi 90 torej je bilo v teku leta oskrbovanih 2143 bolnikov; od teh je zapustilo bolnico ozdravljenih 1464, zboljsanih 403, neozdravljeniii 114.^ umrlo 61, skui)aj 2042. Ostalo je konçem lota 1912 101 bolnikov v oskrbovanju. Število oskrbovalnih dni je znašalo 38.375. Od odpuščenih je bilo liiede vere rim, kat. 1982, gr, kut. 25, pravosl. as, protestantov 3 in 4 moliainetianci. Vsak dan se je oskrbovalo povprečno 100 bolnikov. Sprejetih je bilo v letu 1912 193 bolnikov več nego 1. 1911, Po tlomovini je bilo med 2042 odpuščenimi bolniki 1468 samih Dolenjcev iu 574 bolnikov iz drugih krajev. Naj bi občinski zastopi na Dolenjskem pomislili, koliko dobrot imajo od kandijske bolnice, ter naj pošljejo od občine temu zavodu tako potrebne podpore. Zlasti tiste občine naj se ganejo, ki do sedaj niso še nikoli dejansko pokazalo svojo naklocóeiioati zavodu Usmi^e-nih bratov. Predavanje o Lurdu s skioptifninu slikami je imel pretočeno nedelo 19. t. m. o, Pavel Potočnik in sicer dvakrat, popoldne o v letu VM2 enih 106 otrok. ,ob 5. uri in zvečer ob 8. uri, obakrat v rokodelskem domu. Pe^al nas je prvič skozi mesto Strassburg, kjer smo videli znamenito uro, Pariz s svojimi znameiiitostini, Bordeaux, v Lurd. smo videli ono znano votlino, kjer se je il. B. prikazala Bernardki, baziliko, kip kronane M. B. in sv. Mihaela, sv. križev pot, svetovnoznano procesijo, preiskovalno sobo, stanovanje Bernardkino in lurško jezero. Podali smo se skoz mesto Toulouse, Marseille, Lyon, Bellíort zopet v Strassburg in odtod domov. Zvečer pa nas jo peljal g. predavatelj iz Inomosta skoz Brcgenz, Curih, Luzern, Genf v Lurd in odtod skozi Lyon, Paray le Monial, Marija Einsiedeln domov. Predavanje je bilo jako zanimivo, luč je sedaj prav dobro funkcijonirala in ni nič nagajala, le žal, da udeležhani bila taka kakor bi biloželeti. Upamo, da bo prihodnjič, ko nas g. predavatelj sredi posta zopet počasti z zanimivim jiredavanjem o pasjonskih igrah, v tem oziru bolje. V nedeljo dne 1:3. t. m. je priredilo tukajšnje rokodelsko društvo zabavni večer s ]>etjom in igro „Rokodelska družba" ter ša^ivim prizorom „Himplicij Žolna". Obisk je bil še precej povoljen, igralo in pelo se je tudi dobro, nekateri igralci so pokazali, da imajo res talent zato, nekaterim bo pa treba še malo več vaje, da se ne bodo prestrašili in jim ne bo zmanjkalo besede, ko pridejo na oder. Sicer smo pa bili s to prireditvijo prav zadovoljni. Izgnhil je od hiše dr. Glohevuikove do kresijo listnico s 3^20 K ubog črovljar Jauoz Peterlin, žujmijo Škocjan pri Mokronogu, v ponedeijek dne 13. t. m., skupiček za edino kravo, ki jo je imel. Pošteni najditelj se naproša, naj prinese denar v kapitelj g. vikarju ali pa naj ga izroči župnému uradu v Škocjanu, saj dobi zato primerno nagrado. ili-iiniluicii in posojilnica za Kaiidijo ill okolico (rog. zadrug-a z neomejeno zavezo) je imela meseca decembra 1912 denarnega prometa K 132.032'77. Vložilo je 150 strank K 36.647-56, a dvignilo 181 strank 44.957 K 69 v. — Posojil je bilo danih 24 strankam K 13.590.— Vseh zadružnikov je 2255, Do 23. januarja je imela že 200.000 K prometa. Dobro znamenje. Premcniba posestva. Zegatovo posestvo v Kaudiji je,kupil g. Jožef Windischer. Pas sv. Jožefa in siidi^iii nedelj sv. .ložciu i)OSVftčenih. Spisal .fanez Volčič, Cena v usr^o vezani krýigi 1-40 K se dobi pri J. Krajec nasi, v Noveru mestu. Za župana v VišnjijU'On jo izvoljen Jakob Vidic, posestnik v Višnjigori. Sniikcioninin zakon. Cesar je sankcioniral vodoprávní zakon, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor. Učiteljske vesti. Za definitivno učiteljico v Dobrničah je imenovana gdčna. Alojzija Maurin iz Cerkelj. Za provizoričnega učitelja v Višnjigori je pa imenovan g. I. Stegovec. Sejmoví: 27. jan. na Vinici, 3. febr, sejmica v Novem mestu, sejmi v Žužemberku in v Krškem, 4. febr. v Metliki, 6. febr. v Ěit. Jernejn. Slov. kat. izobraž. drnstvo v Metliki priredi v nedeljo, dne 26. t. m. ob 4. uri pop. v društveni dvorani veselico s sledečim vzpo-redom: 1. J, Aljaž: Slovan, moški zbor. — 2. F. Ferjanćič; Planiuarica, mešan zbor. — 3. J. Aljaž: Job, mešan zbor. — 4. Čašica kave; veseloigra v enem dejanju. — 5. Fr. Forjančič: Na morju, ženski zbor. — 6. Fr. Ferjančič: Solnce čez hribe gre, mešan zbor. 7. A. Foerster: Planinar, mešan zbor. — 8, Ig. Hladnik, Dekle in lilija, ženski zbor. Hrvaško-slnv, evliaristiřiii kongres se bo vršil letos v Zagrebu. Konarski niipad. Dne 18. t. m, je nek neznanec napadel letnega minerja Pavla Bahunjeka iz Semiča in ga z nožem nevarno osuval po glavi. Ropar je hotel od Bahunjeka denar. Slednji se nahaja v deželni bolnici v Ljubljani. Volitev v krnjili šol. svet črnomaljski se je vršila 23, t, m. Izvoljeni so: za Črnomelj Skubic Jožef, Matija Malnerič, Janko; za Loko Grahok Jožef; zaButoraj: Smonič Janez, vsi odločni pristaši S. L. S, Na sv. TreU kraljev diiii so pobili graščinski hlapci s Pogane Štefan Pro.šiček, liovrenc Ivančič in Martin Makovec sohlapca Janeza GrimSič iz Kamnja, ker se je v kuhinji pogovarja! z deklo. Pustili so ga leiati na prostem in dekla ga je našla pred hlevom vsega v krvi iu nezavesti. Kanjenca so odpeljali v bolnico, kjer je zopet padel v nezavest in sc šele tretji dan zavedel, druge hlajice so pa oddali v hišo pokore. romilosčeii roiiarski morilec. V zadnjem tukajšnjem porotniškem zasedanju radi hudodelstva roparskega umora na smrt na vešala obsojeni Maksimilijan Brhardt je po-miJoSčen v 20 letno težko ječo, dopolnjeno z enim trdim ležiščem vsakega polleta ter temno celico na 24. junija veacega leta. Itiriiioviinje v dekaniji Novo mesto ho lotos: Mirna Peč 11. junija, Prečina jun.. Novo mesto 15. jun., Šempeter 17. jun., «mar-jeta 18, jiin.. Bela Terkev 19. jun., Brusnice 20. juii., Podgrad 21, jun., Stopiče a2. jun., Vavta vas 24. jun., Soteska 25. jun., Píillandl ae. juiL. Črmošnjice 27. jun., Toplice 29, jun., Šmihel 20. jul. — V dekaniji Trebnje; Tre-!>nje 14, sojit.. Št. Lovrenc 15. sept., Čatež 17. spet,, Sv. Križ 19. sept., Št, Rupert 21. sept., Št. Janž 23. sept.. Sv. Trojica 25. sept,, Tre-beino 26. sept., Mokronog 28. sept.. Mirna 29. sept. — V dekaniji Žužemberk; Dobrniče 2. okt.. Ajdovec okt., z-užemberk 5. okt., Zagradec 6. okt, .Sela 8. okt., Krka 9, okt, Ambrus lOokt., Šmihel 12.okt. in Ilinje 15. okt. Umrl je cesarski svetnik Ivan Murnik, dolgoletni tajnik trgovsko in obrtniške zbornice za Kranjsko, dne 18. t. m. Pogreb je bil obohilui udeležbi odličnjakov raznih korporaci] in društev v poncde^ek 20. t. m. N. p. v m.l liazstava vajenskih del so namerava letos kakor 1. 1904 prirediti v Ljubljani in sicer prve dni meseca maja. Ožji odbor se je že izvolil, ki naj izvrši vse jn-edpriprave in si zagotovi potrebno pod loro. Pričakovati je. da bo ta razstava še bol)e uspela kakor prva Tridesetletiiicapo.stne hranilnice. Dne 12. t. m. je [ireteklo 30 let, odkar se je ustanovila naša postna hranilnica. Prvo vprašanje 0 tej ustanovitvi je sprožil že 1. 1871 tedanji trgovinski minister dr. Albert SchMe, začela je pa poslovati šele 12. jan. 1883. Število vlagateljev znaša danes 2^/4 mi^one. Nadvojvoda Kajuer jo nevarno obolel in se boje za življenje 86 letnega bolnika. Sveti Oče izda encikliko, v kateri poziva vso katoličane, naj slovesno praznujejo zmago Konstantina Vel. nad poganstvom 1. 312. Kardinal di-. Nafil, dunajski nadškof, je zbolel. Dasi njegovo stanje ne vzbuja skrbi, je vendar na lastno željo prejel sv. zakramete. Novo ohleke za orožnike so izročili posameznim oddelkom v preizkušryo. Uniforme so svitlosive, suknje, haveloki in čelade pa želozuosive. Bluze so slične bluzam pehote z upognjenim ovratnikom, orožniki v goratih krajih pa dobe hlače do kolena z nogavicami. Kratek havelok dobe vsi orožniki. Mesto sedanjih sabelj pa dobe lahke kavalerijske sab^e. Ne zapirajte vrat si-eči, ki vam sili v hišo! Tako enako sc glasi današnji oglas „Slovenske Straže", kj vabi dotičniko, kateri hočejo poskusiti svojo srečo s srečkami, k nakupu varnih in zaupanja vrednih vrednos^tnih papirjev. Da je to najcenejši in najmaty nevaren poskus, priti do bogastva, je žo zdavno pribito. Vprašanje jo le; S katero srečko? Imamo jih nebroj, ki so vse dobro in zanesljive, najdragocenejšo pa nam zapušča Turčija, ki se ravnokar umika iz evroj>ejskoga prizorišča. S turško srečko se bomo pri izžrebanju glavnega dobitka 400.000 ali pa 200.000 frankov prav veselo poslovili od pregnanih Turkovi Ne zamudimo vlaka, ki pelje dne 1. februarja t I. k sreči 1 Vozni listek stane le 4 K 75 h, naš cilj pa je 400.000 ali 200.000 frankov! — Kdor si namerava kupiti to izborno srečko, nuj čita današnji zadevni oglas „Slov, Straže". Raznoterosti. § Nov časopis pod naslovom „Železni-čarski glasnik" so zučoli izdajati člani „Prometne zvezo". Urednik mu je Ivan Gostinčar, lastnica „Prometna zveza" na Dunaju. Izhaja 1. in 15. dne v mesecu in stane celoletno 3 60 K. § Ih-uštvo sv. .leronima \ Zagrelm je proti koncu leta razposlalo svoj knjižni dar za 1. 1912, Znano je, da ima to bratsko društvo isti namon kakor naša družba sv. Mohora. To spričujejo tudi knjige, ki jih obojno društvo izdaja. Kaže že to koj prva knjiga; Biblijska povijest; JI. knjige 11. dio, ki sklepa stari zakon. Mohorjeva družba je lani že skončala vse zgodbe sv. pisma. Hrvatska ki^iga je v manjšem obsegu nego slovenska, a i^riprostemu ljudstvu bo ugajala, ker mu pregledno kaže zgodovino izvoljenega ljudstva do Kristusa. IjiČno slike pojasnujejo čtivo, 2. Život — se zove lepa povest iz jtrve dobe krščanske. Z zanimanjem se prestavi čitatelj v davno preteklost svetovnega Rima in svetega mesta Jeruzalema. Povest kaže, da se le v krščanstvu najde prava sreča in življenje. — 3. Govedoreji je namenjen spis: ,,lvako je susjed Raz-umovič gojijo ii'ovedo." Živinorejec najde koristnih naukov, ako se ravna po njih, zbopal bo svoje gmotno stanje. — 4. Za sedanji čas jako zanimiv spis je: „Sjedinjena crkva inegju Slavenima i njezin zaštitnik sv. Josafat Knn-čevič, nadbiskup Poločki, mučenik." Kolikor bo^ se bodo sj»oznavali katoliki in jiravoslavni, toliko ložje bo njihovo zjedinjeiije. — 5. Danica se imenuje društveni koledar, ki ima poleg običajne koledarske vsebine še 31 raznih sestavkov zabavno in poučne tvarino. Lepe sliko pojasnujejo spise. — Iz imenika je razvidno, da je štelo društvo koncem 1. 1911 vkupno 20,071 članov, to je dosmrtnih, ki uplačajo najmanj 10 K enkrat za vselej. Polog teh jo še do 15.000 „krunašev", ki dobe knjige za 1 krono. — V dobi naše vzajemnosti priporočamo posebno dijaštvu, da pristopi društvu sv. Jeronima ter se s čitai^em rýegovih kyjig igraje priuči hrvaščini. Kratkočasnice. Iz vzporeda iiivinorejskfi razstave: Ob 10. uri: Dohod goveje živine. Ob 11. uri: Sprejem gostov. Ob 12. uri; Skupno kosilo. Dobra ženka (svojemu bolnemu možu). „Glej stari, tu imaš k^juč od vežnih vrat — imeti ga smeš, dokler ne ozdraviš." Vzdih pijanca: „Slovenec nima sreče, če ni lačen jo i>a žejen." Najveitja nesreča: Janez sedi v gostilni in ga ni spraviti domov. Tedaj pride njegov hlapec Jože in reče: „Oiie, domov pojte, vaša žena umira." Janez: „Bom že prišel, ko izpijeni." Jože: „In vaš France! jc padel s kozolca tor si zlomil nogo." Janez: „Bo že ozdravel," Jože: „In na podu gori." Janez; „Bodo že pogasili." Jože; „In iz velikega soda se jesnelobroč." Janez: „Kaj, obroč iz velikega soda? Ja, zakaj mi pa tega precej ne poveš? Saj bi se lahko zgodila največja npsreča? Zdaj moram pa ros precej domov.'i Vstáno in zdirja proti domu. * y šoli i Katehet v šoli vpraša dečka: „Zakaj 80 je prestrašil kralj Ilerod, ko je slišal, da so prišli trije modri v Jeruzalem in popraševali po novorojenem kralju Judov?" Deček: „Ker je bil nervozen." Deklica v šoli ipripoveduje: „Med množico je bila tudi žena, ki je trpela dvanajst ict na krvoločnosti." Listnica uredništva: Oospod Frank Saksor, Amořika, S2 CortlandL Stroet : l'otrjujûnio tirejcni poslanlli ů K za Narodno čitakico v Clcviiknd, Ohio, — Lepa hvnla! Loterijske številke. TRST, 15. januarja 67 7 32 71 81 GRADEC, 22. januarja 36 14 50 79 20 Zahvala. 21 Vsem onim, ki bo nam oli iire^ridki ii^iibi naiega dragega sojiroga oziromu oiiota, Ktarega oûeta, brata, tasta, striea iu tivaka goni)oda hkušali ua katerikoli nafin lajšati težko bol, izrukaiiio tem potom uajiskreucj.io aaLvalo. iilasti se zalivaljiijeiiio prei. diihov-Simi, jiref. SR. 00, Fraiiii.^^kanom iu Usini-Ijucim bratom bolnice v Kuudiji, daljo problai?. g. županu Jos. Ziire-u za iiastno BpiemstTO k Kadnjeimi poÈilku, ccnjoDiui darovalcem piekrusnih venoov toi Biiloh VBcm, ki 80 B Bvojo udeležbo izkazali ue-pozalmemu rajniku zadnjo Oait. Vsem in vsakemu posebej Hog plaĚaj ! Žalíjavaii pri Nov. mestu, dne 18. jan. 1913. Žalujoči ostali. Dražbeni ohlic. ]■: 860/13 II Dno 25. februarja 1913 dopoldne ob polu tO. uri tjo pri (Spodaj oznnmonjoni sudtiiji v izbi št. 8 dražba zeniljiíío vi. št. 827 k.o. PreEiia obiitojoi-eKa iz partel: 1.) št. Iil8;'l triivuik, a.) št. 818/2 njiva, 3.) St. 821/1 imS^, 4.) St. H21/2 pušfia, fi.) št. 822/1 travnik, H.-i št. ÍÍÍJ2/4 painik, 7.) št. 822/7 pot, 8.) St. 822/Í) travnik, t».) 5t. 851/2 pot, 10.1 it. 1015 vinograd, PoBainezaini parcelam jo doloOona vreclnoat na ad 1) 3142 K bO li, ad 2) 1ÍÍ87 K 52 h, ad 3) 18 K 18 h, ad 4) 18 K 18 h, ad 5) 247 X 31 li, ad fí) 18 K 07 b, ad 7) 28 K 78 b, ad 8) 1091 K 02 b, ad 9) 2B K 07 h, ad 10) lt)7 K 28 b. Kajuianjši ponudek xaašu ud 1) 20i)5 K 08 li, ad 2) 1111 K (58 h, ad 3) 12 K 13 b, ad 41 12 K 12 h, ad 5) 104 K 88 b, ad e^ 12 K 04 b, ad 7) li) K 18 h, ud 8) 727 K 34 b, ad (n 18 K 70 h, ad 10.) 131 K h, pod teiu zneskom bu uo irodaje. 1 iraitbone jiogoje tn iatino, ki se tičejo nepremičnin, (imojo tiflti, ki žele kii >iti, pTf^ledati pri spodaj oïua-iiionjoni aodniji v izb àt, 5 mod opravilnimi urami. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo odd II., dua 28. decembra 1912. 27 OraUbeni Dhlic. K 8!37;i2 E H40/12 8 Dne 11, februarja 1913 dopoldne bo pri spodaj ozna-menjeni «oduiji v izlii M. 8 dražba /.emljiàù; I, ob polu 10. uri vlož. àt. UO in 388 k. o. Miruapot'. olotojočih iz Ktav\>išim, gtwpoduTnke^a poslopja in kozolca, 10 njiv, 8 gozdov in 1 pašnika s piiliklino, obato-jočo iz roftnepft voziť^ka, pluga in brane, V60 cenjeno skupaj ua 7123 K. ri. ob 10. uri pa vlož. St. 507 k. o. llirnapeS obstoječega iz fitavisĚa, 8 travnikov in gozdu, ceojenoga aa ()78!) K 10 li. Najmanjši ponudok znaša ad 14749 K, ad II 4527 K, pod tomi zneski bo ne prodajo. Hraibetie iiofïoje iu listino tiíoĚe se noprcmičmu, smejo tisti, ki iele kupiti, vjiogledati v izbi Ět. 5 to Kodnijo med optavilaimi urami. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II., dno 17. grudna 1912. Sfi Svinjske piče, korenja i« pese je še v večji množini dobiti pri Avg, Knafelc-u v Kandiji. 23-3-1 Ceno meso! Prvo vrste govedina, Iclotina In hm-vioa 5 liii 7M 4-:2 K, svinjsko nieho 5 kg m 5'12 K, [trÈkajfino svinjsko 5 kg m (( K, |)OSiiřono nioso 5 kff 7 K, salamo 5 tg sia «-80 K, pošilja v jioštuili Kftvo.jili jjoAtnine )iroBto proti (lOVKetjii Herskovits Etel Heritičse Nr. 202, Ungarti. Trosi fo natant'ncga iisslova. 2'i-3-l Svarilo. Slavnemu oljčliistvu iiazuanjam, tla nisem v nobenem ozini plačnik svoje otroke. Kajidija, 9. januarja 1913. Friinc Sn^botnjak. Izjava. ^ 1'odpisani izjavim, da ni Jože Rebolj ua Ijodstrešjn zažjraJ, kakor mi jc trdila njegova žena M. Rebo^i._ťlorjunéič. Prodasta se radi odhoda iz jiroatc roke brez vaacejja bremena v lia-deljci pri Bučki v oldižjii deželne ceste, mlin in žaga. /raven spada 1 travnik, I mlad hrastov gozd, 2 njivi ter 1 vinograd., — Vse tli navedeno nahaja se v najboljšem stanu. Natančni pofroji in cona ae zve pri Franc Wei6u v Radeljei pri Bučki. sil-2-1 Milijoni zdravijo Kašalj hripavost, katar, zasliženje, dušljivi in oslovski kašelj - S Kaiserjeuimi prsnimi ttarameliimi -„s trem smrehami". fiO'lO poverjenih iz iričeval od if^/tPV zfjravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeli. — Bonbončki jako dobro prijajo in so ug-odnega okusa. a-o-2 Paket 20 in W vin., ovojíelí tíO vin., se dobiva pri lekamarjili: Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. V Kandiji tik železnega mostu je : hiša št. 29 : z 6 sobami, z velikim vrtom in z eno njivo naprodaj. Ceno se izve ravno tam. 25-2-1 Lepo posestvo se procia iz jtroste roke. Posestvo je v Žabji vasi par minut od Novejša mesta. Več se izve pri Ignaciju iiurn, mizarju in pos. 30-3-1 RAZGLAS. Mestna hranilnica v Novem mestu Je v seji upravnega odbora dne 27. novembra 1912 sklenila, da se je s 1. januvarjem 1913 obrestna mera zvišala pri vlogah na 4-'/2 in za posojila na zemljišča na 5'/2 odstotkov, vštevši zaostanke, Rentni davek tudi v prihodnje plačuje hranilnica sama. Polutetne obresti za vloge pa se vsacega pol leta kapitalu pripisujejo in obrestujejo. Novoniesto, dne 14. decembra 1912. Ravnateljstvo mestne firíiníInícB B Hovem mestu. 2,2.3.3 E 797/12 Družbeni ohlic. OJA STARA skiišttja je in ostaoe, da jo za odstranitev jičg, kakor tudi y doacgo in ohranitev nežae in mebkc kože ter bde polii najboljše sredstvo Evotovnoznano milo „Steckenpterd-Lllienmllcli-selfe" znamke Steckeupfcrd tvrilke Bergmann & Co., TctBchen a/E, Komad po 80 li se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, jjrodajalnah jjar. fumov in vseh v to stroka HiiadajoOih trgovinah, iBtotako se priporoma Rurgniannova lilijina kreum „Mancra"liOt izborno srediitvo za ohranitev nežnih, belih, ženskih rok; loni^ek po 70 h se dobi v vseh trgoviuah. 38-2.1.24 Dne 12. februarja 1913 dopoljtie ob polu 10. uri bo pri gpodaj o/tiamenjeni aodaiji, v izbi Št B dražbit polovica zcniljiíúa vi. àt. 371 k. o. liniloltovo oli-stojeicga i/, hiie v Novem mestu iSt. IHO, v kateri bo Kvriiijo goatildšku obrt iz vrta in Rozda v Dobindoi» 8 pritiklino vred, ki sestoji i/, (i legnarjev, cenjene skiijiitj na ««05 K. 50 U. Najmanjši ponudek znaša 3333 K; pod tem ^zneskom se no prodaje. Pražbene pogoje in 1 stino, ki se tiĚejo ucpreiiiiiaiue, stncjo listi, ki želo kupiti, pregleiati pri spodaj ozna-nionjeni sodniji, v izbi št. 5 med opravilnimi nranii. C. kr. okrajna sodníja Rudolfovo odd. II,, due 15. novembra lí)l'i. U V najem se odda staroznana ib-3-i SjiĐberne-topa pstiinĐ v Novem mestu, na željo tudi z mcsnico. — Več se izve pri lastnici biše g. Mariji Rozina, Izvrstno, skoro novo kovaško orodje, prav malo rab\]'eno, za popolno opremo vsake kovafcuice, ima na prodaj pod ceno Franc Cemič pos. Dolga Hakti št. 18, p. Kuka pri Kršlieiii. i(!-2-i Službo išče^ sadjereje vešč vinlčar. '•s Več pri upravništvu DOi.E.NMSKIii NOVIC. „SIou. Straža" Vam praul: .Ne pahnite od setie sreče, tii se i7am ponujs! Kupite srbsko državno srečko iz 1. 1888 v izborni skufiini 3 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 3'25, Ěe boljše pa v skupitii 4 srečk na 46 mesečnih obrokov po K 5'60 z U žrebanji vsako leto! Srbska srečka sama se zamore dobiti na mesečne obroke po samo eno krono! Glavni dotiitlfi 1QD.Q0D. 7S.00D in ZD.OOD franiiou vsaho leto ! Ne prezrite, da se dne 1. februarja 1913 vrši žrebanje tiirSkiii srečk z glavnimi dobitki po 3-krat 400.000 in 3-krat 200.000 frankov vsako leto ! Turške srečke so prej kot slej najboljše in povsem varno srečke. Mesečni obrok K 475. \'elikii sknpina s turško, srbsko in .íe dvema drugima srečkama na mesečne obroke po K fise ponuđene srečhe morajo iiiti izžretiane! 15-2-2 Naročnina za vsak mesec izhajajoče slovensko poročilo o žrebanjih vseh važnejših srečk stane letno 2 K. — Pojasnila daje in naročila sprejema za „ĚÍIoveiisko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubijana. I BRZOJAV! Usojam si slavno občinstvo iz Novega mesta ter okolice opozoriti na ravnokar došlo svetovno-znano čistilo za črevlje „NEW-CREAM" v črni ter rujavi barvi. Se priporoča z odličnim spoštovanjem ALFONS OBLAK trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo. Vedno velika zaloga „NEW-CREAM". 3-B-3 I Najboljše urejena TÍSKÍ1RN9 na ĐDlenjsIfem, tti izgotaulja vsahourstne tiskovine totno :: in ticno, je turdltii :: 1 Krajec nasi, u Novem mestu, hi Ima tudi prav doiiro :: :; urejeno :: :: hnjigoueznlco, hi veže vsohovrstne hnjige :s trpeHno in teniS. :: Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnico za Handijo m oIíoiied reg. zadruga z neomejeno zavezo lastnem donin v Kaudiji v sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen nd ali nc, ter obrestuje po na leto brez odbitka rentnega davka, katcreira sama iz svojega plačuje. Za hrnnilue vlogo kakor za vse posojiluifrnc obvezno.^ti — janii'-i ]ioleg rezervnega zaklada in deležev ("■oz 2300 zftdrnžiiikov ■/. VHcm svojim pronioiienjeni. Iz tega so razvidi, da malokateri donarni zavod nndi toliko varnosti kakor kandijaiiskii hriiuiliiiea. Kdor hoče biti dober gospodar! Ta si naj talioj :: Ifupi mlin :: za vsakovrstna žita mleti. ZastDpzaHraiijsho: flNTDK BDTftliíl, Nouo mesto. mú- --■■ Ktivuu uuLii LUIIKU variiu^iiJ Ktitwi níiiiuijíLiiríftii m t^^j^uj ^^ D= Trenz se je vrnil iz potovanja in ordinuje zopet za bolnike v Draškovcu pri Št. Jerneju. ž Od 217-10-5 SI.,., R.. "f I del. družbo zo Sivolne stroje Veliki trg St. 45, ■ isd8 šsl tepo posBstBO [epljene trte četrt ure od Novega mesta obstoječe iz zidane hiše in vsega gospodarskega poslopja, njiv, travnikov, gozdov in vinograda so takoj poti ugodnimi i»ogoji proda. Več v upravniStvu Dol. Novic. 5-2-1 izupstno zaraîtEHE in uhoPEnifEnE prodajii kmetijska Šola na Grmu (po.šta Kandija Kranjsko) sledečih vrst; silvanec, veltlinec, laški rizling, kraljevina, žlahtnina (špaisjol), žametasta črnina (kav.5čina). portugalka. Tiuii bilfe riparie portails in aranionXrupestris. Oddaja se tudi sadno drevje, visokobelno in pritlično, Cene po dogovoru.