STUDIJSKA Hi LJUDSKA KNJIŽNICa Trg svobode 1 2250 2IUJ DE Energetika TALUM uspešno prebrodil enodnevno omejitev dobave zemeljskega plina V Sloveniji smo začeli uporabljati zemeljski plin najprej v industriji in nato v vse večji meri v široki potrošnji potem, ko smo leta 1978 zgradili prvi del visokotlačnega plinovodnega omrežja in ga povezali z evropskim. Naši dobaviteljici sta bili Rusija in Alžirija, kjer so zaloge te ekološko najprimernejše fosilne energije med največjimi na svetu. Plinska industrija se je razvila do take ravni, da zagotavlja zanesljivo dolgoročno preskrbo končnih uporabnikov z zemeljskim plinom predvsem iz Rusije, Alžirije, dežel ob severnem morju in Nizozemske. Tisti, ki uporabljamo zemeljski plin, energetske “plinske” krize doslej nismo poznali. Zato lahko zemeljskemu plinu upravičeno rečemo energija brez meja in ga obravnavamo kot energijo prihodnjega stoletja, saj znane, tehnično izkoristljive zaloge zadostujejo za dobrih 70 let. Iz leta v leto pa odkrivajo še nove. V TALUM je zemeljski plin drugi najpomembnejši energent, saj zaseda skoraj 10% celotne porabe energije v naši tovarni. Verjetno ni treba poudarjati, da je električna energija udeležena z največjim deležem, s približno 90%. Z rastjo porabe zemeljskega plina postaja pred 25 leti zgrajeno primarno slovensko omrežje plinovodov prešibko oz. premalo zmogljivo. Geoplin, d.d., je moral zaradi tega zgraditi dodatno transportno kompresorsko postajo. S tem se bodo povečale zmogljivosti magistralnega plinovoda, to je izboljšale pretočno - tlačne razmere v slovenskem plinovodnem omrežju. Ena od teh je zgrajena v neposredni bližini naše tovarne, v Cirkovcah. Dne 12. avgusta 2000 je bila priključena v sistem primarnega regionalnega transportnega plinovoda avstrijska meja - Rogatec. Ta kompresorska postaja bo, ko bo začela delovati, seveda pomagala k večji obratovalni varnosti plinskega sistema tudi v naši tovarni in omogočala povečati odvzeme zemeljskega plina, tako da ne bo tehničnih omejitev pri razvoju in povečani porabi tega energenta. Razumljivo je, da je bila v soboto, 12. avgusta, ko so priključevali cevovode za novo kompresorsko postajo v Cirkovcah prekinjena normalna dobava tudi za našo tovarno. To je bila istočasno prva resnejša prekinitev normalne dobave zemeljskega plina za TALUM od leta 1982, odkar smo priključeni na ta sistem. Ker bi popolni izpad plina pri nas povzročil kar veliko škodo in težave, smo se uspeli dogovoriti z Geoplinom o zmanjšani dobavi iz zaprtega cevovoda, ki je bil na začetku pod tlakom 40 barov. Po izračunih so nam dovolili dnevno porabo 18000 Sm3 na 24 ur za tiste naše porabnike, ki bi utrpeli večjo škodo, če bi prišlo do popolne prekinitve. V DE Energetika smo naredili natančen razpored razdelitve dovoljene količine. Nekatere peči v livarnah smo le ogrevali, peč za žarjenje drogov je bila normalno v pogonu, peč za pečenje anod pa smo priklopili na utekočinjeni plin iz skladišča. Bojazen, da ne bomo dovolj “disciplinirani” in da bomo zalogo iz cevovoda porabili prej, kot bo delo v Cirkovcah končano, ali pa, da so se zmotili v izračunih razpoložljivega volumna plina in bomo vseeno popolnoma izpadli (žarjenje drogov) se je razkrojila, ko me je glavni dispečer poklical malo pred polnočjo. Pohvalil nas je in sporočil, da so delo končali, da imamo v cevovodu še okoli 10 barov tlaka in da smo prevzeli 17400 Sm3 plina. Tako je bila akcija za nas uspešno končana brez škode na napravah in v proizvodnji. Spodaj je lepo vidna dolina v diagramu skupne porabe 12.8.200 od 9. do 24. ure. Milan Tkalčec Presoja ravnanja z okoljem, varnosti in zdravja Potrditev našega dosedanjega dela V Talumu smo se odločili za izvedbo celovite presoje ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja. Presojo sta izvajala za to usposobljena eksperta neodvisne zunanje inštitucije Dames&Moore GmbH&Co KG iz Hamburga v času od 18. do 21.9.2000. Podjetje ima številne samostojne pisarne v Evropi s centrom v Londonu ter v Los Angelesu za ameriško področje. Presoja ni bila namenjena pridobivanju certifikata v okviru naših priprav za uskladitev dejavnosti po IS014001 temveč, da potrdimo naše dosedanje delo, usmeritev in ugotovimo (ne)skladnost podjetja glede bodočih zahtev EU. V teh štirih dneh smo skupaj s presojevalcema prečesali podjetje od znotraj, zunaj, podolgem in povprek ter pregledali zajeten kup dokumentacije. Na končno poročilo še čakamo, vendar lahko ugotovimo, da smo z našo metodologijo ocenitev tveganja prepoznali vse pomembne vidike ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravje pri delu, cilje pa zapisali v skupnem Programu varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu št. 1/99, kar je prikazano v tabeli, ki je priloga Aluminija Nenehne izboljšave in skladnost z zakonodajo sta elementa preprečevanja onesnaževanja okolja in nesreč pri delu. Pa srečno, zdravo in okolju prijazno! Dr.Marko Homšak Se dovolj pogosto spomnimo ¡n pohvalimo ljudi Tatjana Zidar Gale, je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, zdaj pa je absolventka magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede. Končala je prvo stopnjo izobraževanja iz nevrolingvističnega programiranja in si leta 1997 pridobila mednarodni certifikat in naziv praktika NLP. V letu 1999 je končala izobraževanje druge stopnje NLP in si pridobila naziv master poslovnega komuniciranja. Že več let vodi seminarje in delavnice retorike in komunikacije in svoje znanje izpopolnjevala pri tujih in domačih strokovnjakih. Je avtorica knjige Retorika, moč besed in argumentov. Prijazno se je odzvala našemu povabilu za sodelovanje v Aluminiju, zato bomo v nekaj nadaljevanjih objavili njene članke o tem, kako komunicirati med seboj. Voditi ljudi oziroma biti nekomu nadrejen pomeni imeti moč. Zaposleni občutijo to moč najpogosteje takrat, ko nadrejeni ni zadovoljen z njihovim delom ter jih začne kritizirati, lahko se celo zgodi, da jih kaznuje. Po drugi strani pa lahko uporabi moč tudi tako, da podrejene pohvali in nagradi. Vendar je pohvala tista, ki gre ponavadi precej težko od ust. če bi v različnih podjetjih vprašali, kakšno obliko moči uporablja njihov šef, bi gotovo odvrnili, da precej raje kritizira. Po njegovem se na ta način namreč kaže in ohranja njegova avtoriteta, medtem ko je pretirano dajanje pohval lahko razumljeno kot slabost. Ker je pohvala v manjšini, se pri ljudeh zato pojavijo negativni občutki, kadar jih kdo pohvali. Zakaj? Ljudje smo različni. Nekaterim pohvala dvigne samozaupanje in jih okrepi v njihovi samozavesti, drugi ostanejo povsem “hladni”, tretjim je neprijetno in se začnejo opravičevati, da so jim pri tem pomagali tudi drugi... Dvomi, ki jih pri tem obhajajo, so lahko naslednji: 1. Če me kdo pohvali, imam občutek, kot da hoče z mano manipulirati Direktorica Poslovne šole Bled dr. Danica Purg je dala kratko izjavo za Aluminij. Rekla je, da je izjemno vesela, da je tukaj. Posebno jo veseli, kako Talum napreduje in ima veliko mladih, motiviranih ljudi na različnih nivojih, ki so garancija za prihodnost podjetja. Med našimi mladimi sodelavci sem izbrala tri, ki so diplomirali na naravoslovnih fakultetah in jih povprašala, kakšni so njihovi vtisi o seminarju: Sonja Fakin: Zanimivejši zame je bil prvi del predavanja: teamsko delo, saj na tak ali drugačen način delam v skupinah in lažje razumem odzive drugih ter uspešnost oz. neuspešnost skupine, če prepoznam “koordinatorje”, “delavce”, “inovatorje”, “dokončevalce”... Za obvladovanje časa pa je zelo uporaben recept določanja prioritet z deljenjem dela na nujno in potrebno. Še dve zanimivosti iz skupinskega dela: prvi dan smo odkrili skrite igralske talente, drugi dan pa smo pri določanju prioritet v vseh skupinah direktorju marketinga, ki je imel kot član Uprave kup drugih obveznosti, obesili na ramena še problem s področja kakovosti. Predavateljica nas za to seveda ni pohvalila, kar pa odtehta dejstvo, da je kakovost vrednota vseh nas. Mihael Hameršak: Bil sem udeleženec dvodnevnega seminarja na temo Teamsko delo in obvladovanje časa, ki ga je vodila mednarodno priznana strokovnjakinja iz tega področja gospa Danica Purg. Moram poudariti, da je bil seminar za mene osebno zelo dobrodo- dela. 3. Le kaj neki ima za bregom? 4. Ves čas premišljujem, ali je iskren ali se pretvarja. Pri zaposlenih torej pohvala ne pade zmeraj na plodna tla. Zakaj je nekaterim tako neprijetno, če jih kdo pohvali? Odgovor na to dilemo bomo dobili, če se bomo vprašali, kaj je pohvala oziroma kaj vsebuje: 1. Pohvala je vrednotenje, je izrekanje sodbe; ljudem pa ni prijetno, kadar kdo o njih izreka sodbo - četudi je pozitivna. 2. Kadar slišimo sodbo na naš račun, razmišljamo, da nismo popolni, postavljena naloga bi morala biti opravljena še boljše. 3. Pohvala je usmerjena na ljudi, malo pa spregovori o konkretnih dejanjih ali vedenju. Temeljno vprašanje, ki se nam zastavlja, kadar govorimo o pohvali, je torej: Kako pohvaliti, da bo naša pohvala konkretna in objektivna ? Kdaj in kako jo izreči, da bo ljudi motivirala, da jo bodo z veseljem sprejeli? Manj zaželeni način pohvale bi bil: Janez zelo dobro delaš. Brez zadržkov lahko rečem, da si najsposobnejši od vseh; pa še prijazen in ustrežljiv si. Iz primera je razvidno, da delamo pri pohvalah pravzaprav podobne napake kot pri izražanju kritike. Prva in največja napaka pri pohvalah je posploševanje. Naša pohvala je ponavadi predvsem preveč splošna. Gre za sodbe, ki vsebujejo ocene, kot so: pameten, dober, najspo- šel In zanimiv, saj v dosedanjem izobraževalnem programu na področju tehnike nisem imel priložnosti prisostvovati predavanjem na podobno temo in mi na novo pridobljeno znanje iz tega področja pomaga pri opravljanju službenih dolžnosti, kakor tudi v zasebnem življenju. Še posebej bi rad izpostavil ter pohvalil predavanje na temo Obvladovanje časa, saj je pri današnjem načinu življenja in dela to eden izmed poglavitnih problemov ljudi in tudi zaposleni v Talumu nismo izjema. Menim; da seminarji s podobno vsebino pozitivno vplivajo na delovne rezultate slušateljev in naših teamov, katerih člani smo, kar pa neposredno vpliva na izboljšanje poslovnih rezultatov Taluma in dviguje našo konkurenčno sposobnost, ki je predvsem odvisna od nas zaposlenih ter našega načina razmišljanja in dela. Goran Popovič: Moram povedati, da sem podobna predavanja že poslušal, vendar opažam pomembno razliko, kar se kaže v koncentraciji ključnih segmentov učinkovitosti in uspešnosti dela, tako za vsakega posameznika kot za podjetje v celoti. V našem delu je obvladovanje časa ključnega pomena za doseganje posameznih rokov, kakovosti, stroškov določenega projekta. V prihajajočem obdobju bo to še kako pomembno, na kakšen način posameznik o bvladuje svoj čas, kako je pri tem organiziran, ali pri tem ugotavlja svojo realizacijo (plansko-dejansko). Pred nami so veliki projekti, zato je še kako pomembno, da se vprašamo, ali smo dovolj učinkoviti in uspešni, ali lahko še kaj “iztisnemo” iz sebe, kje ocene, ki nimajo veliko dodatnega pomena - manjkajo jim namreč konkretna dejstva: kaj je kdo naredil, opravil, da zasluži pohvalo. Če torej želimo, da pohvala zveni čimbolj iskreno, moramo pohvalo zamenjati s pozitivno povratno informacijo. Pozitivna povratna informacija temelji na dejstvih, nanaša se na konkretno nalogo. Vedenje zaposlenega ocenimo v obliki opisa njegovih dejanj oziroma njegovega dela. Ne gre več za sodbo, temveč je to pozitivni opis, ki zaposlenemu natančno pove, kako in zakaj nadrejeni ceni njegovo delo. Pozitivna povratna informacija je izjava, ki je plod opazovanja in vsebuje izraze spoštovanja: Janez, všeč mi je bil način, kako tu je uspelo uveljaviti garancijo. Čeprav so ves čas trdili, da smo mi krivi za okvaro na elektromotorju, ti je uspelo dokazati, da gre za tovarniško napako. Ostal si miren in prijazen, problem si natančno pojasnil. Tvoja spretnost komuniciranja nam je zelo pomagala, prihranimo si čas in prihranimo denar podjetju. Hvala ti za tvojo pomoč in posluh za naše težave. Če želimo torej koga pohvaliti, storimo to s pozitivno povratno informacijo. Kot vidimo, je pohvala lahko dvoumno sprejeta, če vsebuje splošne besede in vljudnostne fraze, ki ne povedo veliko. Trepljanje po rami in govorjenje: “ Dober si, dober, le tako naprej”, človeku ne pove, zakaj je dober in kako je dober. Potrebno je še nekaj več: natančen opis njegovega dela in njegovega vedenja. Na ta način se izognemo tudi neiskrenosti in dvoličnosti, ki se lahko skriva za pohvalo. S tem, ko uporabimo pozitivno povratno informacijo namesto splošne pohvale, priznamo zaposlenim njihove konkretne sposobnosti in spretnosti, ki jih imajo. Zaposleni zato dobijo občutek lastne vrednosti ter bolj verjamejo v koristnost dela, ki ga opravljajo. Rezultat dela dojemajo kot nekaj, kar je uporabno in koristno, kar lahko prispeva k doseganju oziroma uresničevanju skupnih ciljev. Zato si zapomnimo: Ko ljudje naredijo nekaj dobro, jim to tudi povejmo, pohvalimo jih in pokažimo, da smo z njihovim delom zadovoljni. Tatjana Zidar Gale Boris Gale dr. Danica Purg so še rezerve, in ko še te poiščemo, je prav, da postavimo enako vprašanje ponovno in ponovno. Takšna predavanja so nam lahko le v pomoč, saj pridemo do novih idej in spoznanj, katerih mogoče iz našega zornega kota trenutno ne vidimo. Preko 50 odstotkov našega dela opravimo v krogu teamskega dela. Za učinkovito in uspešno teamsko delo je pomembno: jasno definirana strategija in cilji, učinkovitost in osredotočenost teama na cilj, postavljanje prioritet, dobri kadri, ki so angažirani in motivirani, dobra komunikacija...To so samo nekatere postavke umetnosti biti uspešen in učinkovit manager. Menim, da so snovalci z organizacijo tega seminarja sejali semena na plodna. Ponovitev teh predavanj bi priporočil še drugim krogom v podjetju. 2. Pohvala je samo pretveza, da mi bo kasneje lahko naložil še več sobnejši, prijazen.,. To so sicer pozitivne sodbe, vendar vsebujejo Kako obvladovati čas, povečati učinkovitost... V okviru izobraževanja za management je bil prvi teden v oktobru seminar Kako postati učinkovit manager: teamsko delo in obvladovanje časa. Vodila ga je dr. Danica Purg, direktorica IEDC Poslovna šola Bled (prej Center Brdo). Na seminarju so se ukvarjali predvsem s tem, kako obvladovati svoj čas, povečati učinkovitost pri delu, ugotoviti, kakšne so vloge v teamu, kako postati uspešen team in še veliko drugega. Živimo dlje, tudi delovna doba se daljša... Dvajset odstotkov za delo sposobnega prebivalstva bo v sedanjem stoletju zadostovalo za ohranjanje zagona svetovnega gospodarstva. Bo ostalih 80 odstotkov brez dela? "Gotovo”, pravi ameriški avtor Jeremy Rifkin, pisec knjige End of Work, Konec dela, “80 odstotkov se bo soočilo z velikanskimi problemi”. Vprašanje v prihodnje bo “to have lunch or be lunch”, imeti za kosilo ali biti kosilo. Panoga za panogo, poklic za poklicem - spremembe pretresajo področje deta. Strah za delovno mesto je prisoten že povsod. Treba se bo navaditi sprejemati priložnostna dela, zgrabiti ali pustiti in to v trenutku. Hud osip služb je prisoten vsepovsod, ne glede na državo ali panogo. Prihaja obdobje “kdor več zmore, manj joka’’. Nenehne spremembe prinašajo neverjeten tempo in pomanjkanje časa, pogosto in predvsem zase. Zanimivo je vprašanje, koliko tržne naravnanosti sploh prenese demokratični sistem? Seveda je to odvisno od stabilnosti države in instrumentov, s katerimi posega na področja urejanja zakonodaje povezane z zaposlovanjem in blaginjo svojih državljanov. Odvisno je tudi od državljanov in zavesti, da lahko sami veliko naredijo. Za začetek, vsak pri sebi. Že pred nekaj leti smo opazovali ljudi, ki so mladi zapuščali delovna mesta in se upokojili. Temu obdobju je hitro sledilo drugo, in v današnjem času se zavedamo, da bo treba do upokojitve delati tudi po 60-letu starosti. Pred nekaj leti mi je sin, po vrnitvi iz službenega potovanja po Ameriki, kjer je obiskal večja industrijska podjetja, povedal: “Veš, tvoje teorije o zdravem načinu življenja in zdravi prehrani ne držijo. Srečal sem 80-letnega gospoda, ki še vedno dela in uživa ob svojem delu. Hiter je, celo poskakuje ko hodi, pije coca colo in predvsem se prehranjuje s hamburgerji”... Kaj reči drugo, kot: To si, kar je globoka želja, ki te žene. Kakršna je tvoja želja, takšna je tvoja volja. Kakršna je tvoja volja, takšno je tvoje dejanje. Kakršno je tvoje dejanje, takšna je tvoja usoda(Brihadaraujaka upanišada IV. 4.5). Uspeh ima veliko vidikov in materialno bogastvo je samo eden izmed njih. Uspeha ni brez zdravja, življenjske energije in zavzetosti, dobrih medsebojnih odnosov, ustvarjalne svobode, čustvene in duševne stabilnosti oz. spokojnosti duha. Živimo v obdobju velikih sprememb na vseh nivojih. Če želimo dohitevati informacije, ne moremo spati. Spremembe so zajele tudi delovno področje in vedno bolj se zavedamo, da je delo poslanstvo, privilegij, da smo “v igri”. Podaljšuje se delovna doba, ker človek tudi dlje živi. V Sloveniji je pričakovano trajanje življenja 70,72 za moške in 75,77 let za ženske (v letu 1995). Pri obeh spolih to pomeni dobrih 2 leti več kot je bilo pred 15 leti. Podaljšuje se obdobje aktivnega življenja brez bolezni, čeprav o tem ni natančnih podatkov. Delež starejših ljudi narašča. Dviga se tudi starostna meja, pri kateri si mislimo, da je kdo star. Znana je šala srednje generacije, da si po štiridesetem letu mrtev, če te nič ne boli. Danes je meja, ko postanemo v očeh večine starčki bistveno višja. Ali znamo življenje doživljati kot vedno nov izziv? Ali znamo sprejeti darila, ki nam jih življenje prinaša in dati, kar bi lahko dali? Ali znamo še biti veseli in razigrani kot otroci, ponuditi in poiskati pomoč, kadar je to potrebno? Ali odlašamo dela in naloge, ki jih je nujno opraviti oziroma se utapljamo v delu in pozabljamo, kdo smo? Pogosto nas bolezen opozori, da nismo na pravi poti, pogosto ne znamo razumeti teh simbolov. Ljudje pri razvoju svoje osebnosti cenijo različne vrednote. Enim so pomembni odnosi z ljudmi, drugim delovna učinkovitost, tretjim velikost zaslužka, nekaterim zunanji videz, ugled in podobno. Z leti je tudi zdravje bolj občutljivo, bolezen lahko povzroča velike stiske in izgubo zaupanja vase. Če se potrudimo je mogoče zdravje vzdrževati na visoki ravni, če si privoščimo dovolj sprostitve in počitka, pazimo na prehrano, negujemo dobre medsebojne odnose in predvsem se naučimo razreševati strese. Delo človeka oblikuje in izpolnjuje. Velik del naših izkušenj si lahko pridobimo samo z delom. Ljudje, ki so zelo delovni in pri svojem delu uživajo, nimajo časa zboleti. Nevarnost današnjega časa v veliko primerih pa je, pretiravanje z delom. Kadar postane delo oblika obsedenosti, se pokažejo pomanjkljivosti na drugih življenjskih področjih. Za ponovno ravnovesje je potreben počitek, razvedrilo, druge različne dejavnosti, konjički, radost... Hobiji so izredno pomembni za zapolnitev prostega časa. Izbor je neomejen. Že Hipokrat je trdil, da je bolezen v veliki meri stanje, za katerega so odgovorne naše slabe navade. Brez tega bakterije ne morejo povzročati bolezni. Najbolj moder recept, kako pridobiti zgubljeno odpornost je: “Ravnaj se po naravi”. Življenjske razmere v naravi so zahtevne. Če jih poskušamo omiliti ali nasilno spreminjati, se ne ravnamo po naravi. Narava nas dejansko ne razvaja, to pomeni, da se moramo nenehno utrjevati, spreminjati, prilagajati. Ko dojamemo, da je v življenju edina stalnost spreminjanje, potem smo rešeni. Pomehkužimo se, ko živimo v pretoplih stanovanjih, se preveč toplo oblačimo, ko se kopljemo v topli vodi, spimo v pretoplih, neprezračenih prostorih, ko se ne gibljemo dovolj, ko uživamo neustrezno hrano in pijemo sodobne, nenaravne pijače. Fizično zdrava oseba lažje uveljavlja tudi svoje duhovne, moralne in čustvene vrednote. Kdor doseže fizično dobro zdravje, je to dosegel s strogo disciplino oz. je upošteval naravne zakonitosti telesa in čustev, duha in morale. Prisvojil si je dobre navade in te se človeka ravno tako primejo kot slabe. Zdrava miselnost je osnova zdravega telesa oziroma bolne misli podpirajo bolezen in zdrave misli podpirajo zdravljenje. Izredno pomemben faktor za ohranitev zdravja je močna volja. Uveljaviti se smejo samo pozitivne, spodbudne misli. Vse negativne misli, ki na nas razdiralno vplivajo, moramo odločno zavrniti oz. preoblikovati v pozitivne. Najboljše misli lahko usmerimo v to, kako doseči najvišje cilje s pomočjo telesa. Za svoje zdravje smo predvsem sami odgovorni. Kronični bolniki ponavadi niso ne potrpežljivi ne vztrajni. Narave ne moremo izsiljevati, lahko pa spoznavamo njene zakonitosti in jih obrnemo sebi v prid. Naredimo dobro premišljen načrt po katerem se odpovejmo napačnim navadam in si izberemo zanesljiv način življenja. Krepimo telo in istočasno duhovno in duševno življenje. Duh se mora osredotočiti na pozitivno miselnost. Najti moramo lastno pot do popolnosti telesa in naravne zaščite proti boleznim. Ko nam uspe spoznati inteligenco lastnega telesa, smo zase in za druge čista dobrota, ki stalno raste. Če želimo narediti nekaj osnovnih koristnih korakov za naše zdravje in vitalnost - ne glede na leta - potem je to predvsem, da pogledamo: 1. V kakšni hiši ali stanovanju živimo? Sami moramo prebuditi lastno zavedanje o stvareh, ki jih kupujemo, način, kako potujemo, odmetavamo odpadke, vzgajamo otroke, gradimo hiše in pisarne, urejamo vrtove in sadovnjake, kako se oblačimo in preživljamo svoj prosti čas. Kakšne izdelke kupujemo za svoj dom? Naše zdravje lahko ogroža lastni dom. 2. Kakšno hrano uživamo? 3. Odnosi v družini, potrudimo se, da jih uravnovesimo. 4. Dojemanje časa. Čas teče in se premika. Bolezen nas opozarja, da si vzamemo čas zase, da se ustavimo. Medicina spoznava, da zbolijo prav tisti ljudje, ki nimajo nikoli dovolj časa zase. Časovni pritisk spreminja naše obnašanje, življenje in celo značaj. Poiščimo svobodo, pozabimo na pričakovanja drugih. Osvobodimo se navezanosti na druge ljudi. Svoboda ne mara omejitev. 5. Spoznajmo moč barv in umetnosti. 6. Spoznajmo moč rastlin. 7. Sprostimo se. Svojega uspeha ne gradimo na neuspehu drugih. Prijetno nam je z drugimi in drugim z nami. V večini organizacij (predvsem v tujini) je napisano pravilo: “Nikar ne sedi, počni kaj!” Boljše bi bilo, če bi. pisalo: “Nikar ne počni kar nekaj, raje samo sedi.” Na koncu prispevka: Vse je preprosto, če verjameš! Na tej poti iskanja lastne vitalnosti in'zdravega odnosa do dela je vsak sam, popolnoma sam. Poslavljam se s tekstom iz dnevnika ameriške gospe, ki je pri 85 letih zapisala: Če bi še enkrat živela: Želela bi naslednjič delati napake. Sprostila bi se. Bila bi vesela. Dosti manj zadev bi jemala resno. Dosti več bi potovala, dosti več tvegala. Hodila bi v hribe in plavala v rekah. Jedla bi več sladoleda in manj stročjega fižola. Mogoče bi zaradi tega imela več problemov, ampak bi jih bilo manj namišljenih. Jaz sem ena tistih, ki pravilno in pošteno živi - dan za dnem, uro za uro. Seveda sem dosti stvari doživela, ali če bi živela še enkrat, bi še več doživela. Živela bi iz trenutka v trenutek, namesto že leta in leta v prihodnosti, v strahu od prihodnosti. Jaz sem ena tistih oseb, ki nikamor ni šla brez termometra, plašča in dežnika. Če bi še enkrat živela, bi na potovanjih imela manj prtljage, kot jo imam sedaj. Če bi še enkrat živela, bi na pomlad hodila bosa in to do pozne jeseni. Bolj pogosto bi hodila na ples in v cirkus. Opazovala bi rože. Antonija Krajnc Dan za zdravje Vsak sam, a skupaj z vsemi Bila je prva septembrska sobota. Jutro je obetalo lep dan. Prebudili smo se s soncem in si želeli, da se napovedi, ki so obljubljale dež, ne bi uresničile pred večerom. Okoli osme ure se je prostor pred kopališčem v Kidričevem spremenil v pravo mravljišče športno oblečenih sodelavcev. Kako drugačnih kot ponavadi, da je bilo včasih potrebno katerega kar dvakrat pogledati - celo pod ščitnik letošnje kape. Prišli so skoraj vsi lanski udeleženci; nekateri so manjkali zaradi družinsko prijateljskih obveznosti (trgatev) in bilo je nekaj novih, ki so že sklenili, da se bodo takšnih srečanj še udeleževali. Pohodniki, kolesarji, tenisači in celo pet plavalcev (kasneje se je pridružil še eden), so se vpisali na seznam prisotnih. Vera in Jožica sta preštevali prihajajoče in se ob prvem navalu celo spraševali, ali bo dovolj kap. Vitalovi so hiteli s postavljanjem miz, na katere so postavili čaj in velike sendviče za popotnico. Skoraj točno ob napovedani uri smo šli vsak svojo pot. Večina kolesarjev je zapeljala na daljšo, 45 kilometrov dolgo progo, kjer so morali premagati tri omembe vredne vzpone: Sela -Strmec, Štatenberg - Ješovec in Mostečno - Sreče. Krajša proga je imela 22 kilometrov In dva vzpona, pa tudi predvidena povprečna hitrost vožnje je bila manjša. Kolesarje je na poti spremljalo vozilo Vargas Al. Pohodnike je odpeljal avtobus v Doleno od koder so se podali po haloških poteh in stezicah, ki so vodile tudi mimo vinogradov in zidanic, kjer so seveda prijazno sprejeli, kar so jim ponujali, zato ni čudno, da so pot premagali v rekordnem času in si na zbirno mesto celo pripeli. Igralci tenisa so bili malce odmaknjeni od dogajanja, zato pa so popoldne dokazali, da znajo biti za štose in aktivno sodelovali v družabnih igrah. Plavalci so bili svet zase. Bazen s kristalno čisto vodo je bil ta dan samo njihov. Pa še animator Urban jim je posvetil več kot uro časa In jih s posebnimi vajami v bazenu ogrel do zadnje mišice. To je bil res dan za zdravje. Ko smo okoli trinajste ure prijetno utrujeni obsedeli ob pogrnjenih mizah, je nebo prekrila sivina, ampak deževalo ni. Odprli so nam senčnike, ki bi varovali tudi pred kakšno kapljo dežja, ml pa smo se zvrstili ob Vitalovih dobrotah. To je bilo drugo doživetje dneva. Čestitke vsem, ki so načrtovali in pripravili hrano. Bilo je izvrstno. ZDRAV TALUM Talumov dan za zdravje Potem se je začel tretji del, ki mu lahko rečemo zabavni del dneva. Pomerili smo se v vlečenju vrvi, odbojki na mivki, pikadu in občudovali ter spodbujali skupino pri aerobiki, kjer je izreden občutek za ritem pokazal Viktor Lesjak in dobesedno “blestel” kot edini moški v ženski skupini. Ponavadi je vlečenje vrvi igra, ki najbolj vžge in dvigne adrenalin tekmovalcem ter nasmeji tiste, ki jih spodbujajo. Pa še nagrade za zmagovalce so največje, najdaljše ali najtežje. Tokrat smo govorili o dveh kilogramih sira in dveh salamah, ki sta merili meter in pol v dolžino. Dobitniki ene teh klobas - pohodniki, so se odločili, da klobaso prijateljsko razdelijo in skupaj s povabljenimi pojedo v petek, 6. oktobra. Če bo udeležba polnoštevilna, bo vsak deležen 4.05405405 cm klobase, so izračunali. Ravno prav, kajti več bi lahko že škodilo zdravju. Svoj del nagrade pa so že pospravili zmagovalci v odbojki na mivki, ki so dobili 60 jajc. Ko so se spraševali, kako varno, in kam odpeljati nagrado, kajti vsi so bili s kolesi, se je prijazno ponudila Marica Merkuš, ki je bila z avtom. Zgodilo se je celo več. Doma je spekla veliko torto, jo prinesla v službo, kjer so se sladkali zmagovalci in še kdo. Nekatere smo sicer pogrešali in tudi razumeli, da ne morejo biti povsod in vedno prisotni, ampak prav fino je, če lahko s ta glavnimi skupaj premagamo kakšno vzpetino, rečemo kaj brez zadržkov, sproščeno, celo nazdravimo. Morda je bila prav zato deležna posebnega pozdrava članica uprave Brigita Ačimovič, ko je prišla, sicer pozno, vendar dovolj zgodaj, da se je sprehodila od mize do mize in pokramljala z veselo razpoloženimi sodelavci. In potem se je vlilo, a razpoloženja ni pokvarilo. Cilj, je bil dosežen, dan izpolnjen, zato je odleglo tudi obema socialnima delavkama: Veri in Jožici, kajti vse je bilo v njunih rokah in vse se je dobro izteklo. Vera Peklar i ^ ■■ ■. Program za varstvo okolja v HHR <■» PROGRAM ZA VARSTVO OKOLJA Datum: 13.12.1999 List 1 / 3 Oznaka vidika Okoljski vidik Vir emisije Okvirni (A) in izvedbeni (B) cilj 2000 2001 2002 Odgovoren za izvedbo 0100.01.11 smrad rezervoarji katrana A) preprečitev smradu in onesnaženja tal iz dotrajanih rezervoarjev do konca 1.2000 B) odstranitev 193 m5 odpadnega katrana realizacija VODSTVO, Član uprave za proizv. in razvoj 0100.02.03 emisije v tla žlindra na deponiji premoga A) preprečitev onesnaženja tal in podtalnice do konca 1. 2000 B) prestavitev in/ali prodaja 1000 ton odpadne žlindre realizacija VODSTVO, Član uprave za proizv. in razvoj 0100.03.03 emisije v tla odpadne anode za stikalnico A) preprečitev onesnaženja tal in podtalnice do konca 1. 2000 B) proučitev možnosti prestavitve, prodaje ali recikliranja odpadnih anod realizacija VODSTVO, Član uprave za proizv. in razvoj 0100.04.05 odpadki skladišče sodov z odpadnim katranom v hali A A) ukinitev začasnega skladiščenja sodov do konca 1.2000 B) odstranitev 200 sodov odpadnega katrana (40 m1) realizacija PROIZVODNJA ANOD, Vodja DE 1210.11.05 odpadki zaustavitev el. peči A) možnosti ravnanja z odpadnimi katodami kot nevarnim odpadkom do konca 12002 B) izdelava študije za ravnanje z 800 t/leto odpadnih katod priprava projekta priprava projekta realizacija KONTROLA KAKOVOSTI, Vodja DE 1211.17.05 odpadki zaustavitev el. peči KONTROLA KAKOVOSTI, Vodja DE 1310.01.11 hrup valjanje - valjarna A) sanacija hrupa na liniji valjanja do 30.6.2001 B) izvedba meritev hrupa in realizacija sanacije priprava projekta realizacija 1ZPARILNIKI, Vodja DE 1410.00.01 emisije v zrak skladiščenje koksa A) preprečitev prašenja pri skladiščenju koksa do konca 1. 2000 B) izvedba primerne zatesnjenosti skladišča realizacija PROIZVODNJA ANOD, Vodja DE 1410.01.10 surovine priprava materiala in smole A) ukinitev proizvodnje trdne katranske smole pri dobaviteljih do konca 1.2000 B) zamenjava trdne katranske smole s tekočo realizacija PROIZVODNJA ANOD, Vodja DE 1. Arhiv « , 3. Člani Wave 5. 2. Pooblaščenec «L^srsivo ottofa / 4. Vodje lužb ± Zl Izdej^Vo^aRazviSž / Brane ingSstr, Pregledal: Čjl. pift^'odiijo in razvoj jan^itinamuRtv. disk ing, str. Odobril: Predsednik uprave (_ mag. Danilo Toplek, univ/dipl. oče. OBR 43.022.00-OP43.510 1 Oznaka vidika Okoljski vidik Vir emisije Okvirni (A) in izvedbeni (B) cilj 2000 2001 2002 Odgovoren za izvedbo 1410.02.01 emisije v zrak priprava mase A) zmanjšanje emisij prahu in organskih snovi v halo do konca 1. 2000 B) instalacija odvleka realizacija PROIZVODNJA ANOD, Vodja DE 1410.03.01 emisije v zrak obl ikovanje bloka A) zmanjšanje emisij prahu in organskih snovi v halo do konca 1. 2000 B) instalacija odvleka . realizacija PROIZVODNJA ANOD, Vodja DE 1420.23.01 emisije v zrak priprava sive litine A) zmanjšanje emisij prahu v halo do konca 1. 2001 B) izdelava odpraševalnega sistema priprava projekta realizacija PROIZVODNJA ANOD, Vodja DE 1504.00.03 emisije v tla menjava olja in masti A) zmanjšanje potencialne nevarnosti izlitja olj do 30.6.2000 B) izdelava in namestitev lovilnih korit v vseh DE realizacija VZDRŽEVANJE. Vodja DE 1507.00.03 emisije v tla remont transformatorjev A) zmanjšanje potencialne nevarnosti izlitja PCB olj v Livarni 1 do 30.5.2000 B) uvedba nadzora in postavitev lovilnih posod realizacija , VZDRŽEVANJE, Vodja DE 1630.00.03 emisije v tla linearni usedalnik A) uvedba naprave za posnemanje mulja iz linearnega usedalnika do konca 1.2001 B) izdelava projekta do 1.5.2000 priprava projekta realizacija PROMET, Vodja DE 1710.02.01 emisije v zrak laboratorijske analize A) ukinitev uporabe C:C1* do 30.6.2000 v laboratoriju izparilnikov B) zamenjava topila po novem mednarodnem standardu realizacija KONTROLA KAKOVOSTI, Vodja DE 1810.06.01 emisije v zrak obdelava taline A) zmanjšanje emisij polikloriranih ogljikovodikov v okolico (ozon) B) ukinitev uporabe degazita (C2CI6) do 1.5.2000 realizacija LIVARNE, Vodja DE 1821.04.01 emisije v zrak zalaganje peči A) zmanjšanje emisij prahu in organskih spojin v halo do konca leta 2001 B) uvedba odpraševalnega sistema na vseh pečeh Livarne 3 priprava projekta realizacija LIVARNE, Vodja DE 1821.07.06 hladilna voda obd. taline iz peči (filt. Hl-45) A) zmanjšanje porabe hladilne vode v letu 2000 glede na leto 1999 na 45 mVtAl B) uvedba recirkulacije hladilne vode 45 nvVt AH LIVARNE, Vodja DE OBR 43.022.00-OP43.510 PROGRAM ZA VARSTVO OKOLJA Datum: 13.12.1999 List 3 / 3 Oznaka vidika Okoljski vidik Vir emisije Okvirni (A) in izvedbeni