Nismo izkoristili vseh možnosti
Sklad vabi v šole in tečaje
Do 1992. leta bo zastopala de-lavce pri obrtnikih iz naše občine v skupščini Medobčinskega skla-da za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Ljubljana, Miklošičeva 26, Cilka Moškerc (Članica predsed-stva), obrtnike pa Tatjana Škr-janc.
V novo mandatno obdobje je sklad stopil s številnimi novimi oblikami povračil za krajše ali daljše izobraževanje in izpopoln-jevanje znanja ob delu ali iz dela, in sicer po potrebah obrtne de-lavnice ali posameznika. Posebno zanimivi bodo v bodoče krajši tečaji, ki jih bo sklad organiziral neposredno pri posameznih šo-lah. Tako so npr. letos že tekli tečaji za gostinske delavce.
Skupščina sklada III. mandat-nega obdobja, ki jo je vodil Zla-tko Krumpačnik, je sprejela po-ročilo o delu sklada v letih 1984—1987 ter poročilo o delu - predsedstva, ki ga je podal Janez Bonča. Ta je med dragim pove-dal, da je bilo v tem času obrav-navanih in ugodno rešenih 436 prošenj delavcev (iz 14 občin) za povračilo stroškov izobraževanja
po skrajšanih, srednjih, višjih in visokih programih usmerjenega izobraževanja. V vse aktivnosti sklada je bilo v štirih letih vključenih več kot deset tisoč tris-to delavcev in delavk. Strokovno izobrazbo ali izpopolnjeno znanje si je pridobilo okrog 4.700 delav-cev, osnovni tečaj iz varstva pri delu je opravilo 2.120, obnovit-venega pa 1.067 zaposlenih pri obrtnikih. Razne druge tečaje, ki so jih organizirale obrtne zadruge ali sekcije pri Zvezni obrtnih združenj Slovenije, pa je opravilo na račun sklada 1.200 delavcev m delavk. Nad šest tisoč jih je spoznalo (ob različnih priložnos-ti) zadolžitve sklada in osnovnih organizacij sindikata ter pridobilo osnovna znanja o svojem prav-nem položaju.
So delavci pri obrtnikih iz naše občine v preteklih letih izkoristili izjemne možnosti, ki jim jih pri izobraževanju ob delu in iz dela ter na kulturnem področju nudi sklad?
V neposrednem stiku s tehnič-no sekretarko sklada Malči Ma-cura in sekretarjem Borutom An-zelcem oziroma organi sklada tel:
312 533 je bilo v preteklih štirih letih 300 delavcev in delavk za-sebnega dela drobnega gospo-darstva iz naše občine. K tem je potrebno dodati še tiste, ki so opravljali tečaje iz varstva pri de-lu pri obrtnih zadrugah in številne delavke iz frizerskih salonov, ki so se udeležile tečajev in strokov-nih ekskurzij v organizaciji sekci-je frizerjev.
Številka pa bo v letih 1988 — 1992 lahko znatno večja, saj so predsedstvo, komisija za izobra-ževanje in odbor samoupravne kontrole v zadnjih dveh letih na-redili tudi veliko na področju ob-veščanja in stalnega zbiranja po-bud in predlogov o še zanimi-vejših pristopih sklada na izo-braževalnem in kulturnem pod-ročju.
Na skupščini so sprejeli tudi predlog o jesenski ekskurziji po Jugoslaviji tn o tem, da bodo sep-tembra razpisali za 100 milijonov dotacij izobraževalnim organiza-cijam, ki usposabljajo tudi delav-ce za proizvodne in stpritvene obrtne delavnice v 14 občinah ljubljanskega območja.
Stane Jesenovec
Finančni rezultat poslovanja I — VI1988
Finančni rezultat poslovanja gospodarstva je ob upoštevanju rasti drobnoprodajnih cen, ki je znašala 165,6%, zelo slab. Predv-sem velja to za delitvena razmerja v dohodku. Edini pozitivni pre-miki so v tem, da nobena OZD ne posluje z izgubo in da se je po-večal delež izvoza v celotnem prihodku.
Celotni prihodek je večji za 135%, dohodek pa za 149%, kar pomeni, da ne zagotavljamo real-no enakega obsega poslovanja kot v istem obdobju lani. Obvez-nosti iz dohodka za skupne in splošne potrebe so realno manjše zaradi sprememb v načinu finan-ciranja teh potreb. Zelo velik pa je porast (256%) pri sredstvih iz dohodka za druge potrebe (de-lovne skupnosti, obresti, zavaro-vanja, SLO, skupna poraba, ki je odvisna od velikosti dohodka, članarine in SlS-i materialne proizvodnje). Čisti dohodek je za 160% večji. Najhitreje so rasli BOD (vpliv spremenjenega nači-na financiranja skupnej)orabe) in sicer so večji za 206%. Ce bi upoš-tevali korekcijski faktor (1,21), bi bila primerljiva rast 153%, torej
od obračunane amortizacije za 15,2%.
Povprečni čisti osebni doho-dek na delavca je za 146% večji (462.286 din), kar predstavlja glede na rast življenjskih stro-škov, kije znašala 173,1%, prece-jšen realen padec. To je že posle-dica zakonskega omejevanja OD pa tudi rezultata poslovanja, ki je na meji pozitivnega (rezervni sklad v znesku akumulacije pred-stavlja 42,5%).
V I. polletju letošnjega leta ne beležimo izgub v poslovanju, kar pomeni, da se sanacijski programi uspešno izvajajo, posebno to velja za Stolarno in Zmaj, TOZD Spe-cialne baterije. Zaradi nelikvid-nosti je prišlo do velike kratko-ročne zadolženosti v nekaterih OZD, kar je ob sedanji politiki obrestnih mer lahko velik pro-blem, v kolikor ne gre za izvozne kredite. Zaostruje se situacija na področju pridobivania del v grad-beništvu, kar posebno močno občuti GPG. Akumulacijska stop-nja se je razen v 14 TOZD-ih zmanjšala. Celotni prihodek se je najmanj poveČal v Iskri, TOZD Stikalni elementi, (48%) in POZD Elektroservis (39%), kar je ob 165% inflaciji zelo velik realen padec, ki je zabeležen tudi pri do-hodku obeh organizacij. Kljub
Prihodki SIS družbenih dejav-nosti so znašali 16.882.000.000 din in so bili za 157% večji kot v I. polletju lani. Od tega je na občin-ske SIS odpadlo 7.567.000.000 din ali 44,8 vseh prihodkov SIS. Ob polletju so bili glede na inter-ventni zakon zabeleženi presežki prihodkov občinskih SIS v višini 470.500.000 din, ki pa so bili usk-lajeni z republiško bilanco ,tako da niso bili blokirani. Na podlagi tega so se prispevne stopnje za SlS-e znižale skupno za 0,53 ods-totne točke, povečala pa se je stopnja za izobraževalno skup-nost za 0,59 odstotne točke. Te stopnje veljajo v II. polletju s tem, da je eno znižanje stopenj bilo iz-vršenosl.4. 1988.
Občinska zdravstvena skupnost je ob polletju izkazala za 325.644.000 din primanjkljaja prihodkov glede na dohodke, s tem da je poravnanega polovica negativnega salda po ZR 1987.
Sredstva za splošno porabo so znašala 2.124.000.000 din in so za 251% večja. Od tega odpade na ob&isko porabo 1.285.000.000 din oz. 60,5%.
Grosuplje, dne 8. 8. 1988
KOMITE ZA DRUŽBENO 
PLANIRANJE 
IN GOSPODARSTVO