Poštnina plačana v gotovini
Leto IX., št. 38 („jiiTRO" xix., št. 217 a) Ljubljana, ponedeljek 19. septembra 1938
Cena 2 Din
Upraviuštvo: Ljubljana, Knafljeva o
—	Telefon SL 3122. 3123, 3124, 8125. 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7,
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
St. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št- 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-grartnerja.
Ponedeljska Izdaja
»življenje in svet"
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon
št. 3122, 3123 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg SL 7. Telefon št 2455.
Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
esb1
NA STRANI NEMČIJE
V svojem govora v
nove svetovne
Trat, 18. sept. i. Ministrski predsednik Mussolini je otvoril svoje tridnevno potovanje po Julijski Krajini z velikim govorom v Trstu. V govoru je cbeleži! pozicijo Trsta do njegovega srednjeevropskega zaledja, češkoslovaški problem in nujne učinke njegovega nadaljnjega razvoja, novo italijansko rasno politiko v okviru imperialne politike, ter za zaključek znova lokalne tržaške probleme.
.Mussolini se je pripeljal v Trst s tor-pednim rušilcem »Camicia Nera«, katerega sta spremljali dve diviziji italijanskih torpedovk. Na pomolu pred prefekturo so ga sprejeli zastopniki oblasti. V njihovi družbi je odšel preko trga v mestno hišo. Ob 10.30 se je pojavil na posebnem odru, ki je sredi dveh visokih simboličnih sider pred mestno hišo molel daleč na trg. kjer sc je zbralo do 150.000 ljudi. Po dolgotrajnih ovacijah je pričel Mussolini svoj govor, ki je bil ponovno prekinjen z ovn-cijami.
V	začetku svojega govora jc Mussolini rekel, da je prvič prišel v Trst leta 1910. Se pred vojno. Drugič sc je mudil v tem mestu 1. 1921. »v času, ko so nas mučila številna vprašanja, kako ohraniti mir«. Zatem je Mussolini dejal, da ne prihaja v Trst, da bi dvignil moralo tržaškega prebivalstva. ker to ni potrebno, pač pa prihaja zato, da se osebno prepriča o tem. kaj je bilo do zdaj storjenega v tem mestu, in da vidi, kako bi bilo mogoče v najkrajšem času doseči končni cilj. Razložil je dalje. kaj je bilo v teku 20 let storjenega za po v zd igo Trsta ter za gospodarski napredek njegovega zaledja. Izvajal je o tem med drugim:
O vlogi Trsta
»Ko je mlada italijanska kraljevina leta 18t>6 v vojaški zvezi s Prusijo postavila svoje meje na Idrijco, sc je površnim opazovalcem zdelo, da je biLa usoda Trsta zapečatena. Šestnajst let pozneje je Trst odgovoril z dejanjem Oberdanka, dočim je tržaški iredentizem vžgal vso italijansko t ladino.
V	ietu 1914 je dvojna monarhija vrgla i.ocko. Poskusila je zaigrati najvišje. Igro je izgubila. Štiri' dolga leta pričakovanja so bila za vas Tržaeane daljša nego prejšnje polstolctje. Prišla je zmaga m spet ste bili politično združeni z Italijo. Duševno ste bili združeni že vse čase. Trst je z vnemo nadaljeval svoj pohod. Kar je storil v teh 20 letih, morajo Italijani in tujci ugotoviti z občudovanjem. 20 let pozneje sc je v marcu 1938 izpolnil usodni dogodek, ki se je razvijal že od leta 1877, kakor to sami dobro veste. Milijoni ljudi so ga hoteli in nihče se mu ni uprl. Trst se je ■/našel v novem položaju, a ga je obvladal. Trst ve, da zemljepis ni nazor in da se pogasi maščuje nad onimi, ki ga smatrajo za akega. Trst ne more obrniti in ne bo nikoli obrnil hrbta svojemu morju.«
Zahteva po plebiscitih za vse nardie v ČSK
Nato je duce prešel na evropsko krizo in je rekel. »Kar vam hočem reči, tega mi ne diktira le poliuka osi Rim-Beriin, ki je našla svojo utemeljitev v zgodovinskem razvoju, in tudi ne samo ohčuiek prijateljstva do Madžarov, Poljakov in drugih narodnosti one države, ki se lahko imenuje mozaična država št. 2. Kar vam hočem reči, mi narekuje vest in občutek odgovornosti, ne samo italijanska vest, temveč tudi evropska. Problemi, ki nam jih je vsilila zgodovina, so se razvili do stopnje mučne komplikacije. Rešitev je samo ena, enostavna, logična in radikalna, taka, kakor jo mi fašisti imenujemo totalitarno, rešitev je plebiscit. Plebiscit za vse narodnosti, ki bi jih zahtevale, za narodnosti, ki so bile prisilno vključene v ono državo, ki bi morala postati velika češkoslovaška, a ne kaže danes nobene organske trdnosti.
Tre pa je hiteti, če naj se svet še izogne nemirom in komplikacijam. To mora čuti britanski ministrski predsednik, ki se je podal iz Londona v Monakovo kot leteči glasnik miru. Sleherna zamuda bi dovedla do ugodnega trčenja. Kljub kampanji iz Moskve se ta rešitev že vrinja v srca evropskih narodov.
»Italija si |e svoje mesto že izbrala"
želimo, da bi se v teh poslednjih urah našla miroljubna rešitev, če bi to ne bilo mogoče, si želimo, tla bi se morebitni spopad omejil. Če pa se tudi to ne bi zgodilo in bi se za ali proti Pragi razporedil ves svet, tedaj naj vsi vedo, da si je Italija svoje mesto že izbrala.«.
Množica je sprejela te Mussolinijeve besede z viharnim odobravanjem ter z velikimi ovacijami Nemčij; in hitlerjevski delegaciji, ki je prispela v Trst in tudi prisostvovala zborovanju.
O židovskem vprašanja
Potem je Mussolini govoril o židovskem problemu. Najprej je ostro zavrnil one, ki vidijo v rasni politiki Italije posledico vplivov od zunaj, nato pa je nadaljeval: »Plemenski problem se ni pojavil nenadno kakor to mislijo oni, ki so navajeni prebuditi se nenadno, ker so navajeni dolgo spati. Problem je v zvezi s postankom imperija. Zgodovina nas uči. da se imperiji pridobivajo z orožjem, a obdrže s prestižem. Za prestiž pa je potrebna jasna in
je Mussolini napovedal, da si fe za primer vojne »Italija svoje mesto že igrala«
stroga plemenska zavest, ki ne kaže le na diference, nego tudi na jasno premoč.
Svetovno židovstvo je že 18 let kljub naši politiki nespravljiv sovražnik fašizma. V Italiji je bila naša politika do se-mitskih elementov taka, da smo dopuščali pravcato ropanje z njihove strani. Kljub temu bodo ž;dje, ki so italijanski državljani in ki imajo neoporečne vojaške in civilne zasluge za Italijo ali za režim našli pri nas razumevanje in pravičnost. Kar se tiče ostalih, se bodo polagoma separirali. Nazadnje bo svet presenečen bolj nad našo velikodušnostjo kakor nad našo strogostjo. Razen, če nas semiti z onih strani meja ne prisilijo, da radikalno uberemo drugo pot«.
»Kar vas, Tržačani, posebej zanima, bo vse storjeno, posebno pa za razvoj in napredek vaše luke, ki je druga v Italiji. Vašim tovarnam in ladjedelnicam, ki imajo uprav;čeno svetovni sloves, bo delo zagotovljeno. Toda za nas fašiste je vir vseh stvari večna moč duha in zato dajem prednost uresničenju misli, ki je bila 200 let ideal vašesra mesta: n^noijno univerzo, ki se bo formirala v bl:žn.j'h letih.
Tržačani in Tržačanke, po vsem. kar sem vam povedal, vas vprašam: Ali je kdo tu med vami. ki je italijanske krvi in duha. a ki bi mogrel za en sam trenutek, pravim za en sam bežen trenutek dvomiti o bodočnost' vašega mesta, združ^ne^a z Italijo pod liktorskimi znamenii. ki pomenijo pogum, vztrajnost. ekspanz;io in moč ? Morda imate včasih vtis. da ie Fim dal^č.
Toda Rim je tu, tu na vaših gričih in na vašem morju, je tu že davna stoletja in bo tu še dolgo stoletja — s svojimi zakoni, s svojim orožjem in s svojim kraljem«.
Svečanosti v Trst«
Govor je trajal pol ure. Med ponovnimi ovacijami se je Mussolini z magistrata napotil v bližnjo prefekturo. Popoldne si je ogledal najprej tovarno ladijskih strojev, nato pa" ladjedelnice, kjer je vpričo 15.000 delavcev otvoril gradnjo nove 35 tisoč-tonske vojne ladje »Roma« in treh 8.000 tonskih motornih ladij, ter spustil v morje dve 15.000-tonski cisternski ladji.
Z motornim čoinom se je nato odpeljal okrog škedenjskega rta. Ogledal si je rafineriji olj »Gaslini« in >Aquilla«. Tudi tam ga je sprejelo okrog 15.000 delavcev. Nato je v topilnicah železne rude otvoril nekaj novih peči. Z motornim čolnom se je potem odpeljal spet nazaj po tržaškem zalivu do luke in si tam ogledal njene naprave in javna skladišča.
V večernih urah je Musrolini otvoril novi mestni okraj L;ttorio za Corsom. Položil je temeljni kamen za novi fašist čni dom, ogledal si je izkopanine nekdanjega rimskega gledališča in otvoril novo palačo zavoda »Banco d'" Napoli«. Na pomolu pred Lloydovo palačo je v poslopju pomorske postaje zvečer otvoril veliko razstavo iavnih del v Julijski Krajini.
Prenočil bo Mussolini na prefekturi. Jutri zjutraj se bo odpeljal preko Občin in Sežane v PoPtoino.
proglas, v katerem pozivajo prebivalstvo k miru in poudarjajo, da je domovina sudetskih Nemcev v češkoslovaški republiki, k: jim nudi vsa jamstva za mirno življenje. Proglas pravi, da ne gre samo za sudetske Nemce, marveč za usodo vsega nemškega naroda in za bodočnost Evrope. Sudetski Nemci so poklicani, da bodo pionirji sporazuma.
One nemške stranke, ki so se svoječas-no priključile Henleinovemu pokretu, so se zopet osamosvojile in so za prihodnje dni žc sklicale konference svojih zaupnikov, da v ccloti obnove svoje organizacije.
Apel esl. legionarjev
Praga, 18. sept. A A. (ČTK) Združenje češkoslovaških legionarjev je objavilo poziv, naslovljen na Nemce v češkoslovaški, v katerem med drugim naglašajo. da so se češki legionarji v svetovni vojni borili za svobodo in da so iz tega boja izšli kot zmagovalci. Tudi sedaj se bodo češki legionarji borili proti vsakemu pritisku Akcija, katero je začel Henlein, je že vnaprej obsojena na neuspeh. Obračajo se na Nemce na češkoslovaškem, naj skupno s čehoslovaki nastopijo za ohranitev miru ne samo na češkoslovaškem, nego v vsej Evropi.
Praga zbrala v treh dneh 6 milijonov za narodno obrambo
Praga, 18. sept. AA. (ČTK) Snoči je govoril po radiu praški župan Peter Zenkl. Med drugim je povedal, da je bilo na pobudo praške občine v treh dneh v Pragi zbranih za narodno obrambo 6 milijonov kron, ki jih je vplačalo 50.000 ljudi.
Kralj v Beogradu
Beograd, 18. sept. AA. Danes ob devetih dopoldne se je pripeljal v Beograd Nj. Vel. kralj Peter II. Na železniški postaji v Topčideru so kralja sprejeli in pozdravili maršal dvora Co-lak-Antič, prvi adjutant Hristič, poveljnik mesta general Stankovič ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja.
Povratek bolgarskega kralja
Pariz, 18. septembra. AA. (Havas). Bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana s .a odpotovala danes zjutraj cb devetih z o pen tn i m ekopresom v Sofijo.
Begunci se vračajo razočarani na češkoslovaško
Praga, 18. sept. AA. Kakor poročajo, se je zdaj vrnilo veliko število beguncev sudetsko-nemške stranke, ki so p^ed nekaj dnevi pobegnili v Nemčijo. Javili so se oblastem ter tam med drugim izjavili, da so begunci v Nemčiji organizirani v skupine, ki morajo opravljati poljska dela ter graditi utrdbe: delajo pa samo za hrano. Begunce iz Češkoslovaške, ki niso hoteli delati pod temi pogoji, so takoj poslali v koncentracijska taborišča.
Ameriški čehoslovaki
za svojo domovino
New Tork, 18. sept. Med čehoslovaki, ki žive v Ameriki se je začelo nabiranje prostovoljnih prispevkov za češkoslovaško državno obrambo. Pri čsl. konzulatih so se prijavili že številni prostovoljci.
ce mir tn sv
Apel čsl. ministrskega predsednika na vse prebivalstvo republike — Stališče čsl. vlade
Iijemno stanje za vso č
Praga, 18. sept. A A. Ministrski predsednik dr. Hodža je naslovil danes po radiu apel na češkoslovaško javnost. Prebivalstvo je pozval, naj se zadrži mirno in naj spoštuje red. Med drugim je dejal:
Vedite vsi, da preživljamo najdrama-tičnejše trenutke v naši zgodovini. Naši državi ponovno preti največja nevarnost. Storimo vse, da rešimo mir. Nikdar nam nista bila bolj potrebna pogum in duhovna moč, kakor zdaj. Beseda o ohranitvi miru velja za druge države. Za našo državo pomeni to vprašanje zagotovitve dostojne bodočnosti naše domovine. Naša zgodovina predstavlja celo vrsto naporov za dosego sporazuma med Cehi in Nemci. Naša naloga je, da storimo vse, kar je mogoče, da se ta sporazum uresniči.
Storili smo svojo dolžnost
Vsej Evropi je znan potek naših razgovorov z Nemci. Ves svet ve, da smo po zelo težkih pogajanjih našli podlago, sprejemljivo za obe strani. Vlado so obtoževali, da je postopala preveč energično. Zavračamo te obtožbe. Storili smo samo svojo dolžnost. Dali smo dokaza o svoji dobri volji, ki gre skoro do tega, da se odrečemo samim sebi. Zadušili smo vstajo in to brez preganjanja. S pomočjo posebnega obsednega stanja smo odstranili najhujše. Izjemni ukrepi, ki jih je vlada podvzela, bodo ostali v veljavi vse dotlej, dokler bo to potrebno.
Vlada se zaveda dvojne odgovornosti, namreč, da je treba na eni strani ohraniti avtoriteto države, na drugi strani pa se zavedati vseh posledic, ki bi mogle izhajati iz dejstva, da je sudetsko-nemško vprašanje še vedno nerešeno. Zaradi tega se hočemo pogajati. Dejstvo, da svet ceni našo pomirljivost in v gotovih stvareh tudi našo energijo, omogoča čvrsto podlago v notranji in zunanji politiki. Češkoslovaška je izpolnila svojo nalogo.
Plebiscit ne bi prinesel nobene rešitve
Tudi ostale države morajo to uvideti. Odnošaji med Čehoslovaki in Nemci ni treba, da izzovejo nove nemire. Plebiscit bi ne prinesel nikake rešitve. Mi vsi smo o tem prepričani. Tam, kjer je plebiscit mcgel prinesti kaj dobrega, je bil že izveden. Če bi bil na Češkoslovaškem plebiscit potreben, bi se bila mirovna konferenca zanj odločila. Toda plebiscit na Češkoslovaškem je nesprejemljiv, ker bi povzročil nove probleme, čisto analogne
onim, ki jih imamo sedaj. Češkoslovaška v sedanji napetosti želi delati za mir.
Sporazumeli se bomo tudi
brez HeisKma!
Kljub temu, da je Henlein odklonil pogajanja za sporazum s češkoslovaško vlado glede vprašanja manjšin in kljub poskusu vstaje stoji češkoslovaška vlada odločno na braniku popolne nedotakljivosti države, in ne odstopa od politike, katero je vodila tudi do pogajanj z zastopniki manjšin, posebno s predstavniki sudetskih Nemcev, od politike, ki je zasnovana na zadnjih vladnih načrtih. Za dosego tega sporazuma vladi zdaj niso potrebni niti Henlein niti ostali sudetsko-nemški veljaki, ki so na begu, kajti dogodki, ki so se dogajali pri nas, in posebno še neuspeli poskus vstaje, predstavljajo najboljši dokaz, da ima vlada tesne zveze s sudetsko-nemškim ljudstvom, katerega večina želi sporazum in pomirjenje med narodnostmi. Vlada ne bo vodila nikake politike maščevanja in preganjanja.
Samo v miru in redu
je možen sporazum
Toda pri vsem tem se mora baviti z vprašanjem spoštovanja zakonov, reda in miru. Glede ohranitve miru in javnega reda ne more ničesar popuščati, ker je le z mirom in redom možno doseči in za-jamčiti sporazum.
Če bi se sporazumeli z Nemci in bi pri tem izgubili iz vida vprašanje notranje politike, ki je na dnevnem redu, bi storili napako. Našo državo hočejo porušiti. 2ele v njej sejati' paniko med narodnostnimi elementi. Zato se je začela vlada posvetovati s predsednikom republike, ki zahteva učinkovito rešitev. Vlada je želela miru, drugi pa so želeli nemir. Slovaška stranka se je oddaljila ter zahtevala od parlamenta isto, kakor druge narodnosti. Toda more se reči, da je uresničenje avtonomije na Slovaškem in v Pod-karpatski Rusiji na dobri poti in da je treba storiti samo še en korak, da bo zajamčena zvestoba teh dveh narodnosti češkoslovaški republiki. To bo zelo pomemben rezultat sedanje krize.
Predsednik vlade dr. Hodža je nato apeliral na vse državljane, da ohranijo mir in red, ter voljo, da branijo sebe in državo. »Tisti, ki je kriv, da se je zdaj treba toliko boriti — je končal dr. Hodža — mora računati tudi na mir. Mi hočemo mir in svobodo! Zdaj jc treba močnega duha in srca. To pa mi imamo!
Praga, 18. sept. h. Na osnovi zakona iz leta 1920. je vlada po sinočnji pozno v noč trajajoči seji proglasila z današnjim dnem za vso republiko izredno stanje za dobo treh mesecev. Ta odlok predvideva: 1. ukinitev pisemske tajnosti, 2. nadzorstvo nad političnimi strankami in društvi, 3. splošno prepoved zborovanj, 4. uvedbo cenzure za liste. Za to omejitev državljanskih svoboščin se je vlada odločila zato, da bi lažje vzdrževala javni red, mir in varnost v državi.
Tihotapstvo orožja
Praga. 18. sept. h. Tudi danes je vladal v vsej republiki popoln red in mir. Do incidenta je prišlo ponoči samo v bližini Aša, kjer je skupina oboroženih ljudi napadla češkoslovaško obmejno carinarnico. Napadalci so vrgli na carinarnico dve ročni granati in streljali s pištolami. Ko je prišlo orožništvo, so se umaknili preko meje.
Na več krajih so oblasti na meji prijele tihotapce, ki so skušali spraviti na Češkoslovaško orožje in municijo. Med drugimi so prijeli nekega Pavla Palana, Nemca iz južne Moravske. V njegovem stanovanju so našli celo zalogo orožja in municije. Na pokopališču v nekem obmejnem kraju so našli skrite štiri strojnice, veliko množino municije, 60 ročnih
granat, več zabojev pištol in dva zaboja ekrazita.
Tudi gospa Runcimanova je odpotovala v London
Praga, 18. sept. h. Lady Runciman je danes s svojo družabnico odpotovala v London. Na kolodvoru so se poslovili od nje člani Runcimanove misije, ki so ostali v Pragi.
Madžarska intervencija v Pragi
Praga, 18. sept. Uradno poročajo: Madžarski poslanik v Pragi je včeraj po nalogu svoje vlade protestiral pri zunanjem ministru dr. Krof ti proti češkoslovaškim vojaškim ukrepom na madžarski meji. Zunanji minister dr. Krofta je poslaniku izjavil, da so vsi ukrepi, ki so bili izvršeni ob madžarski meji, docela normalnega značaja in niso izraz kakega neprijatelj-skega razpoloženja do Madžarske.
Razpust karpatsko-nemške stranke
Praga, 18. sept. AA. Včeraj je bila raz-puščena karpatsko-nemška stranka, ki je bila nekak del sudetske stranke. V njej je bilo le omejeno število članov. V tajništvu uredništva sudetsko-nemškega lista »Zeit« je bila izvršena preiskava.
Francozi v Londonu
Ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet sta se včeraj ves dan v Londonu posvetovala z vodilnimi angleškimi državniki
Plebiscit odklanja
če bo treba, bo ČSR tudi sama brez tuje pomoči
branila svoje meje
London, 18. septembra, h. Zelo dobro informirani diplomatski dopisnik »Sun-day Timesa« ugotavlja, da mora sedaj angleška vlada odločati predvsem o vprašanju, ali je Hitlerjev načrt glede plebiscita v Gudetskonemških pokrajinah pod mednarodno kontrolo za Anglijo sploh sprejemljiv. Razgovor med Chamberlai-nom in Hitlerjem se čuva kot največja tajnost in niti francoski državniki niso bili točno poučeni o njegovi vsebini. Resnost položaja je angleški vladi zlasti nujno prikazal lord Runciman. Orisal je neomajno stališče češkoslovaške, ki kategorično odločno odklanja vsak plebiscit In vsako odcepit v sudetskih pokrajin od republi-
ke. Na vsako invazijo Nemčije bo odgovorila z orožjem ne glede na to, aJi ji prideta Francija in Rusija na pomoč, češkoslovaška se bo tudi sama branila.
Članek se bavi nato z vprašanjem, ali večina sudetsko-nemškega prebivalstva sploh želi pkbiscit in priključitev k Nemčiji. Pisec zelo dvomi o tem.
Skupen proglas nemških strank v ČSR
Praga, 18. sept. h. Nemška nacionalno-demokratska, nemška demokratska in nemška katoliška stranka so izdale danes na . nemško prebivalstvo v republiki skupen |
London, 18. sept. h. Na povabilo angleške vlade sta francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet davi ob 8.45. z letalom prispela v London. Na croydonskem letališču sta francoska državnika popravila ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax. Daladier in Bonnet sta se najprvo odpeljala na francosko poslaništvo, odkoder sta ob 10. prišla na Downing Street, kjer so se takoj nato pričela posvetovanja. Pred tem je ministrski predsednik Chamberlain sprejel avstralskega visokega komisarja, ki mu je sporočil zagotovilo Avstralije, da bo v vsakem primeru podpirala Anglijo v obrambi miru in demokracije.
Posvetovanju, ki je trajalo ves dopoldne in se je popoldne nadaljevalo, so prisostvovali poleg francoskega in angleškega ministrskega predsednika ter obeh zunanjih ministrov še finančni minister Simon, notranji minister Hoare, diplomatski svetovalec angleške vlade Vansittart in stalni državni podtajnik zunanjega ministrstva Cadogan.
Po informacijah v poučenih krogih za današnji posvet francoskih in angleških državnikov ni bil določen nikak konkreten program ali načrt. Bistvo in oblika rešitve češkoslovaške krize je še vedno odprto vprašanje. Angleška vlada na včerajšnjem celodnevnem posvetu ni prišla do nikakega sklepa, niti do kakega načrta za nadaljnje pogajanje z Nemčijo, odnosno s Češkoslovaško, v upanju, da bo morda današnja izmenjava misli med francoskimi in angleški-
mi državniki dala kako pobudo. Osnovo današnjih posvetovanj tvori Cham-berlainovo poročilo o berchtesgaden-skem sestanku in poročilo lorda Run-cimana o položaju na Češkoslovaškem. Francoska in angleška vlada sta podrobno poučeni o dejanskem položaju na Češkoslovaškem in upoštevata tudi dejstvo, da je češkoslovaška vlada z uspehom zadušila organizirani upor ter da je popolnoma gospodar položaja.
Manifestacije za ČSR
London, 18. sept. h. Danes so bila na Trafalgarsquaru, v Hyde-parku in na drugih javnih trgih prirejena velika zborovanja, na katerih so govorili ugledni angleški politiki. Bavili so se z mednarodnim položajem in politiko angleške vlade ter zahtevali, da Anglija brezpogojno zaščiti Češkoslovaško pred napadom. Govorniki so odklanjali politiko plebiscita, češ da bi izzvala po svetu še večjo zmedo. Množice so prirejale velike manifestacije za Češkoslovaško.
Sestanek
v Godesbergu
Pariz, 18. septembra h. V tukajšnjih krogih računajo, da bo Chamberlain v torek odpotoval v Godesberg na drugi sestanek s Hitlerjem. Vrnil se bo verjetno šele v sredo zvečer. V četrtek bodo ponovna posvetovanja v Parizu in Londonu, nakar bosta Anglija in Francija bodi« po diplomatski poti, bodisi po ponovnem osebnem stiku odgovornih državnikov, zavzeli skupno stališče. Razume se samo po sebi, da bodo o teh razgovorih obvestili tudi Prago.
»JUTRO«, ponedeljska Izdaja
Ponedeljek, 19. EL 1938.
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 18. septembra.
Po dolgih dnevih neprestanega dežja, ki Je grozilo, da se bo poletje preko mlak kar prelilo v brozgo in sneg, se je nebo začelo zadnji čas spet malo prijazneje odpirati in kljub slani, ki nas je včeraj že malo zgodaj obiskala, in mrazu, ki je pritisnil preko noči, smo danes doživeli izredno lepo, solnčno nedeljo, kakršnih bi si želeli še mnogo to jesen. Izletniki manjšega in turisti večjega stila so v obilni meri izkoristili vreme, da popravijo, kar so zamudili v neskončni vrsti deževnih nedelj. Izletne točke v obližju Ljubljane so bile ves dan polne hvaležnih romarjev, vlaki pa so prav tako razpeljali nekaj tisoč popotnikov na vse strani.
Za Rdeči križ!
V mestu samem smo dan preživeli v znamenju Rdečega križa, ki je pričel svoj propagandni teden z zbirko prostovoljnih
prispevkov po ulicah in trgih. Na vsakem prometnejšem križišču so dame postavile svoje mizice in v plemeniti vnemi niso izpustile nikogar, ki je prišel mimo, ne da bi odrinil skromnega obola. Vizija svetovnega požara, ki grozotno rase na mejah tretjega carstva, je dala tudi tej zbirki svoj značaj. Naš Rdeči križ je propagandni teden še uvedel pod geslom zimske pomoči stradajočim družinam brezposelnih očetov, a njegovi znaki na ulicah nas te dni obenem tako sugestivno spominjajo časov svetovne vojne, v kateri smo tako živo spoznali njegovo poslanstvo. A naš človek je zakrknjen v svojem srcu, tudi strah pred poslednjimi grozotami mu ne omaje ravnovesja in značaja. Mnogo podjetnosti in prizadevanja je treba, da Iz-mamiš od človeka dinar za plemenit namen. In kakor je že od nekdaj navada v takšnih primerih, — največ se na koncu nabere od tistih, ki imajo najmanj.
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mostah
Služila je vzpodbudi in razvedrilu — Odlikovane noše
Ljubljana, 18. sept.
Na letnem telovadišču Sokola v Mostah je bila danes popoidne ob najlepšem vremenu proslava 201etnice Jugoslavije. Proslavo je priredilo Kolo jugoslovenskih sester Moste—Sv. Peter Kmalu po tretji uri so se na dveh okrašenih vozeh pripeljale gospe v pestrih narodnih nošah na sokolsko telovadišče, kjer so se med tem že bili zbrali številni gostje in zastopniki raznih društev in organizacij, godba Polje pa je vzbujala prijetno razpoloženje.
S prisrčnimi besedami je predsednica ga. Erna Lenasijeva otvorila proslavo, pozdravila je vse zastopnike društev in organizacij, zastopnice sestrskih podružnic in centrale ter vse goste, ki se jim je še posebej zahvalila za tako lep obisk. Poudarila je, da je Kolo doprineslo svoj delež ob zgraditvi naše države, zato se hoče prav posebno spomniti tega jubileja, v imenu katerega se danes širom naše domovine vršijo manifestacije in proslave. Kolo JS je in bo pomagalo graditi, da bo naša Jugoslavija še lepša in srečnejša. Gospa predsednica je nato predlagala vda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., ki je bRa sprejeta z živahnim pritrjevanjem.
Osrednja točka proslave je bil govor dr. Branka Alujeviča. ki je poudarjal pomen Jugoslavije kot čvrste osi, okoli katere je edino zajamčen naš narodni obstanek, kulturni, socialni in gospodarski napredek Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dvajsetletnica Jugoslavije je dogodek, ki se ga moramo spomniti vsi, ne samo zaradi tega, ker je Jugoslavija ustvarjena s krvjo in tolikim trpljenjem naših bratov, temveč tudi zato, ker je ona naša dediščina, je za nas ustvarjen?, in nam vsem potrebna. Potrebna pa je tudi naše obrambe. Tembolj je proslava pomembna danes, ker so prilike po vsem svetu take, da mora vsakega skrbeti bodočnost našega naroda, bodočnost bratskih narodov in vseh
armor
Maribor, 18. septembra
Idealno sončna, prijetna septembrska cedelja je izvabila Mariborčan- v prelepo prirodo. Naše okoliške postojanke so znova ož-!vele. po vinogradih je bilo na tisoče vnetih pričakovalcev letošnje trgatve. Množica Mariborčanov pa je šla v Št, Ilj, kjer je bil danes velik sokolski nastop, združen s proslavo 201etnice Jugoslavije.
V Narodnem domu je bilo dan s dopoldns lepo obiskano predavanje v okvdru Društva jugoslov. akademikov. Predaval je odve'nik dr. S. Pretnar o narodnostnih in socialnih prilikah ob naši meji. S statističnim gradivom podprta, izvajanja je zaključil z mislijo, da ni mogcča uspešna narodnostna vizgoja ob naši meji, kjsr je 20% viničarjev in oferjev in kjer ima ko. znaj 50"/o kmetovalcev do pet oralcv zemlje, brez spor dnega reševanja gospodarsko socialnih nalog, ki naj v našem ob.

m
KASTEL O.D. ZAGREB
dobiva SE v vseh lekarnah Reg.br. 15425/38
držav sploh. Spomniti se moramo danes vseh onih, ki so z nami vred doživeli osvobojenje, pa ga morajo zdaj še enkrat opravičevati, se boriti zanj, ter preprečiti, da ne doživi nekoč naš narod one usode, ki ga je nekoč že tiščala v pogubo. Naša zgodovina je polna svetlih primerov, ko so hrvatski kakor srbski vladarji sanjali o skupnem državnem življenju južnih Slovanov. Obujanje spominov ne sme služiti temu, da bi drug drugemu očitali ali priznavali večje ali manjše zasluge, temveč kot opomin vsem onim. ki smatrajo, da Jugoslavija še ni dejstvo in hočejo še raz-računavati. Razvoj Jugoslavije je v bistvu zadovoljil vse zahteve Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zdaj je naša naloga, da nadoknadimo in izpopolnimo vse, kar je bilo opuščenega ali napačnega. Danes si moramo postaviti smernice za bodočnost, preteklost sme obstojati le kot šola za bodočnost . . Po govoru dr. Alujeviča, ki je bil deležen navdušenega odobravanja, je dek-lamirala učenka III. razreda meščanske šole Olga T-atarjeva pesem »Domovina«.
Mnoge gospe, ki so se udeležile proslave, so bile oblečene v narodne noše, pa sta gg. prof Sič in Santl ocenjevala najlepše obleke, ki so bile tudi nagrajene. Nagrad je bilo samo pet. dasi bi jih moralo biti skoraj toliko, kolikor je bilo narodnih noš. Ker pa sredstva tega zaenkrat niso dovoljevala, so bile nagrajene naslednje gospe: prva je dobila ga Leopoidina Šu-bertova krasno vazo in v njej 25 še kra-snejših živo rdečih nageljnov; druga je bila družina Pretnerieva. ki je dobila kraljevo sliko v zlatem okviru; tretja je bila ga. Malči Ravnikarjeva in je bila nagrajena z lepo vazo in šopkom vrtnic; četrta gospa Angelca Kunstlova je dobila zavitek finega pisemskega papirja; peta, gospa Fani Vojska pa lepo ročno zrcalo.
Po opravljenem sporedu so gospe, v narodnih nošah zaplesale kolo. na veseličnem prostoru se je razvila prijetna zabava.
o nedelje
mejnem človeku utrdi zavest ,da je tudi zanj v državi dovolj kruha. Predavanju je sledila izčrpna d-bata, ki so se je med drugim deležili dr. R a p o t e c, Janko A r. n u š in Jaroslan? Dolar.
V Mariborskem dvoru je bila sinoči slovesna izročitev odlikovanja obmejnim če. belarj m v zvezi z razstavo čebel na Fo-brežju in edinstveno krasno razstavo obmejnega čebelarstva Ob priliki Mariborskega tedna. Sestan k je otvoril predsednik mariborske in okoliške podružnice čebelarskega društva g Oto Crepinko, ki je pozdravil navzoče predstavnike, med drugim zastopnika ljubljanskega Čebelarskega društva šolskega nadzornika Močnika. Zlato kolajno so dobili sledeči razstavljale!: Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani, Anton Zivko, vdečebelar s Po-brežja, Prane Kirar, velečebelar od Sv. Petra, tvrdka »Union« Zagreb, Oto Crepinko in Pran Mlinarič, vrtnar v mariborski splošni bolnišnici. Veliko srebrno ko. lajno so dobili: Ivan Ačko, Ptuj, dr. Vik. Marin, ž.lezmičarska čebelarsika zadruga Zagreb, Martin in Franc šumenjak iz Ja. renme, Franc Komel iz Ptuja in Čebelarska podružnica iz Selnice ob Dravi. Male srbrne kolajne: Ludevdk Raizner, Mari-
bor, podružnici Slovenska Bistrica in Sv. Trojica v SL g., Ivan Poteč iz Kamnice, Fran Lampret iz Rogatca, Rudolf Repnik iz Radvanja, Matevž Rudolf z Rakeka in Slavko Onič iz Studencev. Odlikovanci so prejeli tudi lične diplome Marib. tedna.
Pri Gambrtnu so ae zbrali mariborski p©ki in proslavljali 301etnico svojega stanovskega združenja, ki je žeto v teku svojega obstoja mnogo topih uspehov. Jubilejnemu zboru so prisostvovali budi pred. stavniki oblastev in sorodnih organizacij. Slavnostni govor, v katerem je bila po. drobno opisana zgodovina Združenja pekovskih mojstrov, je imel »uslužni predsednik g. Jakob Koren.
V Kazini so priredili Sinod carin8« uradniki in carinsiki posredniki odhajajočemu šefu glavne carinarnice g. živku M L hajloviču prisrčen poslovilni večer, na katerem so spregovorili tople poslovilne besede gg. Manojlovič in Medanič v imenu carinskih uradnikov, ki sta o£r-tala vrline in odlike priljubljenega š fa, g. Samec pa v imenu carinskih posrednikov, ki so imeli v Mihajloviču odličnega podpornika. Iskreno se je zahvalil za poslovilne govore g. Mihajlovič, ki je ob svojem odhodu na novo službeno mesto v finančno ministrstvo zagotavljal, da ne bo nikdar pozabil Maribora, iz katerega odhaja z najlepšimi spomini
Pri Novem svetu so se sinoči sestali mariborski bivši mornarji, preizkušeni pomorščaki ,ki so nedavno ustanovili svojo organizacijo. Sinočnji sestanek je otvoril in vodil društveni predsednik g Povodnik ki je tolmačil cilje organizacije hivših vojnih in trgovinskih mornarjev, ki hoče usmerjati člane k nacionalnim idealom, pa tudi socialno humanitarnim nalogam v
potrUmih btoriHh mornarjev.
Istotam je bdi danee dopoldne ustanovni občni Zbor zadruge »Neodvisno gledališče«, ki ima namen pospeševati napredek Glovcoakega avantgardnega gledališča, propagande gledališke umetnosti, ustanavljanja gledaliških šol, organiziranja tečajev itd. Po pozdravnem nagovoru g. Frana 212ka v imenu pripravljalne, ga odbora je bil izvoljen za predsednika občnega zbora g. dr. J. Gabrovšek, Zapisnikar g. Dušan Spindler je navzočem preči tal zadružna pravila, ki jih je občni zbor odobril. Po izvolitvi zadrugi-nega odbora je g. dr. Gabrovšek zaključil ustanovni občni zbor.
V Uniona je bila dane« dopoldne oto 10. akademija sreskega odbora RK s sodelovanjem podmladkov mariborskih srednjih šoL Sodelovale eo skoro vse šole s pevskimi, godbenimd in rajalnimi točkami. Aka-dmija je bila otvorjena z državno himno, zaključena pa s Foersterjevim vencem pe^mi iz opere sOoronj^ki slavček«. Naša srednješolska mladina je tudi z današnjo lepo uspelo akademijo izpričala svojo glas. beno kulturo, ki ima v vnetosti vrlih vzgojiteljev odlične pospeševalce. Občinstvo je dalo mladini toplo zasluženo priznanje.
Smrtna nesreča. Hlapec Jožef Hras'nik, ki je bil zaposlm na banovinskem posestvu v S večini, je treščil z voza. Pri padcu si je nesrečnež prebil lobanjo. Mariborski reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je navzlic skrbni zdravniški negi in takojšnji pomoči v noči na nedljo podlegel smrtnim poškodbam. Bil je marljiv delavec. Njegova usoda je zbudila to. plo sočutje pri vseh, ki so ga poznali.
Pri Mariji Snežni jP padel z voza po nesrečnem naključju 361etni Josip Koder. Kolesje mu je šlo preko trupla. Nezavestnega in z zrlo nevarnimi poškodbami so ga odpremili v mariborsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno.
Sokolsko slavje v obmejnem št« Hju
številna udeležba iz Maribora in okolice
St Ilj, 18. septembra Danes je bilo ob naši meji veliko sokolsko slavje v proslavo 201etnice Jugoslavije. Že v dopoldanskih urah je oživelo sokolsko telovadišče ob vajah in skušnjah za popoldanski nastop.
Iz Maribora sta popoldne dva vlaka pripeljala polno gostov, k' so jim šentiljski Sokoli priredili prisrčen sprejem nakar se je izpred kolodvora razvil veličasten sprevod z vojaško godbo, ki je krenila skozi Št. Ilj. Med gostim špahrjem prebivalstva, ki je na vsej poti Sokole iskreno pozdravljalo, je sprevod zavil na letno telovadišče, kjer se je pričel telovadni »pored.
Letno telovadišče, zgrajeno v obliki am-fiteatra, je bilo vse okrašeno in zasedeno do kraja. Nastopili so vsi oddelki. Najprej je bil običajni pozdrav državni zastavi, ob sviranju vseslovanske himne so dvignili na jambor še zastave ostalih slovanskih naro-
dov. Zbrane goste je nato pozdravil starosta br. Ivan Roglič, ki je v kratkih besedah orisal zgodovino Št. Ilja ter njegovo nacionalno borbo kakor tudi veliko vlogo, ki jo je ijjral Sokol v prebujanju naše meje. Ob zaključku govora so se navzočni spomnili vseh, ki so pripomogli do uedi-njenja Jugoslavije in so zlasti vzklikali kralju Petru in kralju Aleksandru, katerih spomin so počastili z vzkliki »Slava!« Končni pozdrav, krepki »Zdravo«, je pa veljal najvišjemu Sokolu. Nj. VeL kralju Petru, nakar je godba zaigrala državno himno.
V imenu župe je spregovoril še starosta dr. Milan Gorišek. nakar se je na telovadišču začel razvijati telovadni spored, pri katerem so nastopili vsi oddelki Ugajala je zlasti pobreška skupina s sodelovanjem pevskega društva »Jadran«. Po sporedu se je razvila prisrčna zabava.
Francoski bojevniki spet prisrčno sprejeti
Ljubljana, 18. sept.
Velika množica Ljubljančanov je nocoj manifestirala na kolodvoru. 2e pred 20. uro so se pred kolodvorom in na peronu zbirali Ljubljančani, med njimi mnogo vojaških in civilnih odličnikov, da dostojno sprejmejo francoske solunske bojevnike, ki se vračajo s položajev na bivšem solunskem bojišču, kjer so odkrili spominsko ploščo našim in francoskim tovarišem, padlim na Dobrem polju.
Z majhno zamudo se je ob 21. uri pripeljalo iz Beograda v Ljubljano blizu dvesto francoskih borcev, ki so jih dame takoj obsule s cvetjem in jim je množica burno vzklikala. Francozi bodo nocoj ljubljanski gostje in bodo prenočevali v petih hotelih. Takoj so se razdelili v družine in se v avtomobilih odpeljali med živahnim vzklikanjem Jugoslaviji in Franciji. Gostje se odpeljejo iz Ljubljane že v ponedeljek zjutraj.
Zaključek beograjskega velesejma
Beograd, 18. sept. p. Jutri bo jesenski velesejem zaključen. Zanimanj^ zanj je bilo izredno veliko in je vprav danes doseglo vrhunec. Vel sejem si je danes ogle. dalo okrog 80.000 ljudi
Hude poplave v Perziji
Teheran, 18. sept. AA. V nekaterih krajih Perzije je povodenj naredila velikansko škodo. Severozahodni del Perzije je skoro ves pod vodo. Posebno hudo je prizadeto mesto Nasaen, ki je skoro do temeljev porušeno. Izpod razvalin so izkopali doslej okoli 1.500 trupel.
Horthy gre na lov v Nemčijo
Berlin, 18. septembra, h. MadLurski regent Horthy pride prihodnji teden v Nemčijo, kjer se bo kot gost maršala Goringa icieležil lova v Vzhodni Prasiji. V nemških
•--nrriVl	n:rn» Tvk«-
kega političnega ozadja ter poudarjajo, da sta Goring in Horthy dobra osebna znanca.
Ono, kar vzbuja pozornost moških,
je očarljiva barva obraza, ki kaže zdravje in mladostno svežost Zato si izberejo pametne žene v pomoč Khasana rdečilo za ustna in za obraz. Khasana rdečilo za ustna in za obraz polepša in pomladi vaš obraz v par sekundah. Oboje je odporno zoper vreme, vodo in poljube Za diskretno barvanje: Su-perb; za nekoliko živahnejši učinek: Corail ali Carmin, za od sonca zagorelo lice: Khasana SoleiL
KHASANA
Veliko zborovanje JNS v Kragujevca
Kragujevac, 18. sept. p. V Kragujevcu }» bilo danes veliko zborovanje pristašev JNS iz Šumadije. Na zborovanju se je zbrala ogromna množica ljudstva iv mesta in vse okolice. Prirejala je voditeljem JNS viharne ovacije. Na zborovanju so govorili predsednik Peter Živkovič, podpredsednik Jovan Banjanm, senator dr. Andjelinovič, narodna poslanca Bogoljub Jevtič in Mustafa Mulalič, bivši narodni poslanec Vasilije Trbič in še nekateri drugi. Zborovanje je poteklo mimo in v najlepšem redu.
Jugoslovensko odlikovanje holandske kraljice
London, 18. sept. AA- Včeraj popoldne je bil sprejet v svečano avdiienco v Haagu pri holandski kraljici Vilheimini opol-nomočeni poslanik Jugoslavije v Veliki Britaniji in Hoiandiji Dragomir Kasidolac. Ob tej priliki je Kasidolac izročil holandski kraljici Vilheimini lento Karagjorgjeve zvezde, s katero je kraljico odlikoval jugoslovenski knez namestnik Pavle ob 40-letnici njenega vladanja. Kraljica Vilhel-mina je bila zelo ganjena nad to visoko pozornostjo ter se je za visoko odlikovanje najtopleje zahvalila. Po nalogu kraljice Vilhelmine je maršal dvora priredil kosilo na čast poslaniku Kasidolcu.
Hudo bombardiranje Alicante
Alio«nte, 18 septembra. AA. 23 eska-drilj po pet bombnikov je letelo v višini 3.000 m nad mestom lo metalo na središče mesta bombe. Vseh bomb je padlo na Alicante danes 40. Med njimi je bilo Čudi nekaj vžigalnih. Porušenih je 12 hiš, 22 ljudi pa deloma težje, deloma lažje ranjenih.
Potres v Grčiji
Beograd, 18. septembra. AA PjToč3d seizmološkega zavoda na Tašmajdanu. Da. nes zjutraj ob 4.52 ln 13 sekund &o zabeležili aparati seizmološkega zavoda na Tašmajdamu začetek večjega potresa v od. dalj-nosti 650 km Jugovzhodno od Beograda. Največji odklon je bil zabeležen ob 4.45.51 in je znašal 192 mikronov s periodo 7 sekund. Začetek tega potresa so aparati zabeležili ob 5.28. Po velikem katastrofalnem potresu 20. julija letos so se na vžhodni obali Grčije med Bvbejo in AtDco zadnje čase pojavljali številni po-tresi, ki so naredili od časa do časa precej škode. Vsi ti potresi nastajajo ob tek. tonskih črtah prelomnicah, predvsem na Atiki.
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Končno se je stara gospa de Meurgey le odločila, da pošlje očetu Telesforu, afriškemu miaionarju, naslednje pismo: Dragi oče Telesfor!
VI ste brez dvoma svetnik in vas zelo spoštujem, čeprav ste še mladenič, jaz pa stara ženica, mati in babica. Nihče ne pozna Vaših vrlin in zaslug bolje ko jas. Saj sem Vam pred desetimi leti pomagala, da ste vstopili v semenišče, m priporočila Vas afriškim misionarjem, ko ste se trdno odločili, da se čim prej žrtvujete-
Pazljivo sem spremljala, zahvaljujoč Vašim >1 - topisoan za širjenje vere«, Vašo pot na Madagaskar in Dahomey. Prav ras, človek se Vam mora čuditi. Skoraj bi Vas bdi} skalpirali, razsekali na kose ali sežgali. In vendar site se le na poziv predstojnikov vrnili v Pariz, kjer nameravate ostati le toliko časa, da si opomo-rete.
Vse to mi je znano im spoštujem Vas kot misionarja. Na svoje veliko iznena-denje pa sem zvedela, da ste kot izpovsd-nik nadvse nespretni.
Predvsem kot izpovednik mladih žen. Tudi mene ste dvakrat ali trikrat spove-dali in vse je bilo dobro. Toda kaj pa prav za prav pomeni spoved starke? »Bila sem raztresena med mašo, govorila o neki svoji dobri prijateljici, ujezila sem svojega zeta Laroche-Desnoyersa itd. Nikoli Vam nimam drugega povedati. Pa to nd moja zasluga Cas je minul (skoraj bi rekla žalibog, pozabivši, da pišem posvečeni osebij, za pravi, veliki ženski greh sam že prestara.
Mogoče ste pričakovali, da boste čuli enaka neznatna priznanja, ko sem Vam poslala svojo vnukinjo Lucienno, ki se je nedavno poročila z vicomtom Lucom de Lafailleom? Ali ste se nadejali, da boste moje nedolžno brbljanje čuli tudi iz de-
vefcnajstletnih ust? Da boste v mladem burnem srcu našli siromašne vrline, ki jih izpove šestdesetletna starka? Prav tako se zdi, ker ste tako okrutno poučili to drago dete, da se potem, ko je zapustila Vašo spoveclnieo, ni upala več izpostavit* intimnostim zakona, ki ste jih Ji prikazaM tako strašno opasne. Vsedla se je v prvi vlak za Nico tn se vsa vznemirjena, jokajoča vrgla v naročje svoji babici. Ljubkovala sem jo in mirila, kolikor sem mogla misleč 3prva, da gre za važen dogodek, da je morda Lucienne ničvrednega Lafaillea iznenadila v prenagljenem podvigu.
Ko se je moja draga vnukinja malo pomirila, sem jo pričela prav nežno izpra-ševati: me starke znamo z besedami prajv tako kot s prsti otipavati rane, ne da bi kaj bolelo.
prvotno sem' čula le njeno tarnanje: Ah, ljuba babica, kakšna nesreča! Nisem vedela, da je to greh! Rekli so ml, da se žena mora pokoriti svojemu možu! Bog, kake naj poslej živim z Lucom?« Polagoma sem ls prodrla v temo razburkanega srca. Prav dobro sem razumela Lucie-nin primer. A Vi, dragi moj oče Telesfor, obžalujem, da ga nikakor niste zapotpa-dli. Dovolite tedaj, da Vam ga raztolma-čim.
Lucienne se je hila poročila z devetnajstimi leti, potem ko se Je drve leti pojavljala na plesih, pri tenisu in v kopališčih, kar je sedaj, tako se zdi, za naša dekleta potrebna priprarva za zakon. Vse to je pomešano z mnogimi komplimenti od strani lepih gospodov, z mnogo dvoličnosti, kar se običajno sliši le na eno uho in se sigurno razume slabo, pa vendar ustvarja v duši stalni nemir — na kratko, najboljši način, da se zbudi dekliška radovednost.
Odkar je Luc de Dafaille zapustil kon-vikt »Bons Peres«, mu je v iskanju po-
znanstva, ljubimkanju in mečevanju potekalo vse njegovo moško življenje. In prav to me je očaralo ki pomirjalo pri njem. Ne delajte takega obraza, oče! Takšen veseljak, ki zna biti zabaven in Je povrhu še močan in zdrav, je najprimernejši, da v zakonu osreči mlado dekle. To je tudi dokazal, ta simpatični porednež.
Luc mi je zelo ugajal in se (tako se nadejam) v moji družbi ni sramoval, že dolgo pred ženitvijo mi je razložil način življenja, ki ga hoče provesti s svojo bodočo ženo. — Hočem, je dejal, — da bo moja žena zaljubljena vame mnogo bolj kakor katerakoli mojih prijateljic; in obratno: da me ona naveže nase in očara bolj ko vsaka druga ženska.
Smejala sem Se tn gledajoč izpod trepalnic tega močnega, krasnega in ljubeznivega dečka, sem si mislila: — Ta sreč-nica se sigurno ne bo upirala! Ko sem opazila da se oo vrti okrog moje male Lucienne, kialeo ji je všeč njegovo dvorjenje, kako postaja zmerom bolj zamišljena, a kasneje zaljubljena, sem vrgla oba drug drugemu v objem, rekoč: Vzemi ta se, otroka to glejta, da dobimo čimprej mate Lafaille. Zelo rada bi postala prababica!
Cim se je L>jc de Lafaille oženil, je takoj izvedel v praksi svoje moške sklepe.
Ah, ne, moja vnukinja ni imela časa, da se na ženitovanjskem potovanju pritožuje. Ali Vam je, oče, vse izpovedala? Dvomim. Mnogo težje je namreč kaj takega izpovedati mlademu misiooarju, kakor ste vi, pa čeprav skozi leseno ograjo spovednice, nego stari babici, kakršna sem jaz. In jaa sem Jo med izpovedjo 6e hrabrila, objemala in... taiko je vse prišlo samo od sebe. Nasprotno ste Vi, dragi oče Telesfor, kakor se ah, večkrat zago-drnjali, pretiti s čepico v ograjo in tirjali pokore! Pa kaj je zagrešilo to drago dete? Dovolila je, da jo njen mož obožava,
a ona njega z vsem svojim srcem Pripadala mu je z dušo in telesom, kakor ljubica. Vse kar je zahteval od nje, mu je dala in ni ji bilo neugodno, saj ji je Luc izredno ugajal. Ni imela slabe vesti, saj je bil njen mož in rečeno Ji je bilo: — Pusti, da te vodi tvoj soprog! O vsem tem bi vam ne bila povedala niti besedice, da Ji -'so Vaša čudna vprašanja po malem izmamila tajno.
Lahko si predstavljate, dragi oče, kakšen učinek je napravilo Vaše apostolsko ogorčenje na iskreno, naivno dušo! Lucienne je prišla v Vašo spovednioo mirne . vesti, prepričana ,da Je vseskaz p ^rtena I ženska... Odšla pa je vsa prestrašena, ne vedoč, kaj je v zakonu dovoljeno, kaj ne, Obožavajoč še zmerom svojega Luca. obenem pa v strahu pred njim, ni našla drugega zatočišča kakor pri meni. In če bi mene zdaj ne bilo tu?
Vaše teorije o zakonu, dobri oče Telesfor, mene ne bodo tako lahko prepričale kakor mojo vnukinjo: mnogo aem doživela to zelo sem trdoglava. Nikoli se Vam ne bo posrečilo dokazati mi, naj se dvoje mladih ljudj, kakršna sta Luc in Lucienne, ljubi s tolikšno obzirnostjo, kakor da še zmerom lebdi nad njima gospod načelnik, ovit v svojo ešarpo.
Nasmehniti se moram, če se zamislim ▼ položaj, kakršnega si VI predstavljate med dvema zakoncema.
—	Madame, če ste sporazumni, podarimo življenje malemu kristjančflcu ali se hočemo vsaj potruditi za to.
—	Gospod, pokoma vade fltužalbofca sem .. Kadarkoli želite.
Takšen naj bi bil, kaj ne, moj dragi misionar, idealni pogovor zakoncev! Glede nežnih intimnosti, vsega, kar ljubezen te polepša to jo krasi, Vas že misel nanje razjezi kakor Mojzesa pred zlatim teletom.
In prav moja Lucteane Vam je tmcfis toliko teh intimnosti izpovedati!
Torej, dragi oče, čeprav ste VI svetna^ Jaz pa grešnica, izjavljam, da se v pogledu morale in narave grdo varate! In gt>« tova sam da imam prav. Kadar se dva zakonca talko Obožavata kakor Luc in Lucienne, j« to prav kakor hostija ali posvečen kruh in Vi bi se morali tega veseliti, ker je tak primer boljša propaganda proti zakonolomstvu kakor najzgovornejša Vaša pridiga. Oblika in način te ljubezni, mislim, nista važni. Odkar obstoja svet, pozna ljubezen. Roke same iščejo objem, ustne poljub tako sproščeno, neprisiljeno, da Je to le pog;eška stvarstva, zaradi česar se Bog gotovo no jezi.
To sem povedala tudi svoj vnukinji, dragi oče Telesfor. In ker zaupa svoji babici, se mi je posrečilo ,da se je še isti večer, vesela to pomirjena vrnila k možu, ki je bdi že vznemirjen. Ne čudite se, če se ona pri Vas ne bo več izpovedala. Priporočila sem ji svojega prijatelja, neke-glp. jezuitskega patra, ki so mu mlade ženske specialiteta in o katerem pravijo, da je srčno dober. Jaz Vam pa ostanem vseeno verna in ko se vrnean v Pariz, se lahko jezite na mene in me prakntaeta, kolikor hočete.
Do takrat pa premišljajte o nasveta, ki Jih Vam pošilja Vaša stara upornica* Prepričan s^m, da Vam je kot spovedniku mnogo v škodo to, da ste bili misionar« še zmerom mislite, da imate posla z afriškima črnci. Takšne opice so morebiti r trenutku strasti strahovito odurne ta, priznavam ,na Vašem mestu bi jim sploh prepovedala možitev.
AH Luc in Lucienne, dragi oče! Dvoja tako mladih ljudi! Saj morata biti v tro* nutku, ko se ljubita, zlata
f
i r
»JUTRO«, ponedeljska Izdaja
3
Ponedeljek 19. DCiBSL
Spet nismo uspeli
Grčija ponovno !
balkanski prvak
Končno stanjo-balkaniade: Grčija 125, Jugoslavija 114.5* Kumunija 58, Turčija 28.5, Albanija 4
Beograd, 18. sepl
Danes je bil tretji in poslednji dan IX. balkanskih iger. Kar so napovedovali Grki in Turki, se je zgodilo. Grškim zastopnikom se je posrečile ne le nadoknaditi naskok, ki smo ga imeli pred njimi, temveč so z izrednimi uspehi zadnjega dneva Jugoslavijo celo prekosili za 10.5 točke. Jugoslavija se je borila zelo nesrečno. Nekateri atleti so popolnoma odpovedali, razen tega pa se je spet oglasila smola, ki spremlja Jugoslavijo na sleherni balkaniadi. V teku današnjega dne sta bila dosežena dva rekorda in sicer je Grk Tanos postavil v skoku ob palici nov balkanski, Hanžeko-vič pa je v teku na 110 m z zaprekami izenačil jugoslovenski rekord.
Končno stanje IX. balkanskih iger je naslednje:
1. Grčija 125 točk, 2. Jugoslavija 114.5, 3. Kumunija 58, 4. Turčija 28.5, 5. Albanija 4.
Tehnični rezultati so bili naslednji:
110 m zapreke: 1. Hanžekovič (J) 15, izenačen jug. rekord, 2. Manticas (G) 15.1, 3. Haid (T) 15.7, 4. Erlich (J) 15.9, 5. Negru (R) 16.4. Zmaga Hanžekoviča nad dosedanjim večkratnim balkanskim prvakom je bila senzacija dneva.
Skok ob palici: 1. Tanos (G) 331, nov balkanski rekord, 2. Eilhardt (R) 380, 3. Cravlos (G) 380, 4. Lenert (J) 370, 5. Ivanuš (J) 350.
1.500 m: L Goršek (J) 4:05.4, 2. Kisa (R) 4.:05.8, 3. Velcopoulos (G) 4:10.2, 4. Rezep (T) 4:22.4, 5. Jucavas (G) 4:23. Našemu drugemu zastopniku Kotniku se je zgodilo isto, kakor v soboto: zaradi stare poškodbe je moral predčasno odstopiti. Savezno vodstvo je vsekakor pogrešilo, da je Kotnika postavilo na to točko.
Troekok: 1. Palanotis (G) 14.45 m, 2. Jovičevič (J) 14 m, 3. Lambracis (G) 13.91 m 4. Jonesco (R) 13.59 m, 5. Vico-ku (A) 13.56 m.
Met kopja: 1. Papageorgiu (G) 53.48 m, 2. Vamanu (R) 58.43 m, 3. Markušič (J) 57.60 m, 4 Metaxa (G), 5. Kovačevič (J).
400 m: 1. Geren (T) 49.4, 2. Carageor-gis (G) 50.6, 3. Pleteršek (J) 50.7, 4. An-areadis (G) 50.9, 5. Jordache (R) 52 8.
Maratonski tek: 1. Ratsos (G) 2:30:38. Krasen čas. ki je eden najboljših letošnjih v Evropi, 2. Kirikiades (G), 3. Šefti (T), 4. Selim (T), 5. Gal (R). Vsi naši tekmovalci so prispeli na cilj, a se niso plasirali, dočim so vsi Albanci odstopili.
4x100 m: 1. Grčija 43.4, 2. Jugoslavija 43.9, 3. Rumunija 44.5, 4. Turčija 45.7, 5. Albanija 49.1.
Po tej točki so bile balkanske igre svečano zaključene. Grkom so kot zmagovalcem predali pokal rumunskega kralja Ka-rola in darilo atenskega župana Kodasa.
Včeraj so bile
tekme IV. kola v ligi
Jugoskvija je poskočila na prvo, Ljubljana pa je padla
za eno mesto
Včeraj so bile odigrane še poslednje tekme IV. kola v ligi. Razen splitskega izida, kjer je sarajevska Slavija nepričakovano odvzela Hajduku točko, sta obe ostali tekmi dali pričakovana rezultata. Lestvica se je nekoliko spremenila in je Jugoslavija zasedla čelo. Jedinstvo je zaradi boljše razlike golov prehitelo Ljubljano in se je s poslednjega mesta povzpelo na osmo, os-taJo stanje pa se ni izpremenilo. Po odigranem IV. kolu je lestvica tale: Jugoslavija	4 4 0 0 10:2 8
BSK	4 4 0 0 12:3 8
Hašk	4 3 10 10:4 7
Gradjanski (Z) 4 3 0 1 16:4 6 Bask	4 2 11 4:3 5
Hajduk	4 12 1 8:6 4
Gradjanski (S) 4 1 1 2 5:8 3 Jedinstvo	4 1 0 3 4:12 2
Ljubljana	4 1 0 3 3:11 2
Slavija (V)	4 0 1 3 5:10 1
Slavija (S)	4 0 1 3 6:12 1
Sparta	4 0 1 3 3:10 1
Hajduk s Slavija (S)
2:2 (1:1)
Split, 18. septembra. Tekma je bila zelo ostra in na mo-iente surova, kar je v mnogem krivda agrebškega sodnika Bažanta, ki je v zadetku dovolil preoster ton. Igra je bila obojestransko raztrgana. Za Hajduk sta
zabila gola Alujevič in Lemešič, za Slavijo pa Rajlič in Salapur. Gledalcev je bilo okoli 2.000.
Jugoslavija: Sparta
3:0 (2:0)
Zemun, 18. septembra.
Zelo slaba in nezanimiva igra, ki je le na trenotke pokazala živahnejši tempo. Jugoslavija je bila boljša in je zasluženo zmagala. Gole so zabili v 12. min. in 43. min. I. polčasa Petrovič, v 26. min. druge polovice pa Rakar. Sodnik Stefanovič.
Jedinstvo: Slavija (V) 3:1 (2:1)
Varaždin, 18. septembra
Jedinstvo je igralo dobro in požrtvovalno ter je zasluženo zmagalo. Slavija je bila slaba in se njeni igralci niso prav nič trudili. Gole za Beograjčane so dosegli v 7. min. Arandjelovič, v 24. min. Živkovič, v 40. min. je bil avtogol branilca Jedinstva, po odmoru pa je postavil končno stanje Živkovič.
Gledalcev je bilo 1500. Sodnik Nenado-vič iz Indjije je bil zelo slab m ga je občinstvo celo kamenjalo.
Prvenstvo LNP
Presenetljivi rezultati so bili značilni za nedeljsko kolo
Včerajšnje podsavezno prvenstvo I. razreda je prineslo več presenečenj. Nihče ni pričakoval, da bo Jadran z visokim rezultatom podlegel Kranju. V mariborski skupini so sicer zmagali favoriti, toda s precej sreče.
V naslednjem izidi:
Reka : Svoboda 4 : 2 (2 : O)
Vičani so po poslednjem sodnikovem žvižgu gotovo intonirali hvalospev na bo-žico Srečo, ki jim je vrgla tako malo zasluženo zmago v naročje. Ce je imel iz te borbe iziti kdo kot zmagovalec, je bila do tega upravičena predvsem Svoboda, ki je tokrat postregla z res svežo, povezano in borbeno igro.
Borba j e bila ves čas zelo živahna in tudi percej dobra. Svobodaši so v prvem polčasu sicer stalno napadali, toda do ispeha so prišli le Rečani. Ko so dosegli svoj drugi zgoditek, so se jim Svobodaši revanžirali s ?e krepke j šim pritiskom in od tedaj dalje pa do konca se je razvila prava prvenstvena borba, v kateri so Rečani šele v drugem polčasu mogli nuditi kolikor toliko enakopravnega partnerja. Prvi uspeh so Rečani zabeležili deloma po zaslugi Kokaljevcga prostega strela, deloma po krivdi Svobodinega neizkušenega vratarja — rezervista. Iz nagle kombinacije je nastala Rečanom kmalu zatem prilika in je Thuma plasiral pod prečko. Vse Svoi: odino naprezanje do polčasa ji ni prines'o nič pozitivnega. Po odmoru je v že bolj zenačeni igri najprej Slanina postavil na 3:0, Kobal je z enajstko znižal na 3:1, Unterreiter je dosegel zopet iz obranijivega prostega strela 4:1, nakar je Rogelj iz gnječe pred golom postavil dokončni rezultat 4:2.
Svobodaši so pač imeli smolo, da niso imeli zanesljivejše moči v vratih; z boljšim vratarjem bi bili dosegli vsaj neodločen rezultat. Sicer pa je bila obramba dobra. Tudi v krilski vrsti ni bilo izrazito slabe točke. Napad bi bil neprimerno uspešnejši, če ne bi bil teko mehak.
Z dobro obrambo in s slabim napadom se običajno ne pobirajo lovorike. Toda Rečanom je tokrat uspela tudi ta umet-
nost. V resnici jim je bil napad od sile jalov. S par potezami in 3 precejšnjo dozo sreče, pa je le prišel do uspeha. Kar je bilo v moštvu za napadom, torej srednja vrsta in ožja obramba, to je bilo v reškem moštvu dokaj na mestu in je vse dobro funkcioniralo. Temu ozadju je tudi pripisati, da mehka Svobodina napadalna vrsta ni mogla iz mnogega napadanja izluščiti niti neodločen rezultat.
Tekmo je sodil dobro g. Deržaj.
Kranj : Jadran 6 s O (4 :0)
Nihče ne bi bil pričakoval, da bodo Tr* novčani, ki so mimogrede sedli na čelu tabele, v toliki meri zatajili. In to po izdatni in prepričevalni zmagi Bratstva nad Kranjem v samem Kranju! Toda onim, ki so bili priča dogodkov na Jadranovem igrišču, je vse jasno: po poteku igre je katastrofalen rezultat povsem realen.
Nekaj se bodo pač Jadranaši izgovarjali s smolo; že v prvem polčasu so zgubili branilca Marolta in so do konca igrali samo z desetimi možmi. Toda v tistem tre-notku je bilo že 3:0 v nasprotnikovo korist. Poleg tega je bil vratar izredno šibek in je zakrivil par zgoditkov. Ali to opravičuje morda samo izdatnost poraza, nikakor ne samega poraza.
Kranjčani so po nedeljskem debaklu na domačih tleh vsekakor precej ugodno presenetili. Postavili sc tokrat v polje moštvo, ki je razpolagalo s kolikor toliko prodornim napadom, čigar prva vrlina je bilo streljanje na gol iz vsakega položaja. Ta taktika jim je ob nezanesljivosti čuvarja nasprotnikovih vrat prinesla obilje nepričakovanih uspehov. Delič na levem krilu je bil pred vsemi viden, nekoliko se je od ostalih odvajal še Race. Dobra je bila ožja obramba, v kateri sta branilca opravila že skoro ves posel, tako da je vratar imel koma] trikrat priložnost poseči v dogodke. Srednja vrsta pa je bila najšibkejša zasedena in se mora zahvaliti samo prav slabi igri nasprotnikovega napada da je šlo brez posebne škode.
Tokrat ni mogoče o Trnovčanih povedati skoro nič pohvalnega. Če vsaj mimogrede omenimo Ovsenika na levem krilu, pa
morda Bsm t napadu, smo opravili s
pozitivnimi elementi v moštvu. Vse ostalo je bilo pod kritiko.
Igra je bila v prvem delu še kolikor toliko odprta, toda Kranjčani so bili pred ciljem odločnejši. Potem pa so gostje potisnili Trnovčane čisto ▼ obrambo, a so utegnili samo še dvakrat potresti mrežo. Gole so dali Race in Djukič po dva, Delič in Vreček po enega.
Sodil je dobro g. čamernflc.
Hermes:Kovinar 5:0 (4:0)
Rezultat niti ne pove vsega. Po tem, kar sta moštvi pokazali, in po tem, kar se je na igrišču dogajalo, bi se bil moral rezultat v teku poldruge ure izoblikovati skoro v dvoštevilčnost Da do tega ni prišlo, ni toliko zasluga Kovinarja in njegove obrambe, ki se je v ostalem hrabro borila, kolikor prevelike sebičnosti posameznih hermežanskih napadalcev. Ko so zapazili, da to ne vodi k cilju, je bilo že prepozno.
Šiškarji so v obeh delih igre bili absolutni gospodarji na terenu. Njihova obramba je prišla samo v drugem polčasu parkrat do dela in tedaj je bil tudi njihov gol dvakrat v resnejši nevarnosti. Premali izkušenosti jeseniškega napada je pripisati, da je ostala šišenska mreža v obeh primerih brez škode. Najboljši in najbolj soliden del moštva so imeli Hermežani v srednji liniji. Obe krili sta pošiljali nebroj uporabnih in manj uporabnih žog v sredo. V ostalem se moštvo ni mnogo naprezalo, sicer bi takemu protivniku moralo zagosti temeljitejšo pesem.
Jeseničani niso pokazali skoraj nič. Niti v napadalni, niti v srednji vrsti ni bilo igralca, ki bi vsaj za silo obvladal osnovne pojme nogometne igre. Bivšega Svobodaša Sako-Zemljaka so postavili v svojo obrambo in ta je skupaj s Korenom dal dober otpor hermežanski naoadalni vrsti. Vratar je imel nekaj lepih momentov, pa je temeljito pokvaril tak vtis z nekaterimi za-četniškimi pogreškami, ki so stale moštvo od petih vsaj dva zgoditka.
V prvem polčasu se je skoro ves čas igralo na jeseniški polovici Hermežani so že v prvih potezah resno pritisnili in kmalu spravili par golov pod streho. Po odmoru pa so se Jeseničani menda otresli re-spekta in so za tretjino polčasa prenesli situacijo v drugo polovico, ne da bi si znali razen dveh stvari pripraviti kaj prida pred golom; pike na i pa niso utegnili postaviti niti pred nezavarovano mrežo. Tistih pet komadov so za Hermežane zabili Ferjan dva, Eržan, Turk in Skoporec po enega.
Sodnik g. Kušar nI imel težkega posla.
Železničar : Slavija 1: o (o : o)
Ta tekma, ki je bila odigrana na stadionu ob Tržaški ces-ti, bd skoraj prinesla veliiko presenečenje. Ni mnogo manjkalo, pa bi Slavija nasprotniku odščipnila točko. Po poteku igre sodeč, bi sicer moral Železničar zmagati z veliko razliko golov, toda na eni strani je bila obramba S lavi je odlična, na drugi eirani pa je železničar, jev napad igral precej ležerno ter le redko streljal v kazenskem prostoru. Tudi ee zdi, da železničarje1.- napad nd bil sestarv-jen tako, kakor to nekateri igrači po uspešnih nastopih v zadnjem času zaslužijo. V polju je bil Železničar izbalanstra. no moštvo, napad pa je imel hibo, da ni znal streljati Tekmo, ki je bila odigrana pred 300 gledalci je sodil g. Nemec, ki spričo fair igre ni imel težkega, dela. V prvenstvena predtekmi je rezerva ŽHezni-čarja premagala rezervo Slavi je. 9:1.
Mura : Rapid 3 :2 (2:1)
Mariborski Rapid ja moral danes deliti usodo marsikaterega, ki je šel po vroči kostanj v Mursko Soboto. Mura, ki je letos v zelo dobri formi, je danes prav zasluženo zmagala. Današnja tekma je bila ena najlepših, kar jih je bilo letos odigranih. Bila je sicer ostra, toda ves čas v me. jah dovoljenega, kar je zasluga odličnega sodnika g. Vebleta iz Celja. Mura si je priborila zmago v prvi vrsti zaradi dobre napadalne vrste, M jo je izdatno in dobro podpirala krilska vrsta, v obrambi je imel Rapid prav dobre moči in je zlasti bril ji-ral Jandl, ki je rešil marsikatero kočljivo situacijo. Rapid je zaigral dobro, požrtvovalno in z elanom, vse te vrline pa danes niso zadostovale za zmago. Tudi Rapid je imel svoje najboljše moči v zadnjih far. macijah, do&m napad ni bil tak, da bi lahko ustvarjal čudeže.
ČSK : Maribor 1: o (1: o)
Maribor, 8. septembra Na Rapidovem igrišču je danes popoldne podsavezni prvak ČSK pobral prvi dve točki in sicer Mariboru, ki je izguba zdaj že svojo drugo tekmo. ČSK si je sicer priboril današnjo zmago s pomočjo izredne sreče, in če je bfla kdaj kaka zmaga neza-služena, potem velja to za njegovo današnjo. ČSK je dokazal, da razpolaga z dobro enajstorico, ki pa m brezhibna. Izredno dobra je obramba z vratarjem na čelu, dočim je krilska vrsta prav dobra v de-fenzivi. Napad je sicer zaigral dobro in lepo, vendar ne razpolaga z igrači večjega formata in gre gol, ki ga je zabil, na račun nespretne mariborske obrambe.
Maribor je zaigral v velikem slogu bi izgubil. Ni pretirano, če trdimo, da bi bilo vsako drugo moštvo, ki bi napadalo s tako silo in toliiko streljalo na vrata, zmagalo z več goli razlike. Pa se je zgodilo baš obratno: Maribor je izgubil. V prvi vrsti zato, ker so igrači v nasprotnikovem kazenskem prostoru izgubili živce ter streljali med oblake, ali pa vratarju v roke. Gotovo je, da napadalna vrsta v tej sestavi ne bo žela posebnih uspehov. Zares dober je bil Tičar na levem krilu, vsi drugi pa 90 bili slabi. Krilska vrsta je bila danes boljša kakor zadnjič proti Rapidu, tako v podpiranju napada kakor v obrambi. Na mestu je bila tudi obramba. Po današnji tekmi bo moralo vodstvo Maribora svoje moštvo nekoliko preurediti in nekatere igrače, ki so trenutno iz forme, zamenjati z novimi močmi.
Sodil je g. Macoratti iz Ljubljane v splošnem dobro. V predtekmi je rezerva Maribora v prvenstveni tekmi porazila rezervo Rapida 2:1 (1:1).
Nogomet v Celju
Celje, 18. septembra. Na Glaziji je danes dopoldne mladina SK Oelj? premagala SK štore s 5:3 (2:0). Na igrišču pori Skalni kleti pa je nepriča-
Atletski 4:2 (3:0). V okviru dne SK Olimpa ao bile popoldne na Olim-
povem igrišču tri faekme. Najprej je mladina Olimpa T prvenstveni tekmi premagala mladino Jugoslavije 3:0, nato so igrali old boys Celja ia Olimpa, zmagali eo Celjani 2 K) (1:1). Sledila je podsavez. na prvenstvena tekma Olimp — Jugoslavija, v kateri je Olimp zmagal 3:1 (1:0). Prvi polčas je bila Jugoslavija r premoči ki je imela tudi nekaj prilik, Id jih pa ni znala izkoristiti. V drugem polčasu je prevladoval na igrišču Olimp. Gole za Olimp sta zabila Volk 2 ia Flia enega, častnega za Jugoslavijo pa Steblovnik. Sodil je g. Vrhovnik is Ljubljane dobro.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Budimpešta
6:1 (3:0)
Zagreb. 18. septembra.
Za današnje srečanje mestnih reprezentanc Zagreba in Budimpešte je vladalo ogromno zanimanje in je bilo navzočnih nad 8.000 gledalcev. Bili so priča odlične igre domače enajstorice, ki je Budimpešto visoko porazila s 6:1. V zagre'j^kem moštvu je balo 9 igralcev Gradjanskega. Domači so bili boljši in so zasluženo zmagali. Odlična je bila ožja obramba Glaser. Brozovič in Httgl, v krilski vrsti je bil izvrsten Kokotovič, v napadu pa notranji trio Woifl, Lešnik in Antolkoivič. Zelo slab je bil Sipoš. Madžari eo imeli zelo slabega vratarja, ki je zakrivil več golov zaradi nepotrebnega zapuščanja vrat. Branilci so bili dobri, krilci povprečni, napad pa je slabo streljal.
Gole so zabili v 9. minuti Lešnik, v 32. WoLfl, v 40, Hrubec, v IL polčasu so Madžari v 8 min. postavili na 3:1 nato je VVolfl v 25. min. zvišal na 4:1, poslednja gola sta pa zabila Hrubec in Lešnik za Zagreb.
Sodnik Podubski je bil objektiven. Berlin: Nemčija : Poljska 4 :1 (1 : 0)
Samo še dane«! Amerikanaki Pastir Kostja v muzfkalnl komediji
DONJUANKE
Kino Matica ob 16., 1S.15 ln 21.15 uri
Blljardna tekma
Maribor—Ljubljana
Maribor, 18. septembra.
Dan os ob 14. se je pričelo v Mariboru ▼ kavarni Jadran tekmovanje mariborskih in ljubljanskih biljardistov ob velikem zanimanju Mariborčanov. Ob 18.30 je bil položaj naslednji: Mariborčan Hobacher je premagal Ljubljančana ELsenbarta s 500: 371, Ljubljančan Orehek pa Mariborčana Otočana s 500:331, a drugi zastopnik Ljubljane Miloš Seunig Mariborčana Lete ja s 500:343, dočim partija Bender (Maribor) — inž. Bricelj (Ljubljana) ob času našega poročila še ni bila končana, vendar je bil Bender nekoliko na boljšem.
Motodlrke na Rašico
V nedeljo so bile prve motodirke iz Srednje Gameljne na Rašico. Solnčen jesenski dan je privabil številno občinstvo, ki je opazovalo dirko z bregov ob progi.
Rezultati so bili:
Kategorija do 125 ccm: 1. Anžur (Hermes) DKW 2:41.3, 2. Fantini (H) DKW 2:42, 3. Blatnik (H) DKW 2:48.5.
Turni motorji brez razlike na jakost: 1. Rotar (H) BSA 350 2:40.1, 2. Kunaver (H) Weilliers 250 2:42.1, 3. Čamernik James 1975 ccm 2:47.8.
Športni motorji do 350 ccm: 1. Skopec (H) Rudge 2:37, 2. Puhar (H) AJS 2:40.8, 3. Lapajne (Ilirija, Kranj) Horex 2:49.7.
Športni motorji nad 250 ccm: 1. Puhar (H) AJS 350 2:36.4, 2. Šubel, Ariel 500 2:38, 3 Dobovičnik 2:39.5.
Najboljši čas dneva je dosegel znani gorski prvak Janko Šiška (Moto Ilirija) v času 2:21.8.
Velik letalski miting v Celju
Nad 12000 ljudi je z navdušenjem sledilo zanimivi letalski prireditvi v Levcu pri Celju
Celje, 18. septembra
Celjski Aeroklub je priredil ob lOletnici svojega obstoja velik letalski miting na letališču Leveč pri Celju. Včeraj popoldne je prispelo v Celje 6 vojaških in civilnih letal iz Maribora, Zagreba in Beograda, ki so popoldne začela voziti občinstvo nad Celjem in okolico, iz Zagreba so prihitela tri lovska letala m izvajala vratolomne akrobacije. Druga letala so trosila propagandne letake za miting. Snoči je bil pred svečano okrašenim mestnim poglavarstvom promenadni koncert želczničarske godbe.
Danes dopoldne so se nadaljevali poleti za občinstvo. Po kosilu so pa začele romati ogromne množice ljudi po državni cesti proti letališču. Množice ljudi iz Celja in okolice ter bližnjih krajev so krenile proti letališču. Cesta je bik natrpana z avtomobili, motorji, kolesarji in vozovi in jo nudil promet kar velemestno sliko. Do 14. se je zbralo na letališču in ob državni cesti okrog 12.000 ljudi. Za red so skrbeli stražniki, orožniki in vojska.
Miting se je pričel ob 14.30 ob krasnem sončnem vremenu. Najprej so tri letala i« Zagreba izvajala drzne akrobacije, nato pa je prispel ob sviranju godbe zastopnik pokrovitelja Nj. Vis. kneza Pavla polkovnik Desar in odšel na tribuno, kjer so že bili zbrani častni gostje. Tajnik mariborskega oblastnega odbora Aerokluba g. Pivka je po kratkem nagovoru pred tribuno izročil marljivi celjski jadralni sekciji lep prapor, ki ga je nato opat Jurak blagoslovil. Nato je opat blagoslovil tudi obe novi jadralni letali, ki ju je zgradila celjska jadralna sekcija. Kumica prvemu letalu je bila ga R »pasova, drugemu pa ga Borlakova. Po
krstu je predsednik Aerokluba magister Posavec pozdravil zastopnika Nj. Vis. kneza Pavla, dalje zastopnika centralne uprave Aerokiubov inž. Markoviča. zastopnika hana sreskega načelnika dr. Zobca, župana Mihelčiča, komandanta mesta polkovnika Miljkoviča, zastopnike Aerokiubov Zagreba. Maribora, Ljubljane in Kranja ter zastopnike oblastnih uradov, viteških, nacionalnih in kulturnih organizacij, kakor tudi tinka, oficirje, zastopnika ZTakoplovnega poveljstva kapetana DjaLa in Vesela, slovitega skakača Sajida iz Beograda in zastopstvo Aeroputa in drugih oblastev. Govor je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru in knezu namestniku, nakar je godba zaigrala državno himno.
Sledila je avtovleka prvega m drugega celjskega jadralnega letala. Nato se je dvignil v višino nad !000 m skakalec Sajid in se spustil s padalom. Pristal je kraj letališča, nakar so ga ob sviranju koračnice z avtomobilom prepeljali na letališče. Nato so »e dvignili jadralci, za njimi pa kape tan Djal z gospo Ježovnikovo. Izvedel je nekaj lepih akrobacij. Potem sta vzletela kumica ga Borlakova in polkovnik Desar. Ob 16.15 so prispeli iz Zagreba trije bombniki in so napadli improvizirano naselje ob robu letališča. Umetna bomba je hišico zažgala, druga pa porušila. Pri boju so sodelovali protiletalski topovi, v akcijo so stopili gasilci. Priznati je treba, da je bila ta točka posebno učinkovita. Ob zaključku je drzni letalec Sajič izvajal razne ho-moristične, zato pa ne lahkotne akrobacije. In sicer je občinstvu pokazal letanje letalca novinca. Navdušene nad uspelo prireditvijo so se množice vračale v mesto.
Delavski dom v Celju slovesno otvorjen
Cd je, 18. septembra Danes ob 9. dopoldne so se zbrali pred novim Delavskim domom na Vrazovem trgu predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, zastopniki delavskih organizacij in mnogo občinstva, da prisostvujejo otvoritvi m blagoslovitvi Delavskega doma. Po govoru župana Mihelčiča je ban dr. Natlačen otvoril Delavski dom. Po govoru dr. Karlina, predsednika uprave javne borze dela v Ljubljani, so odšli gostje v prostore Borze dela v novem poslopju, nakar je opat Jurak blagoslovil poslopje in je orisal njegov pomen.
Sledil je ogled poslopja, v katerem ao v podpritličju nameščene kopalne kabine, prhe in toplovodne napeljave, v pritličju pa so zelo lepi prostori Borze dela, v I. nadstropju stanovanje za upravitelja in za hišnika, v II. nadstropju prenočišča za potujoče delavce m delavke, ali za take, ki potujejo skozi Celje ia iščejo tu dela. V III. nadstropju so opremljene sobe za oddajo, na podstrešju so pa modeme pralnice sušilnice in shrambe za perilo. Iz kotlarne bodo pozneje napeljali cevi v mestno gledališče in jih tam spojili s centralno kurjavo, s čimer bo kurjenje gledališča znatno počen j eno.
Madžari v nemških vodah
Budimpešta, 18. septembra. AA. (Havas) Madžarska vlada je spremenila svoje dosedanje stališče do Češkoslovaške. Madžarski uradni krogi izjavljajo, da jih je k temu prisililo postopanje češkoslovaških oblasti proti Madžarom na Češkoslovaškem. Bes ao se začeli madžarski Hladni krogi na viden način približevati skrajni nacionalistični desnici in nacionalističnim strujam. S tem v sveči Je poslala madžarska vlada protest češkoslovaški zaradi vojaških ukrepov na madžarski meji. Madžarski časopisi, ki so oMvldno pod vplivom vlade v Budimpešti, pišejo Sedal je bolj ostro • Češkoslovaški ter ae
vedno huje nad preganjanjem Madžarov onstran meje. Prav tako je značilno, da Jo cenzura dovolila objavo proglasa revizio-nistične lige, ki je pisan y «sip agresivnem duhu.
ženska vojaška obveznost v Rumuniji
Bukarešta, 18. sept. AA. Kralj Ban* Js podpisal ukaz. po katerem bodo moralo rumunske ženske opravljati obvezno službo v primeru vojne. Po tem ukazu bodo rumunske ženske smele biti vpoklican« pod orožje ali posamič ali v skupinah in bodo določene za službo, ki bo odgovarjala njihovim sposobnostim.
Japonske Izgube
Pariš, 17. sept. b. Po semkaj dospelih poročilih z Daljnega vzhoda »e število vseli dosedanjih japonskih žrtev v bojih s Kitajci ob reki Jamgoe ceni na približno 30.000. Kitajski generalni štab sporoča, dai je jar ponska ofenziva na obeh bregovih Jangceja ustavljena, ker se Japoncem navzlic uporabi strupenih plinov ni posrečilo napredovati. Kakor se nadalje doznava, so Kitajci doslej s svojimi obrežnim; baterijami uspeli potopiti okoli 60 japonskih rečnih lad9 različnega tipa.
Objave
Združenje gostilniških podjetij v PtvfU je otvorilo lastno pisarno in prireja ser-vimi tečaj. Ob priliki proslave petdesetletnice obstoja Združenja gostilniških podjetij v Ptuju se je istočasno otvorila nova lično opremljena zadružna pisarna ▼ Panonski ulici 5., ki jo vodi g. Jakob Mw hič. Uradne ure za člane tega združenja bodo vsak petek od 9. do 12. ure. Združenje namerava prirediti meseca decembra ali januarja za svoje vajence in vajenke obvezni servirni tečaj po programu, ki ga je izdelala zvezna uprava in ki ga je potrdila lcr. banska uprava. V tečaj pa so bodo poleg gostilniških vajencev m va-jenk sprejemali tudi sinovi in hčere članov tega združenja. Zato ae pozivajo vsi člani in članice gostilniškega združenja v Ptuji* da naj najkasneje do konca oktobra v uradnih urah prijavijo svoio sinove in hča* se m servisni tečaja
»rento«, ponedeljska fedaja
Naši železniški uradniki v Italiji
V Firenc* in Rimu prisrčno sprejeti — Nadaljujejo pot čez Neapelj v Libijo
Rim, 17. septembra.
Iz Ljubljane je nedavno odpotovalo 130 železniških uradnikov s svojimi družinskimi člani na 16dnevno poučno potovanje po Italiji in Libiji, da spoznajo preteklost in sedanjost toliko opevane dežele. Štirje udobni pulmani so sprejeli pisano družbo pod svoj krov in jim morajo nuditi svojo gostoljubnost do povratka. Slovo od domačih in prijateljev je bilo prisrčno. Tudi nekaj radovednežev je kuhalo zavist pri odhodu.
Kolikor je bilo mogoče, si je vsak pripravil dodeljeni kotiček v vagonu, da bi čim udobnejše potoval. Ze med potjo do Rakeka so začeli obiski. Cez mejo smo šli gladko. Predvsem so se bali kadilci, »oboroženi« z domačimi cigaretami. V Postojni so nam dodelili Italijani še en voz, kar nas je ugodno presenetilo. Zaradi dokaj-šnje zamude nismo mogli obiskati Trsta, ki se je ponašal v tisočih lučkah in se kopal v raznih barvah reklamne razsvetljave. Tudi iz Trsta smo se odpeljali zamujeni. Tovariši-borci, ki so krvaveli v svetovni vojni, so nas opozarjali na posamezne točke bojnih poljan, na strašne jarke in kaverne, ki so zijale v luninem svitu Se strašneje kakor podnevi. Oj Doberdob!...
Čeprav se že bliža ura strahov, vendar nikogar še ni premagal spanec. Počakati moramo do Benetk, ki sanjajo med vodnimi cestami. Spati se ne da ter imaš dovolj časa, da se zamisliš v predvideno dolgo vcžnjo ter se pri pogledu skozi okno pomenkuješ z naravo. Vlak hiti preko polja, mimo hiš in vrtov. Po njih letajo tu in tam s širokimi kutami pokriti menihi-strahovi. Ko pa gineva noč in se pripelje Avrora, nas pozdravljajo košate oljke, po katerih se vije rodna vinska trta. Zdrknili smo preko Soče. V duši se poraja čustvo, ki ga ne morem izraziti. Prespali smo nekaj večjih mest. Opazili pa smo, da smo se vozili od Bolonje do Firence s posebnim vlakom.
Razgledi po Firenci in okolici
Firenca! Krasne kolodvorske naprave ugodno vplivajo na železničarjevo oko. Zunanjost številnih zgradb se ponaša s širokimi okni ter ne napravi vtisa kolodvora, kakor smo ga navajeni mi. V družbi ljubeznjivih italijanskih tovarišev hitimo v njihove organizacijske prostore, da se okrepčamo po 14urni vožnji. Treba je hiteti, da si ogledamo mesto in številne umetnine, ki so shranjene vsepovsod. Lahko smo zavistni našim sosedom za vse krasote, ki so razstavljene in dostopne tujcem in domačinom. Ali naj opisujem vrednost spomenikov, cerkva? Ali naj spravim na papir občutke, ki sem jih imel pri ogledu Loggie dei Lanzi, v Pa-lazzo Vecchio, v kraljevskih dvoranah galerije Pitti in pri obisku cerkva in muzejev? V nedeljo se je trlo tujcev in domačinov. Kljub silni množici se mi je za-smejala sreča pri srečanju znanca in prijatelja iz sredine sobotnih mušketirskih sestankov, ki biva že dva tedna v Firenci ter študira podrobneje nebrojna umetnostna dela. Hitela sva dalje vsak svojo pot, da vidiva čim več prostranih galerij. Nikdo »ti ne misli, da je ura prešla že daleč preko poldneva. Utrujenost in glad nista mogla premagati želje, da vidimo čim več lepega in žlahtnega.
Mesto Firenca — četrto najlepše mesto Italije — ima svoje posebnosti. Izvoščki s vojimi rdeče pobarvanimi kočijami, dajejo ulicam prav posebno sliko. Oni poznajo številne ozke ulice, ki tvorijo omrežje tega starinskega mesta. Za ustvaritev modernega in obširnega trga sredi mesta podirajo zdaj mnogo patricijskih hiš in palač. Toda operirati bo treba še mnogo reber mogočnih zidov, preden bo končno-veljavno ustvarjen pravi trg. Mesto pa je seveda prepreženo tudi z razsežno mrežo cestne železnice; poleg te pomagajo obvladati cestni promet številni avtotak-siji, ki so vsi enaki. Voznina je znosna. Pri vsem živahnem prometu pa ta prevozna sredstva ne dajejo nobenih signalov. Zato moramo malomeščani kar pozorno paziti na pohodih po mestu.
Popoldne smo napravili izlet v okolico, v priljubljene Fiesole. Ta izletna točka nadkriljuje v kotlini ležečo Firenco ter je res vabljiva izletna točka. Vrh vzpetine stoji samostan, ki ima majhen muzej s spomini na misijonska dela na vseh kontingentih. Tudi z druge strani, z Viale dei Colli, z vzpetine med krasnimi parki in vrtovi, smo ogledovali mesto. Na obširnem trgu, ki ga krasi na visokem po-
Zavod za telesno vzgojo v Rimu: vhod v zavod in v stadion
stamentu stoječi kip Davida. Michelange-lovo delo, je fotografiral vso družino zgovoren Italijan.
Po povratku so nam priredili italijanski tovariši zakusko in družabni sestanek. Izmenjali smo nekaj oficielnih pozdravnih besed ter jim izročili za pozornost sliko mesta Ljubljane. Med tem pa je legel mrak na prostrano mesto. Ogledali smo večerni vrvež po bajno razsvetljenih ulicah. V pričakovanju deputacije prijateljev iz Mandžurije je viselo z vsake hiše po več zastav, kar je sliko še bolj oživilo. Dokaj pozno smo se vrnili v naš potujoči hotel.
Nepozabni vtisi iz Rima
S posebnim vlakom smo nadaljevali pot proti Rimu. Nastanitev po hotelih je organiziral naš neumorni tovariš Bruno Parma brezhibno. Akoravno za dopoldanski čas ni bilo predvideno nič skupnega, vendar večina izletnikov ni mogla zdržati v udobnih sobah. Rimske glavne ulice so oživele po prihodu jugoslovanskih romarjev. Deputacija treh izletnikov se je predstavila v našem poslaništvu. Popoldne smo ogledovali s pomočjo treh obsežnih avtobusov znamenitosti mesta. V vsakem vozu smo imeli svojega tolmača, ki so ga z vzglednim zanimanjem poslušali vsi izletniki. 2e lepota sama dvigne gledalca; če pa pripoveduje in razlaga zgovoren Italijan, potem te priveže vse okolje še bolj nase. Akoravno smo se vozili do mraka od spomenikov do slavolokov, od cerkve do zgodovinskih zgradb, vendar si ne domišljujemo, da že poznamo Rim. Nekaka bežna slik bo ostala v spominu, da se lažje vživimo v situacijo pri čitanju umetnostnih del, časopisnih poročil in potopisov.
Tudi v večnem mestu so nam priredili italijanski tovariši pozdravni večer. Prisostvovalo je mnogo družin ter se je razvil živahen razgovor. Nato so nam priredili predstavo v svojem kinu: Teatro Dopolavoro Ferroviario di Roma. Prva noč v Rimu nas je okrepila za nadaljnji spored. V zgodnjih urah smo krenili proti cerkvi sv. Petra. Ze prostorni trg pred baziliko napravi nepozabne utise na obiskovalca. Hiše, ki obdajajo prednji prostor, niso v okras okolici. Predvideno je, da se ti domovi čimprej e zamenjajo z modernimi stavbami. Vstcpimo v hišo božjo! . Ker so na razpolago tolmači in vodniki z znanjem raznih jezikov, smo tudi mi najeli italijanskega profesorja, ki je razlagal najvažnejše slike in spomenike. Nemogoče je, da v teku enega samega poldneva spoznaš vse umetnine. Najbolj pa spoznaš, da je pripomogel k temu bogastvu ves svet Od spomenika do oltarnih slik, večina raznih mozaikov, se stopnjuje naše občudovanje. Tudi v podzemeljske prostore, v prve začetke mogočne cerkve, nas je vodila pot. Kratko rečeno, ta bazilika ni cerkev, temveč muzej. V obsežni notranjosti stoji po več skupin izletnikov vseh mogočih narodnosti. Zelo veliko so govorili nemški, pa tudi Madžarov ni manjkalo. Ogledali smo še vatikanski muzej in sikstinsko kapelo. Kar hiteli smo iz dvorane v dvorano. Le na najznamenitejše slike in umetnine smo bili opozorjeni. V podrobnosti se more
vživeti le oni, ki ostane v Rimu po več mesecev in je umetnostna zgodovina njegov poklic.
Popoldne smo spet ogledovali Rim. Ne samo stari Rim, temveč tudi novi je zanimanja vreden. Kdor hoče imeti o njem pravo sliko, naj ne pozabi na »Foro Mussolini«, Nepregledne športne naprave, okrašene z nadnaravno velikimi umetniškimi kipi, ki predstavljajo prizore iz športnega življenja. Menda sem naštel samo okoli arene 70 krasno izdelan.h figur. Vsa tla obširnega trga so iz mozaika, v njem čitaš venomer ime sedanjega voditelja in navduševalne stavke za fašizem. Ogromni izdatki, ki pa se baje krijejo. Ogledali smo tudi one naprave, kjer so peli drugo dejanje »Lohengrina'<, ko je Hitler obiskal Rim.
Da smo se mogli odpočiti po tolikih ogledih, je bil za spremembo predviden ogled rimske okolice. Bili smo tudi v ko-pališčnem kraju Aosti. Moderno kopališče vzdolž več kilometrov obale je kljub oddaljenosti vredno ogleda. Mimogrede smo bili opozorjeni na letal;šče. In že je poletelo več naših izletnikov z mogočnim aeroplanom preko mesta. Pravijo, da jim ostane krasota poleta v neizbrisnem spominu. Po znani stari, sedaj modernizirani, asfaltirani Via Appia smo dospeli tudi v katakombe Sv. Kalista. Vredno je, da si ogledaš to obširno podzemeljsko pokopališče. Kakor v začaranem gradu vodijo hodniki mimo večji del praznih grobov. Le delno so ostali grobovi še nedotaknjeni in zazidani. Vodnik nas je opozoril na tak grob, kjer so shranjene še kosti delavca, kar je mogoče razbrati iz napisa in oklesanega orodja, ročne žage. Od hodnikov stran so rodbinske grobnice, kjer so prostori obsežnejši ter so ohranjene freske in razni napisi.
Prepričani smo vsi, da nam tako kratko bivanje ne more dati in nuditi, kar ima Rim. Vendar je dobra volja in skupnost izletnikov mnogo pripomogla do veselega in nekaljenega razpoloženja, kar olajšuje vodstvu organizacijo.
V avdienci pri papežu
Poslednje popoldne smo spet porabili za obisk okolice. V treh avtobusih smo se odpeljali v Gandolfo — kjer prebiva papež preko poletja v svojem gradiču. Ogledali smo krasno urejene vrtove ter odšli v graščino, kjer se vršijo sprejemi romarjev. Obsežna dvorana skoro ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev najrazličnejših narodnosti. Z neverjetno potrpežljivostjo smo čakali prihod poglavarja rimske cerkve. Slednjič so prvi vstopili krasno uniformirani gardisti; nato pa so prinesli papeža v dvorano. Navzoči so ga pozdravili s ploskanjem. Sv. oče je nagovoril predvsem novoporočene, nato pa med drugimi tudi jugoslovenske posetnike. Po petminutnem govoru je blagoslovil natrpano dvorano. Večina obiskovalcev, posebno oni male rasti in to v pretežni večini ženski svet, je bila obrnjena s hrbtom proti papežu ter ga je opazovala v visoko dvignjenih ročnih zrcalih. Tako smo postali pravi romarji. Seveda tudi nismo pozabili zavžit nekaj trsnega soka v znanem letovišču.
Neposredno pred odhodom iz Rima so se vsi izletniki poklonili pred spomenikom, posvečenem v svetovni vojni padlim italijanskim železničarjem. Položili smo lavorjev venec z jugoslovensko trobojni-co; tovariš-predsednik oblastne uprave UŽC Ljubljana je spregovoril nekaj lepih besed v slovenskem in nato v italijanskem jeziku. Polaganju venca je prisostvoval poleg uniformirane čete fašistov in od-
Ponedeljek, 19. DC 1938.
delka železničarske organizacije x dvema zastavama sam italijanski železniški minister v spremstvu svojega prvega tajnika in generalnega direktorza. Železniški minister se je zahvalil za pozornost. V privatnem razgovoru je omenil, da se rad spominja Ljubljane, kjer se je zdravil med svetovno vojno.
Rim je za nami. Pot nas vodi v Neapelj. V vlaku je vse zdravo.	J-
Obupana vdova se je zastrupila
2e od torka Je ležala mrtva v svoji sobi
Ljubljana, 18. sept.
Sredi lepe, solnčne nedelje so v bežigrajskem okraju, blizu Gramozne jame, doživeli razburljivo, žalostno senzacijo. V hiši št. 5. na Vodovodni cesti so našli 51-letno Ivano B., vdovo po čevljarskem mojstru in bivšo hišno posestnico, mrtvo v njenem stanovanju. V teh dneh, ko je nebo začelo med jesenske megle in hlad iz polnih prgišč usipati novega solnca, je obupala nad svojim življenjem.
Pokojnici, ki je bila po rodu iz Sta-nežič in pristojna v Ljubljano, je pred dvema letoma umrl soprog, čigar delavnica je imela mnogo klientele daleč naokrog saj je imel razen v svoji hiši dolgo vrsto let tudi podružnico v središču mesta. Po njegovi smrti pa so šle življenjske zadeve njegove družine precej narobe. Komaj nekaj mesecev za njim ie vdovi umrl oče nato pa iznenada še njena najmlajša hčerka. Pred nekaj tedni je hranilnica, pri kateri je bil že njen soprog nekaj na dolgu, prodala hišo za kakšno polovično ceno. To in pa dejstvo, da v družini sami ni
bilo pravega razumevanja, je ženo spravilo na rob obupa. Ni dolgo tega, ko se je skušala zastrupiti, a so jo še ob pravem času iztrgali smrti. Takrat niti njeni otroci niso hoteli verjeti, da je imela resen namen, posloviti se od sveta.
Od preteklega torka so jo začeli pogrešati sosedje. Izprva so domnevali, da je odšla iz mesta. Danes dopoldne pa so le opozorili stražnika, da bi bilo treba pogledati, kako je z njo. Stražnik je poiskal mehanika, da je z vitrihom vdrl v stanovanje. V sobici poleg kuhinje ^o jo našli mrtvo na postelji, kraj postelje pa je bil še kovinast umivalnik z ugaslim ogljem. Zena se je zastrupila s tem, da je bila zvečer prižgala oglje in vdihala ogljikov oksid. V hišo je kmalu nato prispela policijska komisija z zdravstvenim svetnikom dr. Lapajnetom in z dežurnim uradnikom Kettejem. Zdravnik je ugotovil, da je po-kojnica ležala v svojem stanovanju mrtva po vsej priliki že od torka. Na odredbo komisije so truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
„Tisoc tankov za eno dobro plastiko!"
Otvoritev kolektivne razstave akad. kiparja Bcrisa Kalina se je razvila v velikopotezno stiamSestacifs
za umetnost in kulturo
Ljubljana, 18. septembra.
Ob 11.30 so v Jakopičevem paviljonu slovesno otvorili prvo kolektivno razstavo akademskega kiparja Bor.sa Kalina, kije po vsej priliki prva umetniška prireditev te vrste v tolikšnem obsegu pri nas. V paviljonu se je zbrala k otvoritvi ninoz;ca obč.nstva, kolikršne menda od otvoritve Meštrovičeve razstave pred poldragim desetletjem še nismo videli. Razen piedstav-nikov umetnišk h in kulturnih korporacij ter oblastev so prišli številni Kalinovi stanovski tovariši ter pisatelji in novinarji, a častno je bila zastopana mladina.
Zbrano množico je ob mikrofonu — otvoritev je prenašala radijska postaja — prvi nagovoril predsednik Kluba slovenskih neodvisnih likovnih umetnikov, akademski slikar Stane Kregar, ki je še posebej pozdravil predsednika Narodne galerije in častnega člana kluba dr. Windi-scherja z upravnikom Zormanom. načelnika kulturnega oddelka mestna občine dr. Moleta in predsednika društva slovenskih likovnih umetnikov, akademskega slikarja Vavpotiča. Predsednik Vavpotič je nato v imenu društva čestital mlademu tovarišu, ki nam je s svojo razstavo pripravil triumfalno zmago lepote in duha, in tovari-škemu klubu, ki je vpletel s to prireditvijo novo lovoriko v venec svojega dela. Boris Kalin je v ustvaritev tako obsežne kolekcije vložil ogromno duhovnih in materialnih žrtev, zato pa tudi zasluži polnovredno priznanje in podpore mecenov, brez katerih umetnik ne more ustvarjati.
Otvoritveno besedo samo je akademski kipar Nikolaj Pimat uvedel s citatom iz velikega angleškega optimista, pisatelja Charlesa Dickensa: »Vse je bilo pred nami, nič ni bilo za nami«. Teh besed se človek spomni, ko stopi pred veliko zbirko Kalinovih del, v cel majhen gozd plastike. Njegova žilava roka je v povojnih letih do dna spremenila podobo grobišča naših prednikov pri Sv. Križu in mu dala svojstveni pečat. Leta in leta je mladi kipar molče, brez reklame in brez velikih besed ustvarjal. Razstave so se pod streho Jakopičevega paviljona vrstile druga za drugo, a njegovega imena med gosti te naše skromne in pokrpane hiše nismo opazili. Zdelo se je, da je Boris Kalin zapustil vrste umetniških tvorcev ter se umaknil v mirno zavetje obrti. Danes pa vidimo. da je doprinesel na oltar slovenske umetnosti največjo žrtev.
Molče, stisnjenih ustnic je stal dogodkom in senzacijam ob strani in delal. Raz-drapane razmere povojnih let. neuravnovešenost kritike in pomanjkanje kriterija so dovoljevali, da so se v nebo kovale najbolj nemogoče, včasih vprav fantastične zablode. Boris Kalin pa je vedel in veroval. da pride čas, ko bo treba napraviti konec neredu in ekstravagancam, ko bo
Po Slovenskih goricah pobirajo biro
Udarci cepcev po gumnih so se polegli. Brenčanje vitljev. ki jih je gonila živina, da so poganjali mlatilne stroje, je ponehalo. Sikanje lokomobil se ne čuje več, in mlatci so že spravili v mline svoj metrik, — zaslusžek, ki so ga prejeli za opravljeno mlačev. Že več dni se mlinska kolesa vrtijo z vso naglico; kamni drobijo suho zrnje in deca po kočah se je po dolgem času spet enkrat najedla kruha, zakaj ko je. ga dobe tudi otroci. Ali verjetno je, da otroci ne bodo dolgo siti, ker jim bo kruha zmanjkalo, ko pa je stegnjemh po njem toliko rok, ki niso doprinesle k njegovemu pridobivanju ne truda, ne skrbi, imeti ga pa hočejo, kakor bi se bali. da bi se kmet preobjedel. Bog ve. če se zadrega za kruh ne bo pričela že o svečnici, kot prejšnja leta?
Pozno poletni vetrovi so zapihali nad gozdovi. Tu in tam se že začuje glas burje, ki zdrvi nad kočo ter zatuli bolestno in otožno, ka'kor bi jo davila jesen., Časih za-ropočejo okenske šipe, zažvižga sapa v cerkvenih linah, potem pa se ozračje spet nekoliko umiri, le ljubek vetrc vleče čez krone jablan, ki klonijo pod težo sadja.
V goricah so se oglasili klopotci. Njih glasovi so sveži, radostni in polni življenja. Podobni so iskrosti kukavic v prvih pomladnih dneh, a sčasoma bo izpadel iz marsikaterega maclič, se bo zlomila glasil-na deska, ali se bo pa odkrhnilo pero in klopotec se bo zaganjal sunkovito; drdral' bo hripavo po razglašeni deski kakor bi omagal od večnega vpitja.
Gorice žarijo od lepote. Tu in tam jih
omoči dež. Kristalno čiste deževne kaplje vise z grozdja, vpijajo vase sončne žarke, ki padajo nanje skozi sinje lise na nebu, da se gorica vidi ko ležišče dragih kamenov.
V zidanicah že pripravljajo posodo za mošt. Sodarji nabijajo po sveže izgotovlje-nih sodih, se šalijo, rogozijo doge, zvečer pa ležijo vinjeni na sepih. Takšna je pač navada in sod baje moči. če so sodarji po-delu trezni.
Po premah je zvečer živahno. Fantje in dekleta se zbero na podu, si podsučejo hlačnice in podvežejo janke. tolčejo jabolka in stiskajo jabolčnico. Časih kak fant zaradi neprevidnosti udari svojo tovarišico s tolkačem po prsrtih na nogi, da poskoči, zacvili, nato* ga pa prekolne in tolče dalje kakor da se riič ni zgodilo.
»Vrtiili, vrtiili, Katika! — Kristus, saj si zdelana, kakor motika jeseni! Je Tomaž vedno pri tebi?« pravi nekdo s poda dekletu, ki vrti kašto, ona pa mu odgovori:
»Tebi pa je Matilda izpila oči! Kožo od njih še vidim nekje globoko, drugega pa nimaš, sicer bj videl, kako zlagaš pejice. Pa buho v prednjih preslicah prestavi, da mi vreteno ne skoči iz žmeka' Saj spiš; ti vrag. pa bi se delal norca iz mene!«
Na travnikih se oglašajo kosci in pastirji že gonijo na pašo. Razigranih oči bezga-jo za živino, ki je začutila nekoliko širšo svobodo in hoče majceno ponoreti: drega se z rogovi, dirja z dvignjenimi repovi po prostranih travnikih in počenja razne vra-golije, ko pa ji je dovolj, se prične pasti. Pastirji se igrajo. Čez sto jih mrgoli na travnikih in razdele se v gruče. Tu se igra-
jo kameniti most, tam slepe miši, spet drugod pa »gonijo v hlev prašiča«. Z dolgimi palicami se opirajo v luknje, ki so razvrščene v krogu okrog malo večje jame v sredini ter pazijo, da oni, ki goni prašiča. — lesen jajčast predmet. — ne pride mimo njih v jamo, ki velja 7,a hlev. če je kak otrok počasen, ko udari po prašiču, in mu prvi gonjač seže s palico v luknjo predno je bil s palico tam in, postane gonjač drugi. Otroci se smejejo, jezijo gonjača ter ga vzpodbujajo, časih pa se tudi spro, in oni, ki je dobil zaušnico ali udarec po hrbtu. zažene palico od se ter se vsede k Pesnici in se hulji. čez čas pa skoči pokonci, se v zadregi nasmehne, seže po palici in se pridruži igri. — Da. ti časi, ti zlati pastirski časi! — Vse naokrog je svoboda; dovoljeno je kričati, govoriti, le tu pa tam je treba opraviti kako delo: zavrniti živi-.10. ali skočiti na njivo v Poleni po naročje koruze, potem pa je mir.
Med hrami se pomikajo skupine pijanih mož z vrečami na ramah. Režijo se. govorijo bedarije in pritiskajo na kljuke pri sleherni bajti, četudi je v nji viničar. To so nayralci bire. Duhovni gospod so v nedeljo oznanili s prižnice, da jo bodo ta teden pričeli pobirati. Dolgo so govorili o trudu in težavah, ki jim jih povzroča fara, o težkih časih ter še o marsičem, in prosili so farane, naj dado po možnosti veliko, naj ne bo človeka v fari. kateri bi ne segel v žitno shrambo. — Tisti, — zlasti vi-ničarji in drugi siromaki, — ki ne morejo dati žita, naj dado svoj delež v denarju. Pobiralci so veseli, kadijo tobak, ki so ga dobili od duhovnega gospoda za napitnico ter govorijo, ko so sami med seboj, tudi o gospodu slabo.
Ko odidejo pobiralci bire za domačega župnika, se prikažejo pre<l vrati kaplano-vi, zakaj tudi kaplan morajo živeti. In tudi oni so povedali, da so časi slabi in da prosijo po možnosti veliko. Za temi pride moleč, potem orgarist, za njim pa se prikažejo med hrami trojiški oo. frančiškani, ki jim človek seveda ni dolžan dati, le spodobi se, kakor pravijo sami, ko delijo kot protivrednost za prejeti dar svete podobice. Za temi pridejo se nekateri redovi iz Maribora. Ptuja in še od tolikih strani. Kdo bi jih pač lahko vse naštel! — Ves mesec srnica j o med hrami, ogledujejo strgano, sestradano, izpito deco. ki se še ni popravila od parmesečne lakote in polnijo vreče z darovanim žitom radostno — in zadovoljno. Deca hika nanje izpod čela. Obdarjeni stiskajo svete podobice v pesti jih takoj uničijo ter odvržejo odse.
m
kakor bi se srdili nanje. Bog ve, kako je to? Saj deca še vendar nima pameti! — Pobožne gospodinje poljubljajo duhovnim gospodom roke in ponižno gledajo v njihova obličja, ko so stresle slamnjačo pšenice v njihovo vrečo. — Tako bo zdaj dolgo, ko bo pa omlačena ajda, se prične bira zopet po vrstnem redu.
Po nekaterih krajih je bira prostovoljna, so pa tudi vasi, kjer imaio duhovni gospodje na kmetije vknjiženo svojo vsakoletno terjatev. Nekateri posestniki so dolžni dati mernik pšenice, pol mernika rži, pol mernika ječmena in šestdeset snopov z njive, da ostane gospodu tudi slama. Nekateri pa dado celo več, kakor so jim pač odmerili v časih, ko še o svobodi kmetov ni bilo duha, in so terjali od kmeta desetino po takrat vpeljani božji in člove-
treba stvari postaviti na mesto in jih imenovati s pravim imenom. Ni še dolgo toga ko je nekdo zapisal, da je neznanje podlaga vsaki umetnosti — zabloda, da še nismo srečali podobne. Od prvih poizkusov jamskega človeka preko vrhov umetnosti vzhoda, Grčije, Italije se kakor rdeča nit vije napor umetniškega ustvarjalca, da čim več ve in čim več zna in na ta r.ačin prodre do bistva stvari, suvereno obvlada material, ga oživi in mu vdahne žarek tistega življenja, ki mu pravimo umetnost.
Kipar Boris Kalin je obnovil neko tradicijo, katere smo se — kdo ve za kaj — sramovali. Odloči! se je. da toliko zaničevani in zapostavljeni kiparski obrti pribori meeto. ki ji	Pr?vino je doumel, da so delavnice, da. navadne obrtne delavnice starih mojstrov kiparju podlaga, na kateri lahko dalje gradi. ji od dleta in kip?r.ck«*ga kladiva, prah marmorja v laseh. leta in leta vaje in dela — pa ni vraga, da nekega dne lahko samozavestno

Pnn-	^^ koncu
je Pirnat izrazil ponos, da je Klub neodvisnih v dveh letih, odkar obstoji, izpričal resna prizadevanja in napore, da lepi slovenski umetnosti znova osvoji teren, ki ji je bil nasilno, pa tudi lahkomiselno iztrgan; da pribori umetniku-tvorcu prostor in spoštovanje, ki ga zasluži, če je sin naroda, ki o sebi večkrat in s poudarkom trdi, da je kulturen. V času razbesnelih strasti, negotovosti, upanja in oklevanja; v času. ko nenehoma preko radia in časopisov zveni opomin: kultura in civilizacija sta v nevarnosti — v tem času otvarja Boris Kalin svojo kolektivno razstavo. Prisluhnimo njegovemu klicu: Tisoč topov, tankov in bombarderjev za eno samo dobro plastiko!
S tem je bil? razstava otvorjena in gostje so si — kolikor je dopuščala gneča — ogledali dela, ki so napolnila vse tri glavne dvorane, že pred paviljonom vabi monumentalni Splavar. v paviljonu samem pa je razvrščenih 42 plastik, kompozicij, študij, portretov in osnutkov v bronu, marmorju, kamnu, lesu. pečeni glini in mavcu, že prvi pogled po razstavi da človeku vtis resne, spoštovanja vredne umetniške volje, ki se iz obsežnega znanja zmagovito prebija do suverenega, duhovnega obvladanja materije. Razstava zasluži čim številnejšega obiska.	L. M.
Službe išče
Zobozdravniška
asistentka
z enoletno prakso, išče službo pri lobozdravniku. Gre tudi na deželo. Našlo* v vseh poslorilnicah Tutra.
21801-2
ški postavi. Lepo biro nabero. 2500 do 3000 kg zrnja jim obteži strop na župnišču. k temu pa je še treba prišteti dohodke farnega posestva; ob letu. ko strada deca domala po vsej fari, imajo miši v gospodov* kašči gostije.
Ob tem času v Slovenskih goricah prirejajo tudi svete misijone. Pa se je zgodilo, da je bil v fari svetega Avguština človek, posestnik, ki ni čutil dolžnega spoštovanja do misijonov, in je tiste dni, ko je bil r fari misijon, kosil otavo. Bil je lep čas ia otava se mu je posušila kakor malokdaj. Kosil je. sušil, na ušesa pa so mu donele pesmi pobožne procesije ljudi, ki je hodila sleherni dan okrog cerkve prepevaje: »Duša krščanska sedaj se potrudi, svetega miši jona nikar ne zamudi « — In ko je zvečer srečaval na cesti sovaščane, so ga gledali z jeznimi očmi, da se mu je zdelo, kakor bi iz vseh pogledov sršeLa pesem: »Duša krščanska ...«
Misijon je minil. Trije lepi dnevi so »e razkadili in nastopila je deževna doba. Lile so plohe, vmes pa je za kako uro posijalo sonce, in kmetje 90 kosili, ker je bil pač tisti čas. — Povodenj je zajela vso Pesniško dolino, voda je prekrila travnike, kakor malokdaj ter odnašala sirotnim kmetom s seboj otavo. Nevernik Bolkan se je rfiuzal; časih se je nasmehnil celo na glas, in ko je videl, kako kmetje lovijo po vodi izginjajočo otavo, je sedel na prag rvoje hiše, si zadovoljno podprl obraz z dlanmi ter pričel peti:
»Duša krščan^ca. drugič se potrudi, ota*-ne kositve nikar ne zamudile
Ignac Koprivec.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi Y Ljubljani.