SYETI MI, NOČ
Jože  Udovič
Noč,
sestra dneva.
svetlejša od mojega diha!
Sveti mi,
v tebi bedi
tolikoi luči
in vsaka čaka,
da k nji pritavajo
blodne oči,
da jo obišče zgubljena duša
kakor onioten
nočni metulj.
Noč,
v meni je temnejša daljava,
kakor je tvoja,
hodim po nji
619
in če srečam sebe, vidim: tujec me gleda iz lastnih oči.
Govori mi, noč,
v tebi sveti
toliko glasov.
Če potopim vate
svojo tišino,
praviš: To^ srce
ne sliši ljubezni.
Ce skrijem vate
svoje besede,
praviš modrim sapam,
zelenim meglam
in vranjim sencam-.
Nihče naj jih ne najde,
iz njih veje
smrten vonj.
Sveti mi, noč, dan me že dolgo več ne pozna.
620