V Ljubljani v vlorek 27. januarja 1863. Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ '20 „ „ „ za žet. „ 1 „ 75 „ „ „ po poŠti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ začet. - 2 - 5 „ - - NAPREJ. \ «1-OzrianiLa. Za navadno tr"rxk)]mt* vrsto se plačuje: (I kr., k ter a se enkrat, 9 „ „ „ dvakrat, 12 „ v „ trikrat natisne, večc črke pla- čujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15. Rokopisi se ne vračujejo. Dopisi naj se blagovoljno frankirajo. Ta list izhaja vsak vtorek in potek. Tečaj I. Ljubljanski deželni zbor. Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. Na vrsto je prišel 2. oddelek odborovega nasveta o srenjskem zakonu: „med srenje in deželni zbor se nima postaviti okrožno (be-zirks-) okrajno (gau-) ali kresijsko n amestovanj e." Poročevavec g. baron Apfaltern je ta nasvet priporočal v moškem govoru, dokazujoč, da bi prizadelo okrožno name-stovanje 35000—40000 gld., kresijsko pa vsaj 18000 gld. stroškov, česar bi naša pokrajina skoraj ne mogla plačevati. Njegove krepke besede so se od vseh strani glasno hvalile. Poslanec g. Mulley pa je želel tanje zvedeti, kaj bi srenje prav za prav imele opravka, in svetoval je, naj se postavijo okrožne srenje. Poslanec Dcrbič je podpiral baron Apfal-ternov nasvet. Poslanec Zagorec je slovenski govoril, naj bi se napravile srenje z velicimi (oberriehter) in malimi sodci (unterriclitern), ker je do zdaj pokazala izkušnja, da so najboljše. Tudi je svetoval, naj bi se v zbornici več govorilo v slovenskem jeziku. Poslanec Kromer se je pridružil g. Zagorcu, in rekel, da upa, da se odbor opomni tega nasveta o velicih in malih sodcih. Poslanec dr. T o m a n je potem govoril v navdušenej besedi o državi. Primerjal je srenjo, okrožno srenjo, deželni zbor, državni zbor in vso državo studencu, potoku, reki, velicem toku in morju. Preteh-toval je vse koristi in vse neprilike okrožnega namestovanja, in dokazoval svojim volilcem, zakaj v odboru n i glasoval za okrožno, okrajno in kresijsko namestovanje. Naposled je govoril poročevavec g. baron Apfaltern, in izpodbijal je g. Mul leve v nasvet. Po desetminutnem prestanku je bilo glasovanje, ki je vrglo g. Mulleyev, in potrdilo odborov nasvet. \l Ljubljani 20. januarja. Med željami, ktere čakamo, da nam izpolni deželni zbor, gotovo ni zadnja, gotovo ni tudi najmenj važna ta, da bi se popravile in poboljšale razmere naših pašnikov. Žalostne izkušnje uče, da je tega uže 15 let, kar si naša domovina več ne more dosti pomagati. Uime, slabe letine, veči davki in še mnogo druzih stvari je pripomoglo, da je ubozeg a kmeta bolela rana za rano. Ljudje se tudi pri nas vedno množijo; zemljišč pa vendar še dosti leži neobdelanih, neiztrebljenih, pa bi se lehko dala izkrčiti, ko bi tega večkrat ne ustavljali samopridni, srenjam nekoristni sklepje nekterih, ki bi morali prav za prav skrbeti za domovinsko blagost. Ali tudi je mnogo nemarnih gospodarjev, ki vlečejo koš, kakor so videli svojega deda, in slišali za svojega prededa. Ce pogledamo živinsko rejo pri nas, moramo odkrito povedati, da še nikakor ni tako osnovana, kakor bi morala biti, da bi donašala največi dobiček. Temu je dosti vzrokov, — pa tudi pašniki precej napake delajo. Ce gremo po deželi, vidimo, da imajo nektere srenje toliko pašnikov, kolikor jih morda celo ne potrebujejo, druge pa mnogo premalo, tretje čisto nič. Tistim krajem, ki nimajo nič, ni mogoče dati, česar ni; toda poglediino, kako je pri tistih, ki imajo govedom in drobnici široke, travnikom podobne prostore! Ali ta zemlja srenjam zares daje toliko dobička, kolikor je mogoče? Nikakor ne. Živina se po-nej začne pasti uže s pomladi, ko prva travica poganja; potem pa ovca, koza, vol in krava grize in muli, gazi in tepta vse leto zemljo in travo, da nikoli nič ne zraste. Živina lakotna hodi na pašo, lakotna se vrača domu; prostor pa le toliko dobička daje, da goveda na njem previse ob ten-kej hrani. Taki obširni prostori bi se morali pametno razdeliti, ker vedno in povsod se mora gledati na to, da se napravijo naredbe, iz kterih izvira deželi in državi obilnejša korist. Število siromašnih ljudi, osobenikov, ki nimajo toliko zemlje, kolikor je čevelj pokrije, vidimo da se dan denes tudi pri nas čedalje bolj množi. Razdelite prostore, ki zdaj skoraj malo da ne mrtvi leze; dajte dele tudi osobenikom, ki jih bodo morda obdelovali pridnejše od marsikterega kmeta! Zemljo naj ima, kdor koli hoče, da jo le dobro obdeluje; iz tega je potem gotov dobiček ne samo tistemu, ki se trudi, ampak vsej deželi. Res je, da bi se potem v hlevu moralo živini bolj klasti, kar bi se tudi lehko godilo pri umnem gospodarstvu, vsaj po nekterih krajih; dobiček bi pa bil tudi gotovo mnogo veči, ker bi se živina bolje pasla, več veljala, in več bi dajala užitka. Vidimo, koliko dobička po Češkem, Avstrijskem, Štajerskem in Koroškem rodi klaja; pri nas pa le v snegu samo doma pokladamo; sicer pa gonimo ubogo živino past na gola, rujava tla. Kolikrat bi govedo britko tožilo, da bi le govoriti moglo! Lehko ve vsak, da je živina kmetu prva podpora na vse strani, živini pa krma, brez ktere ne more svojemu gospodarju nič pridovati. Predrugačiti se marsikaj mora tudi v tej zadevi, in upati je, da se premeni kjer in kolikor je mogoče, ako le dobimo dober, svobodno osnov&n srenjski zakon, brez kterega se našej državi ni nadjati pravega napredovanja. Dopisi. Pisma iz Trsta sredi januarja. I. Avstrijsko primorje, t. j. Gorica, Gradiška, Istra in Trst z obližjem, podobno je tlom, na kterih domače sadike slabo rasto, kakor da bi jim ne bilo primernega živeža, tujstvo pa krepko zasaja in redi čedalje močnejše korenike, ter vedno se širi in trdi. Ce pogledaš, kako se je uže vperilo po nekterih krajih, lehko bi mislil, da imaš pred seboj domačo rastlino, ko bi dobro ne vedel, kaj se tukaj prav za prav godi. Tudi v Trstu se čedalje bolj umiče slovenstvo, in laška stran, ki se ponaša, da je svobo-doljuba, trdi brez okoliša: „večina tržaških prebivavcev je laška; Trst je laški, in spada k laškej zemlji!" In ako premisliš, kakošne so zadnje volitve v mestni zbor, v kterem uže spet gospoduje laška večina, skoraj da bi res kmalo verjel, kar tolikrat čuješ govoriti. —• Naše mesto ima tudi precej Nemcev; toda med le-temi in med Lahi, kteri so se ali porodili tukaj, ali naselili semkaj, vidimo ta imena vredni razloček, da Nemci so res nemškega zaroda, Lahov je pa malo prave italijanske krvi; ali vendar se Nemci do zdaj še niso predrznili trditi, da Trst je posebno nemški. Med pravimi in med vsiljenimi Lahi so celo taki vmes, da bi radi združili Trst z novim laškim kraljestvom, kterega do zdaj še celo nikjer ne vidimo na zemlji. Ko bi pa zares kdaj prišlo kaj tacega na vrsto, menimo, da bi premišljali in premišljali, predno bi se lotili tega dela. Trst se je pod Avstrijo poveli-čal, pod Avstrijo obogatel, in pod Avstrijo ga čaka še ugodnejša bodočnost. Pametni ljudje to sicer dobro vedo, pa vendar niso branili, da je pri volitvah za okolico zmogla italijanska stran, cvet pravih svobodoljubov. Ko se je lansko leto razpršil poprejšnji zbor, upati je bilo, da si bodo prizadevali tisti, kterim je mar za svoje domovine pravo blagost, pripraviti v novi zbor nezavezane, razumne, vere vredne može, kterim je dobro znano, kako je treba sukati ladijo, da mesto dobi resnično korist, in kteri hrepene po največem pravem napredovanji. Ali žalostno se je pokazalo, da se rodoljubom nikakor ni osnovati dala stranka tako močna, da bi se bila mogla krepko po robu postaviti peščici tistih svobodoljubov, pri kterih je narodnej ravnopravnosti ime „italijansko samo-vlastje in zatiranje slovenskega naroda;" pravi prebivavci tržaškega mesta in obližja so pa vendar le Slovenci. Stare izkušnje uče, da se nikakor ne more ustanoviti narodna stranka, dokler še ni obujena krepka narodna svest in skrb za občno korist. Gotovo, dokler večina slovenskega naroda okoli Trsta do dobrega ne čuti, ktere krvi je; dokler ne ve, kaj prav za prav je narodnost; dokler na svoj narod še ni ponosna; dokler se ne pokaže občno hrepenenje, kako bi se dalo vzajemno pomagati srenjam : nikakor ni upati, da bi v zbor moglo izvoljenih biti dovolj mož, kteri bodo v resnici skrbeli za srečo in blagost mestnega obližja; ljudje nikakor ne bodo umeli, kako važne so volitve; nerazumni volilci ne bodo vedeli, kako je najprvo in tudi najbolj treba gledati na to, da se izvolijo zares dobri zborniki; ne bodo marali, kakovi so prav za prav tisti, ki se glasijo, da bi radi prišli v zbor; kdor se pa ne ustraši nikakoršnega pripomočka, ta bode imel zmi-rom dovolj prilike, slabost in samopridnost nevednih volilcev obračati na svoj krivični malen. Veliko delavnost je bila med imenovanimi svobodoljubi, velika delavnost je bila tudi med njihovim volilnim odborom, kterega so bili krstili „stanovitnost in zložnost" (costanza e concordia); drugi odbori so bili pa uže malo premišljeno osnovani, in kakor so bili osnovani, tako so spisavali svoje volilne liste. Kar se pa tiče volilcev samih, bilo je mnogo mlačnih, ki niso vedeli, ktere so njihove dolžnosti; zato pa tudi ali niso čisto nič volili, ali pa, kakor je kdo hotel. Čemu se torej čudiš, kako je mala peščica svobodoljubov največ svojih ljudi spravila v mestni zbor? ,, '/V/^^' (Konec') ■ <■'. • Od Sotle.—M—II.) Naši največi napaki do zdaj sti bili ponižnost in potrpežljivost. Uže stara je resnica, da so na-rodje vsi enako obdarovani z dušnimi in telesnimi krepostmi, in stvarnik ni zavrgel nobenega naroda; pa vendar mi Slovenci, ki smo uže imeli toliko mož imenitne slave, nismo si upali moški stopiti na noge. Pohlevno smo se vedno pomikali za druge, in čakali, kdaj nam le-ti pripomorejo do tega, za kar imamo pravico in moč sami. Tudi potrpežljivost nam je napaka tako stara, kakor naša zgodovina. Nismo ga imeli, pa tudi še dolgo ne dobimo v obče narodnega ponosa; tako tudi nismo imeli trdnih narodnih želj, in stanovitne narodne volje. Krotko molčali smo rod za rodom, in ako se nam je slabo godilo, dokler smo živeli, pričakovali smo zato večega plačila v nebeškem kraljestvu. Molili smo Boga v narodnem jeziku, potlej pa menda — čudežev čakali. Zdaj pa je uže napočil dan, da bi smeli odtresti stare, škodljive napake. Presvitli cesar je nam dal obilo pravic, ki so jako važne, samo da se jih zvesto poprimemo. Ali čakati ne smemo, da nam bi se ponujalo šiloma, kar se nam je darovalo. Pred noge ti je vržen biser; skloni se in poberi ga; sam se ti ne vzdigne v dlan. Prav mlačnost v dejanji, ob o tava pri darovanih pravicah zadržuje in hromi naše napredovanje. Vredna je bridke graje ta mlačnost, še posebno ker so med nami nekteri, ki smo za-nje nekdaj mislili, da bodo vodniki narodu; zdaj pa v nemar puščajo narodovo blagost in svoje mladosti svete namene; ostala so nam komaj njihova imena in ubogo malo spomina. Iz tujine sredi slovenske zemlje, iz puščave med ljudmi, kličem vas omikanci v narodu: ne držite križem rok v zadnjem burnem času, v kterem jo počitek ubitek! Dramite, učite narod, in dopovedujte mu njegove pravice; kazite mu stezo pravičnega, blazega napredovanja; budite mu vero do vas in do samega sebe, da bodemo enkrat, pa kmalo narod, kterega domoljub ne gleda v solznej ljubezni, ampak z veselim ponosom ! Vi bodete odgovor dajali Bogu in zgodovini, ako narod , ne da bi ga budili iz tisočletnega spanja, temuč še le predajete nemarnosti, nečesti in posmehu družili narodov, ki so nas prehiteli. — En pogled preki Sotle v milo Zagorje, in zavedel sem se, da sem zabrel predaleč v neveselo premišljevanje; ali v neslovenskem delu Slovenije človek nehote mora biti do smrti otožen. Vendar upam, da zelena pomlad prežene dolgočasnost, in da bode prijetnejše reči narekovala mojemu peresu. - Odkar bivam v Ljubljani, dohajajo mi od več strani listi, da bi oznanil načrt slovenskega hitropisja. Ker mi je pa težko, vsacemu dopisniku pismeno odgovarjati, oznanjam to-le: moje hitropisje za slovenski jezik se čisto opira na Gabelsbergerjevo sistemo; vendar ga razglasiti ne morem, dokler se sam djanski ne prepričani — in to priliko imam še le zdaj — da svoj namen doseže. Posebno pa želim še poprej pogovoriti se z g. Magdičem, in pregledati Ole-vinskega poljsko hitropisje, ktero se zdaj tiska na Dunaji, in sicer zato, da bi se tudi v tej reči med Slovani dosegla enakost — edinost. Ne morem tedaj svojih vodil še dati na znanje; če pa bodo primerna slovenskemu jeziku, in zadostna vsem javnim potrebam, nadjam se, da potem tudi zadobe občno javnost. Gotovo je po Slovenskej še druzih mož , ki si prizadevajo slovensko hitropisje sestaviti. Prosil bi te domoljube, da drug druzemu pomagamo; da se združimo slovenskemu narodu v prid. Z Bogom ! V Ljubljani 27. januarja. Ivan Tanšek. Važnejše dogodbe. Avstrija. Njih Veličanstvo je narodnej muzeji v Zagrebu poklonilo 2000 gld. Dunaj. Nj. Veličanstvo je izvolilo Ivana Zaffrona za vladiko (škofa) v Šibenik. -— Novi tiskarni zakon je prišel 23. dan t. m. v dunajskem uradnem časopisu, in dobi moč 45. dan po kar je bil na svitlo dan.: — Tiskarne tožbe žugajo vredništvom časopisov: „Wan-derer," „Ostd. Post," „Gesehafts- und Vergniigungsanzeiger" in „Wiener Morgenpost." — Tukajšnji Slovanje so imeli 20. dan t. m. pri Sperlu prvo „besedo." — Na Reselnovem spominku se je iz početka za besedami „patria austriaco" bralo: „natione bohemo," kar se je pa zopet zbrisalo. „Narodni listi" pišejo: „kdaj in od kod je Reselnov oče prišel na Češko, tega še ni dognal nobeden Nemec. Njegova matije bila rojena Konvičkova, *) ter ni znala besedice nemškega jezika. Da je bil Resel popolnoma češki izrejen, kaže tudi to, ker si je do konca svojega živenja češki dopisoval z nečim župnikom (fajmoštrom) na Moravskem, kar lebko njegov lastni sin podpriča. Ko se je lani odkril spominski napis na Reselnovej rostvenej hiši, služil je slovesno mašo g. župnik Stčpanek, ki je bil v hrudimskej učilnici Reselnov součenec. Resel se je sam še je začel nemški učiti, ko je uže bil popustil Hrudim. Slovenska—Ljubljana. Pripovedujejo, da seje bil te dni peljal v Beljak na semenj kmet Brodar, doma blizu Kranja. Tam je prodal deteljno seme, in vrnil se domu. V Kranjskej gori pak sta ga čakala dva razbojnika — menda sta vedela, da ima novce (denarje) — obrala ga, odrezala mu glavo, in sedla na voz, ter pognala. Do Gobovic prišedši privežeta konja k mitnici (šrangi), in pobegneta. Pravijo, da sta uže v rokah. — — „Beseda" v nedeljo je bila še mnogo mnogo boljša od predzadnje, kar nas je srčno veselilo. Pevci pod g. Ne-dvedom navdušeno, izborno so peli dva zbora: brodarsko" Lesinskega, in Jenkov zbor: „Hej rojaci," kterega so celo ponavljali. Nade polna, 11 let stara gospodičina je dobro deklamovala „Siroto" po češkej narodnej. Mlad gospod pa je posebno krepko in izurjeno deklamoval Kovačičevo po narodnej osnovano pesem: „Zorman, kranjski vojak." Pro-liovo pesem: „Na straži" je mlad pevec tako pel, da kaj boljšega nismo še lehko na dobrih odrih slišali. Tako se nam izgubi marsiktera duhovna moč, ker je nima kdo podpirati, da bi se popolnoma razvila; tako ostane marsikak dar zakopan, ker ga nima kdo odkopati. — Te dni je na svitlo dal g. dr. Bleiweis „zlate klase" iz slovenskih koledarčkov. Res je v tej knjigi vse, kar so koledarčki najbaljšega imeli v sebi. Gorica. Čitalnica bode imela „besede" 27. januarja, 3. in 16. februarja s plesom, 8. februarja pa bode veliki ples vselej ob 8. uri zvečer. Koroška. V deželnem zboru je 22. dan t. m. g. Ein-spieler svetoval, naj bodo pri koroških dobrotnih napravah samo taki uradniki in služabniki, kteri popolnoma znajo slovenski. Ta nasvet je podpiralo 4 zbornikov. Dr. Burger, odborov poročevavec, pa ga je odbijal in sicer tako nelogično, da se je čuditi, kako je premotil vso zbornico, da je za njim potegnila in soglasno ovrgla Einspielerj ev nasvet. Ali vprašamo, kje pa je bilo tistih 4 zbornikov, ki so podpirali g. Einspielerjev nasvet? Ogerska. Na svitlo je prišla brošura, v kterej se piše, da se zato do zdaj niso izravnale ogerske zadeve, ker se Ogri boje vlade, vlada pa Ogrom ne daje vere. Prvi vzrok, zakaj se tako vedo, pa je centralizem. Ogerska bi pritegnila, da se morajo občne zadeve občno v red staviti; pa *) Torej le Keselnova mati je bila Konvičkova, njegov oče in ded pa ne Konjiček, ampak Resel, kolikor se je dognalo do zdaj. Vredn. vendar nič posebno ne želi pošiljati svojih mož v državni zbor, kakoršen je zdaj. Naj se opusti centralizem, pa naj se napravi, da se bode ustava ujemala s pravicami, ktere so v pragmatičnem zakonu zagotovljene deželam ogerske krone. Če se patent 26. februarja povrne zopet v svoje prave meje, in če se državni zbor iznebode za vselej osvojilnih misli, potem da bi se lehko bilo pogoditi. — Trdili so, da je to brošuro spisal Pavel S o m s i č, ali on sam pravi v časniku v „Pest. Lloyd," da ne. Čakaturn. „Narodne Novine" pišejo, da se tukaj misli osnovati madjarska gimnazija, in da si mestna gosposka prizadeva, kolikor more, da bi odpravila hrvaške učilnice. Trojedna kraljevina. G. Pavel Gotlibovič pečuški kanonik je za južno slovansko akademijo podaril 50 rumenjakov. Galicija. Levov. Rutenska in poljska stranka sti si čedalje sovražnejši. Krakov. „Czas" ima tiskarno tožbo, zarad sestavka v 260 listu „o učilnicah." Ruska. Fetrograd. Vlada je sklenila po nasvetu voj-skovoda Miljutina, da zunaj stolice se spremene vse kadetne hiše v meščanske gimnazije. „Patrie" piše, da se Rusi ne zbirajo v Besarabii. —• Cesarski sklep je odločil, da se postavijo na manjše število topniki (kanonirji) in tudi častnici (oficirji.) —- „ Journal de St. Petersbourg" pravi, da se Ruska nima ničesa bati, kar se tiče orožja, ker ga ni skrivaj pošiljala v Srbijo, ampak očitno, in da Srbija tudi ima pravico, kupovati ga, ker je s Karavlaško (Valahijo) vred le turški vazal pa ne podložnik. Poljska. Pišejo da je vstal vpor, najbrže zarad vojaške branke (rekrutovanja.) Nadjati se je, da se vporniki srečajo z vojaci. (rua gora. „Wanderer" piše, da se po Črnej gori ne bodo zidale strelnice, ker se je 20. dan t. m. črnogorski državni tajnik Vaclik poslovil pri grofu Reelibergu in uže 21. dan t. m. zopet odšel v Črno goro. Turško zidovanje ob meji pravijo da je povsod ustavljeno. Francozka. Cesar Napoleon je dal zapisati vse svoje konje in vozove, kolikor jih ima samo za lepoto, da bode od njih plačeval davek, ki je postavljen 1. dan januarja t. 1. , Španska. Vlada misli občno miloščenje nasve-tovati zbornici. Pruska. „Nordd. Zeitung" pravi, da se prusko ministerstvo brani mitne (čolne) zveze z Avstrijo. Grška. Časniki trdijo, da bi se Jonci nikoli ne branili združiti z Grško. — Dunajske in tržaške Grkinje so osnovale odbore, kteri nabirajo novce (denarje) začasnej vladi. Tako delajo tudi bogati Grči, ali poleg vsega jc vlada morala vendar še razpisati zajem na 6 milijonov drahem. Carigrajski Grči so brž podpisali in tudi poslali 900000 drahem, Manakis je poklonil državi 80000 drahem, Grči v Aleksandrii do 90000 drahem. Turška. Omer-paše niso iz službe pustili. Dervišu paši je ukazano, da po zimi z vojaci ostane v Skadru; strelnice in ceste se več ne zidajo po Crnej gori. — „France" piše, da vlada misli veče vojske (armade) in veče brodovje napraviti. — Bosna. Pišejo, da je v Pridorskej, Kazaraškej inDu-biškej n&hii pod Krkom serdarjem Muhamedom begom Kli-ševičem 60 pandurjev, da bi polovili Srbe, kteri neki podpihujejo rajo, naj začne boj na pomlad; ali^lo zdaj niso še nobenega ujeli. Javne prodaje. Dražbe 1. 4. febr. » 7. feb. r> 11. feb. » 11. feb. r 13. „ 13. „ 14. feb. 2. 3. 4. 6. febr. 7. mar. 9. „ 7. febr. 10. „ » 11.mar. 11. „ 11.mar. 13. „ 14. „ 13. feb. 14.mar. 16. „ 8. apr, 8. „ 10. „ 6. mar. 7. apr. 8. „ 7. mar. 10. „ 10. „ 15. apr. 11. „ 17.febr. 28. „ 11. apr. 11. „ 17. apr. 15. „ 18.mar. 13. „ n 14. apr. 15. „ Imena tistih, kterih posestvo se prodaja Od kod so doma? Janez Razdore, g. Janez Lenasi. Tone Nagode. Jernej Dolšak. Miha Znidaršič. Matevž Kožuh. Miha Stavdahar. Lena Cesnik. Jože Barbiš. Matija Videtič. Andrej Paternost. Jur Ponikvar. Miha Perne. g. Jože Gomizik. Jernej Veber. Janez Striže. Janez Krinavnar. Matija Ponikvar. Matija Juran. Jože Jaklič. Miha Sabret. Janez Ramovš. z Unca. iz Logateca. Kotederšce. „ Strmeča. „ Kožaršč. „ Ladji. n Prelesja. „ Knežaka. „ Podtabra. „ Belčjega vrha. „ Nove vasi. „ Blok. „ Zduša. „ Planine, z Unca. iz Veršiča. „ d. Logateca. ,, Ornič. „ Kleč. „ Podgorice. „ Godič. v zg. Gameljnov. Okrog: Pla; V. Lašče. Lož. Ljubljana. Črnomelj. Bistrica. v v Črnomelj. . Lož v Kamnik. Planina. v Metlika. Planina. V. Lašče. Črnomelj. V. Lašče. Kamnik. Ljubljana. Popotni. 22. januarja 1863: Gg. Huber, Dietrih, Ujhely, Schreinzer, Winternitz in Winter z Dunaja; g. Mande iz Zadre in g. Candusso iz Trsta. 23. jan.: G. Trieb iz Celovca ; g. Miinster iz Verone; g. Rosenthal iz Buhau; g. Weiss iz Zagreba; g. Gorjup iz Gorice; g. Fortuna iz Kočevja; g. Kunstel iz Ptujega; g. Berger iz Olo-muca; gg. Pollak in Leuiberger z Dunaja. 24. jan.: Knez Schonburg iz Sneperka; g. Manninger iz Podotočja; g. Dr.pl. Valentsits iz Bude; gg. Lowenthal in Runge iz Brna; g. Dittmann iz Voits-berga; g. Simončič iz Mirne; g. Schenk z Dunaja in g. Pufitsch iz Celovca. 25. pl. g. Dornberg iz AViener Neustadta; gg. Englisch, Nuber, Bachrach, Hil-ber in Saitz z Dunaja; gg. Ivrauss in Pollak iz Trsta; g. Ludwig iz Celja; gg. Pollak, Mally, Deu in Klander iz Tržiča; g. Bresniker iz Brešč; g. Neu-mann iz Olsnic. Umrli. 22. januarja 1863: Terezia Rudež st. 10 let; Marija Graišer st. 68 let; Alojzi Pavlic st. 7 mescev. 23. jan.: Peter Papott st. 34. let; Nace Sirnik st. 6 mesc. 24. jan.: Emanuela Fattori st. 2 '/4 let. 24. „ Gregor Gladek st. 47 let. Tržaška cena 15. januarja 1863. Naj niža Najviša cena cena gld. kr. gld. | kr. Star * pšenice iz Odese . 7 25 7 85 „ „ banaške . 6 — 7 40 „ turšice galaške 4 10 4 25 „ „ banaške — — — — „ rži črnomorske 4 50 5 _ „ „ podonavske 4 50 5 — „ ječmena banaškega 3 80 4 — V V egiptskega 3 — 3 25 „ ovsa grškega 3 10 3 15 „ „ banaškega 2 90 3 — „ boba egiptskega 4 25 5 — „ fižola belega . . 5 25 5 75 „ „ pisanega . . 5 75 6 — „ rajža laškega . . 9 — 14 — stot (cent) kave iz Moke . 56 — 76 — „ „ iz St. Jago, . . — — 69 — „ „ „ Portorike, . . — — — — „ „ „ St. Dominga . .52 — 56 — u j, „ Ria, . . . . 52 — 54 50 „ „ „ Jave . . . — — — — „ sladkorja v hlebih 22 — 25 — „ „ sekanega . 20 — 22 25 „ mandeljnov .... 32 — 34 — „ suhih češp .... 9 — 10 50 „ sultanin..... 17 — 19 _ 9 _ 10 _ krompirja .... 2 — 2 40 ,, sena konjskega 1 40 1 60 „ „ za goveda . . „ slame v škopih . . 1 60 1 80 1 30 1 40 „ drobne . . . 1 — 1 30 Stotina koroških des;lk (ža- ganic), 10—14 . . . Stotina koroških desak (ža- 78 _ 84 — gani«), 8—12 . . . 64 — 68 — Stotina štajarških des&k (ža- ganic), 10—14 . . . 75 — — — Stotina štajarških desak (ža- ganic), 8—12 . . . 60 _ 62 — Stotina bukovih dilic. . . —_ _ _ — „ dog, od 3—6 pedi 2 10 7 — *) 3 stari ali 8 mernikov. Loterija 24. januarja 1863. Trst: 25, 40, ?3, 53, 24. Dunajska borza 24. januarja t S4SS. Državni papir. 5% avst. vr..... 5°/0 nacijonal . . . 5% črka B..... 5°/„ lombardo-benešk. . 5°/0 beneško posojilo . 5°/0 metalike .... 4'/s% , . . . . 4% „ . . . . n „ . . . . 2'/,% * . . . . 2 '///„ banko . . . . M. komske obresti . . Srečke leta 1839 . . r 1854 . . „ 1860 . . 100 gld. . . 5 °/0 posojila na davke Otortnijske akcije. Kreditne akcije . . . Bankne „ ... Eskomptna banka . . Loj do ve..... Donavsko parobr. . . P c," t. mosta na verig. . Dunajskega sop. mlina Avstr. plinove (gazove) naprave ..... Severne železnice . . Državne - . . Denar Blago 69.40 82.40 96.00 103.50 91.5(1 75.40 66.75 58.0(1 43.00 37.50 51.50 17.00 145.:>0 92.25 92.75 94.2D 93.90 227 822 66" 236 431 4"2. 385. 258, 185. 234. 69.60 82.60 98.00 104.50 92.00 75.6(t 67.00 58.50 43.50 38.00 52.00 17.25 146.00 92.75 92.85 94.4(1 94.10 227 823, 662. 238, 433. 401. 390, 90 .00 .00 ,00 oo; oo .00 i.oo; i.Od Južne železnice Pardub.-Rajhenb. . . Zapadne železnice . Tiske „ . . Gal. Kari-Ludvik.-žel. Graške na Koflacli „ Trnovske nove „ Avsig-Toplišk. „ Češke zapadne „ Bankne zastavnice. 6 letne..... 10 »v : • • • • Za srečkanje .... r n v a- vr- Dolžna pisma za odvezo zemljišč. spodnj. avstr. . . . zgorn. „ ... češke ...... moravske..... štajerske..... kranjske..... ogerske..... Tem. Slav..... hrvaške ..... erdeljska..... galic. 26« 186. 234.M) bukovinske Denar 269.50 131.00 153.25 147.00 220.00 157.00 120.00 174.00 169.75 104.00 100.00 89.50 85.70 88.00 84.00 86.00 87.25 88.50 80.00 75.00 74.0H 74.50 73.0ii 73.50 73.:>0 Blago 270. Ml 131.50 153.75 220.50 158.00 123.00 176.00 170.25 104.50 100.50 89.75 85.90 89.00 84.50 86.50 87.75' 89.00; 86.50 75.50 74.50 75.00 73.50 74.00 74.00 Prejstvene obliga cije (Prioritats-Obl.) Lojdove .... Severne železu. . . v r v a-Y Glogniške .... Parobrodne . . . Pardubske . . . Tiske železnice . . Zapadne „ . . „ „ v srebri „ „ izdane 1 v 1862 ..... Češke zapadne železn Drž. železn. i.275 frank Južne železnice . . Srečke. Kreditne .... Parobrodne . . . Tržaške .... Kneza Esterliaza . Salma . . . , Palffy-a . . „ Clary-a Grofa St. Genois-a . Budimske .... Kneza Windišgr. Grofa Waldstein-a . „ Kegleviča Denar 93.00 91.00 88.50 82.00 92.50 76.75 84.50 97.00 96.75 92.25 96.50 130.00 122.50 133.00 98.75 121.50 95.00 37.50 38.75 35.50 38.75 36.00 21.0(1 23.25 16.75 Blago 94.00 91.50 89.0(i 82.50 93.00 77.25 85.00 97.50 97.00 92.50 97.00 130.50 123.00 133.20 99.25 122.00 96.00 38.00 39.25 36.00 39.25 36.25 21.50 23.50 17.00 Menjice. (na 3 mesce.) Amst. 100 gld. hol. . Avgsb. 100 „ juž. n. Frankf. 100 „ „ „ Hamburg 100 m. . . London 10 fnt. Stri. . Pariz 100 frak. . . . Bukrešk.(Bukurest)31dni Carigrajske 31 dni Gotov denar. Krone...... Novi zlati (cekini) . . Stari „..... Napoleondorji . . . Suvrendorji .... Ruski imperijali . . . Pruski Friderikdorji Angl. sovren .... Pruska kasna asignacija Srebro ...... Denar 97.60 97.70 86.80 115.60 45.80 15.75 5.55'/, 5.54'/; 9.25 15.90 9.54 9.68 11.67 1.72'/., 114.00 Blago 97.75 97.75 86.50 115.70 45.90 15.80 5.57 5.56 y2 9.27 15.95 9.56 9.71 11.70 1.73 '4 114.50 Diskompt za menjice pri privatnih .......5 '/2—5 Diskompt za menj. pri banki 5°/o Nacionalni kuponi . . . 114.00-50