Katolški cerkveni last* V. Odgovorni vrednik in založnik: MMr. Janez Mir, MBOfja*:ar. V Cetertik 9. velki£a Serpaiia. (0 Kam ? _ >c ozrcni sc u neb;i višave , Kjer se zvezd brezštvilno lesketa, Al' v doline, na gore. planjave, V* zagrinjalo globocin morja; Spremi.šlujcm če pomlad lepave. Ptiča v zrak', zvijanje v prah'červa, Vse . kar kol' obse/.ejo sirjavc l'el"ga čudovitniga sveta, (ilas kar vere glasni oznanuje . me stvarnika uči. sprii-uje. Ino ti me vprašaš, kam hitim '* Kam sc mi mudi. po kom želim? O de prašaš! — malo le je vredin. Kdor na pot proi' Dogu v tek' je sredin. Juri Vari. Zgodbe katolike eerkve. Spisal Peter ltieingcr. (Dalje.) P e r v a d o h a. Z a č c t i k cerkve p o K r i s t u s u i n a p o s t e I j n i h. Per ti nasledniki s. Petra in drinp/i apostelj-noc (apostolski očetje). Papež Klemen I. Tcdas-nji obsir cerkre. Ko apostcljni niso mogli biti na vsili krajih, in ko so v zadnjo celo zemljo zapustili, jc njih duha, njih oblasti še v njihovih učencih bilo najti, ktere so kak ir svoje naslednike zapustili, de bi tako ccrkcv vedno obstati mogla. Ti pervi učcuci in nasledniki aposteljnov v službi s. evangelija se imenujejo apostolski očetje. Med njimi so nar pred pomniti tisti, ki so hili uastopniki perviga izmed aposteljnov in poglavarja cele eerkve, s. IV-I ra : imenovali so se š k o f j e H i tu s k i g a m e s I a ali papeži (očetje). Pervi za s. Petram je hil škof v lliniu s. Lin od I. 67 do 7H, in za njim s. Klet od 1. do 91: oba sta bila marternika. Tretji za s. Petram je hil s. Klemen I. od I. 91 do 100, kteriga že s. I avel v listu do Kilipljan« v spomni, de je med njimi, kteri so v bukvah življenja. Ko so se v Korintu razpertije in zoperstave do duhovšine vzdignile, je ta papež I. 97 v imenu liimske cerkve list do Korinčanov pisal, v kterim jih je k edinosti in ljubezni opominjal. Po povelji cesarja Trajana je bil na Krimski polotok ob vernim morji v samoto izgnan, kjer je po nekoliki.n času v morji vtopljen krono marteriiikov dosegel. 3Ied drugimi učenci in nasledniki apostolskimi sta zlasti pomniti s. Timotej in s. Tit, tovarsa s. Pavla. S. Timotej je bil skof v Efezu postavljen, kamor mu je apostelj dva lista pisal: pozneje kakor njegov učenik je on s kantnjem posut za Gospoda smert prestal. S. Tit pa je bil škol naKres-kim otoku, kjer je tudi list od s. Pavla prejel: večkrat je bil k aposteljnu poklican, in ko ga je zadnjikrat v rimski ječi zapustil, se je obernil v Ual-macijo, ondi s. evangeli oznauovat. Od ondod se je zopet v Kreto vernil, kjer je srečno smert v visoki starosti dosegel. Halje so še pomniti učenci s. Jane/a apostcljna: s. Papija, škof v llicrapoli, nuditi Male Azije; s. Ignac i, skof v Antiohii, kteri jtr bil neki ravno listo dete, ki ga je bil Jezus v sredo apostcljnov postavil, rekoč: ..Ako se ne sprcobernetc, in ne bodete kakor ta otrok, ne pojdete v nebeško kraljestvo;- in pas. Pol ik ar p. škof v Smirni. Itazuu trli se še dosti družili apostolskih učencov in pervili naslednikov imenuje: \ Jcnizalciuu s. Simeon naslednik s. Jakoba, v AIcksnndrii na Egiptovskim s. Anijau, uct nec s. Marka, v Antioliii s. K vod i, učenec s. Petra : na Italijanskim v liaveni s. A pol i nar, v Neapoli s. Aspren, na Franeozkim s. K s i s t v Hcmili. na Nemškim s. 31 a ter n v Trcvirib, vsi učenci s. Petra, v Atenah na I j reškim s. II i o nizi Arcopagski, učence s. Pavla, v Ogleji s. Hermagora. učenec s. Marka, v Milanu s. Anatalon, učenec s. llar-naha, na španskim v Sevili s. t* e rune i tudi apostolski uccnec. Ako sc na vse to nazaj ozremo, kar je bilo do zdaj razlozeno, je lahko spreviditi, kako de je sveta Jezusova cerkev ob koncu apostolskiga časa široko po zemlji utcrjciia bila. Stopinje apostcljnov po svetu niso bile tako poverhne, de b^ bil njih sled naglo zginil: tudi po njih odhodu potovajo po zemlji njim podobni apostolski možje. Glas apostcljnov, ki se je razsel do okrajin sveta, ni umolknil: še so njih licenci po mestih in vaseh s. cvangeli oznano-\ ali. Mcvilo vernih jc od dne do dne rastlo. preganjanje Judov in nevernikov ga je še le množilo: Azija. Afrika in Evropa so brezštevilne lepe družtva vernikov imele pokazati: in kar mora slchcrniga izmed nas veselo giniti, tudi naši kraji so imeli apostolsko cerkev v Ogleji. od koder se je sveta vera daljej med Jadranskim morjem in Donavo razsojala. — Vsaki ras se je Gospod usmiljenima in mogoč-:iiga skazoval: pa toliko čudno se božja moč in milost nikdar ni razodevala, kakor v časih, ko so tisti na zemlji s. cvangeli oznanovali, kteri so s Kristusam . božjim Sinam hodili. Kar bi bil kdo s clo\ oko razumnostjo raj tal, se je motil: kar bi bil kdo po pozemeljskih skušnjah modroval. je bil osraniotrn. Nauk Jezusov, ki napuh ponižuje, tc-lesiio po/.«l jivo>t kroti, blaga lakomnost certi, na tem svetu malo upati daje razun preganjanja, veselje le gor obeta, kamor človeško oko ne doseže, ta nauk, kteriga priprosti ribči oznanujejo — je povsod poslušan, sprejet. Jud pusti tempelj, pozabi mogočno pozemeljsko kraljestvo, in se prime rev-niga Jezusa: Grek se loči od modrijanskih šol, in veruje priprosti besedi resnice: Itimljan se oberne prcc od sedeža svoje mogočnosti, iu se vda ponižnimi!, križaniinu Zvcličarju: malikovavec >lo\o tla bogovam, kteri so mu vse poželjcnje serca lahko dopustili, ter se pod verze postavi pokore, zatajevanja in potcrpljcnja. Asi v Jutru in Večeru, od izhoda do zahoda so kakor eno ljudstvo postali. (D*!je >\eM.) Previdnost božja na*a pomoč in tolažba. (Konec.» 7. Posebne vodit ve Božje. ti) Rulildu. Ilatihla, Angležanka imenitniga rodii, je bila se elo mlada staršem upeljena, kupčevavcu s suž-njimi prodana, in od tega na Francozko odpeljana, dc bi tam za sužnjo spet prodana bila. Erkinvald. tačasniga Irancozkiga kralja Klodovika II. hišnik, jo je kupil, ali velikoveč iz krempljev kupčcvavca z ljudmi otel. V poslopji svojiga hišnika jo vidi kralj: njena lepota, njena hrihtnost in ljubeznjivost prcsunc in prevzame vse serce kralja. Klodovik se z liatildo zaroči, in prej sužnja je bila lepota kra-Ijeviga prestola Nevstrijc in llurgundje. Po Klodo-vikovi smerti je bila do polnoletnosti staršiga sina sama vladarica kraljestva. Njeno keršansko serce jo je vižalo in njen zbrihtani um jo je vselej učil. de je povsod dobro in s pridani vse opravila. Bolj kakor kteri si bodi doslcjšnjih frankovskih kraljev je vedila svoje ljudstvo z modrostjo in ljubeznijo vladati, proti častilakomnosti veljakov se oponesti, in reveže odertijc bogatinov obvarovati. Posebno se o njeni povzdigi na kraljevi sedež božja previdnost v tim očitno pokaže, de je tačasno kupčijo s sužnjimi, ki so jo večidel Judje imeli, ustavila, in nesrečnim, ki so v sužnosti bili, prostost spet za-dobiti po vsi resnici pomagala. Naposled se je posvetnima hrupu odtegnila, sc jc podala v neki samostan. iu jc tam tudi umcrla. Katolška cerkev jo jc med svetnice perštela. b) Rcmbcrt. Z okna svoje opatije Torovt je sv. Ansgar (umeri v 1. enkrat šolarje gledal, ki so po dokončanim nauku v cerkev šli. Vsi so skakali, vpili, in vsaktere otroške neumnosti uganjali. Le eden, in scer ravno nar manjši in nar mlajši, sc je po svojim obličji in zaderžanji med vsimi svojimi šolskimi tovarši prav panictniga pokazal, še resnobniši pa je bil, ko je v cerkev stopil. S svetim spoštovanjem se bliža altarju, se spusti pred njim na kolena, se zaziiainnja z znamnjem sv. križa, in gre potini s pobesenimi očmi liho in mirno na svoje navadno mesto. To zaderžanje, iz kteriga sc je nenavadna serčna gorečnost vidila, je vso paznost tega svetnika nanj obernilo. Opomnjeniga dečka v svojih mislih za duhovski stan odlocivši, ukaže očeta in mater njegovo k sebi poklicati. Oba prideta, in vsa v veselji nad blago mislijo in voljo škofovo se srečna slovita v svojim otroku. Ta otrok ta pobožni deček je bil — Rembert, odsihmal svetiga Ansgara nar ljubši in mu nar bolj vdani učenec. kakor tudi potim njegov naslednik na vcliko-školijskim sedežu v Hamburgu na Nemškim. Cerkev ga je po njegovi smerti svetnikam perštela. — Kaj je bila perva stopinja, po kteri ga je božja previdnost k toliki časti in sreči povzdignila? Ali ne njegovo bogoljubno zaderžanjc, njegova resnična pobožnost že v mladib otročjih letih? Torej naj si to posebno šolska mladost v spominu in v sercu ohrani. c) Iz rej (t v pobožnosti /»o u kratenj i časni tja premoženja. Pusavnik. Evlogi z imenam, je v eni jami velik zaklad z obilno dnarji iu druzimi draginami naj-del. Ta najdba mu precej pušavniško življenje per-studi. (irc torej v Carigrad, kjer se s svojim bo-gastvam, s svojo brihtnostjo do časti plemenitnika in dvorniga predstojnika povzdigne. V nesrečno puntarijo zapleten, ktera jc pod cesarjem Justini— janam po Carigradu razsajala, se jc z urnim begam otel. Ker je pa vse njegovo premakljivo in nepremakljivo posestvo mu odvzeto bilo, sc je v svojo pušavniško kočo, v kteri je pred prebival, verni! nazaj, jc delal ojstro pokoro, in je potim dokonča svojiga življenja pobožno in sveto živel. Bogastvo je bila skala, nad ktero so se enkrat njegovi pobožni sklepi razbili, iu posvetna dobrota je bila na-stava, na ktero ga je bil satan vjel. Tedej jc roka božje previdnosti te sramotne vezi raztergala. in njegova posvetnimi! hrupu odmaknjena duša se je spet na perutah pobožnosti veselo k svojinut llogu povzdignila; velika ponižnost, ktero je vsakdanji spomin na njegovo nekdajno nezvestobo v njem obudil, jc bila pa gred ali stopnica, po kteri je do popolnamasti peršel, kakoršne bi brez te poskuš-nje, čeravno je v nji slabo obstal, morebiti nikoli dosegel ne bil. Tako njim, kteri Boga ljubijo, vse k dobrimu služi! Kaj se iz teh izgledov previdnosti božje učimo ? Iz teh zdej popisanih, in sto in sto in tavžent družili izgledov se očitno razvidi, kako neskončno modri in dobrotljivi Bog nad posameznimi ljudmi, nad bogoljubniini napravami iu vernimi družbami skerbno čuje, jih v nevarnostih varuje, jim v stiskah in nadlogah pomaga, in tistim, kteri po lastni perzadevi vse njegovi sveti previdnosti izroče, vse k pravimu pridu njih duš in teles, v njih večno izvclicanjc obernc. Premislimo, dragi prijatli! z vernim sercani sami nekoliko svoje življenje, in bomo najdli v njem in spoznali vidne znamnja. očitne spričevanja dobrotljive previdnosti božje. Kako čudno Bog v marsikterih zadevah človeka na duši in na telesu nesreče obvaruje! Kako čudno in nenadjama v dušnih iu telesnih nevarnostih velikrat pomaga! Pa tudi hritkosti, križe in težave, ki nam jih Bog pošlje ali dopusti, ve po svoji modri pvevidnosti nam v prid oberniti. Marsikteri bi na Boga. na dušo in izveličanje popolnarna pozabil in se vekomaj pogubi!, ko bi brez pomanjkanja in terpljenja v veselji in ohilnosti živel. Marsikteriga bolezen, nadloga. časna nesreča k Bogu spreoberne in vcenr nesreče obvaruje. Clo slaho>ti in pregrehe po božjim dopušenji človeku včasi k dobrimu pcrnmrcjo. de svojo revsino in nezmožnost spozna, d" sc iz tega prave ponižnosti uči, de sc potim toliko zivsi in serčneji svojiga Boga oklene, in v njega svoje zaupanje stavi. Itavno tako tudi marsikej. kar se nam zoper našo voljo zgodi, laeas, k«» nas zadene. za nesrečo imamo, ali pa z ncvoljo prenašamo — čez kej časa pa spoznamo — ali če zdej ne. bomo gotovo enkrat spoznali, kako dooro v izveličanje je za nas iu druge to bilo! Bes je par, de jih je silno veliko ljudi, kteri vse !c slepi osoui. goli nakljiicbi perpisujejo: kdor pa v. vernim sercani vse prevdari in premisli, bo vse drugači sodil. spoznal in govoril. In srečin človek, kteri po zvestim spoluovanji svojih dolžnost vse Bogu izroči! kakor dete v iiiaternim krilu brez skerbi sladko počiva, bo veselo in mirno njegovo življenje. Zatorej vse, kar koli nas zadene, ali kar nas zlasti sedanji čas se zadeti utegne, z izrocciijem v voljo božjo, in s terdnim zaupanjem v dobrotljivo previdnost božjo sprejmimo: ter v vsili okoljsinah svojiga življenja po besedah pobožniga Oulia z enim sercani vsi enoglasno recimo: ^11 vali Gospoda. moja duša! in vse, kar je v meni, hvali njegovo sveto ime". Ps. 102, 1. Božja vlatllia v zgodovini ccllga »veta. Kakor se modra previdnost božja t življenji posameznih človekov in družb lepo iu očitno razodeva : ravno tako lepo iu očitno nam jo (udi zgodovina celili narodov, zgodovina ecliga sveta ozua-nuje. Svetovna zgodovina je nezmerno polje, ktero nam Božjo vladbo, njegovo moč in oblast, njegovo dobrotnost in milost prav razvidno stori. Zato v obudo keršanskiga zaupanja v Boga in njegovo pomoč , kar je po okoljsinah sedanjiga časa zlasti potrebno, po vpeljanih posameznih izgledih previdnosti božje zdej v nekterih vojniških popisih ker-vavc boje razkazati hočem, ktere je keršanstvo, vsaj v zahodnih deželah . zoper vse sovražne moči tako srečno dostalo. Kteri se s pravičnim orožjem za Božjo reč vojskujejo, jih On z vencam premaga in slave obdaruje: on sam, Gospod vojsknih trum, hodi pred njimi. in se z njimi in zanje bojuje. To bodo sledeči izgledi kcršanskim bravcam skazali. 1. Boj keršanstva z malikovavstvam v rimskim cesarstvu. /t) 'Amuijn kriza \»nt Konstantinom I etiki m. Bila je v letu 311, ko se je Konstantin zoper številne trume svojiga nasprotnika Makscncija vzdignil, de bi cesarstvo trinoga rešil, kteri je vse gnjusobc nečistosti in silne grozovitnosti brez straha uganjal. Moč ohdvojne vojskne trume zgodovinci razno povejo. l'o enim je Maksencijeva armada 1TO.OOO pcšcov in iKOtM) konjikov štela: Konstantin pa je proti nji le 90.000 pcšcov in 8tMM) konjikov imel. 31 eni tega so v njegovi armadi veči del Nemci, Britanci, narodi bili, kteri bi se bili raji za svojo prostost, kakor pa za eniga rimskiga cesarja zoper druziga vojskovali. Neki drug pisa-vcc pa terdi, de je Konstantin samo 40.000 voj-sakov imel. Pa če tudi to premalo pove, je vender gotovo, de jc Makscnci veliko veči vojskne moči, potrebne perprave in veliko obilniši zaloge imel: Konstantin pa je proti temu zavolj Nemcov še v Galii vojakov pustiti in terdnjave v obsedi imeti moral. Konstantinu zatorej ni bila neznana velika ne va rs i na te vojske: vender sc je vzdignil, in pogumno sil čez Planine, de bi sovražnika, čeravno veliko močnejiga, v njegovi lastni deželi, v sredi cesar>tva na Laškim se lotil, in zmagovavec v Bim došel. Z drago ceno, po človeško misliti, hi Konstantin serčnost plačati moral, s ktero se je v to nevarno vojsko se podati prederznil: tode ..Božje misli niso nase misli, in njegove pota niso naše pota: ampak kolikor jc nebo visi od zemlje, so njegove misli in pota \isi meni naših", to seje prav očitno zdej pokazalo, ko sta dva mogočnika v ča-stizcljnim razpertji svojo moč skusala, med tem ko ji- Bog vsemogočni sani njih reč na tehtnici (vagi) \ cenosti pretehtal. Pa od tega nič niso ve-dili ne narodi, ne armade, ki so slepo orodje razdražene casti/.rljnosti bile: tega niso mislili in vc-dili ne malikovatski služabniki, ne castivci Jezusa Kristusa - - ne pogumni junak, ki seje bližal, ne mehkužni trinog, ki sc je v svojim poslopji gostil. Vsi nič niso čutili od trga. kar je ..v zboru čuvajev sklenjeno, in posvetvano bilo v razgovoru svetnikov . \sim živim v spoznanje, de Narvikši oblast ima eez kraljestva človekov, in jih da. komur hoče" (Ban. t. 14). Nic niso mislili na kraljestvo, ktero ji- Narvikši na zemlji postaviti hotel. on. kteriga služabnik biti je Konstantin vreden spoznan bil. Rimske armade so se vzdignile zoper rimske, rimski orli zoper rimske: pa visoko bandero križa se je imelo razv iti in pokazati, in te orle oplašiti in razkropiti kakor golobe. Križ, to znamnjc sramote in muke (martre), se je imel razodeti za bandero zmage, za znamnje časti, za oporo tolažbe, za zastavo večniga veličastva; ker je Jezus Kristus — kteri bodi hvaljen vekomej! — pokorin bil do smerti, do smerti na križi; in ker „ga je zato Bog povikšal, in mu dal ime, ktero je čez vse imena, de naj se v imenu Jezusovim uklanjajo vse kolena tih, ki so v nebesih, in na zemlji, in pod zemljo, in vsi jeziki spoznajo, de je Jezus Kristus gospod v časti Boga Očeta-. (Filiplj. 2 8-11.) Konstanci, Konstantinov oče, je bil knez, de ga keršanski in ajdovski pisavci enoglasno po pravici hvalijo. On ni le vsiga preganjanja kristjanov se zderžal, ampak jih je še spoštoval in ljubil, in zlasti kristjane okrog sebe imel. Evzebi, pisavec cerkvene zgodovine, pravi od njega, de je maliko-vavstvo zaničeval, ediniga Boga molil, in rad vidil , de so na njegovim dvoru kristjani zanj in za njegove molili: njegova hiša s svojimi prebivavci je bila tako rekoč cerkev Božja. Tako zaderžanje in take misli kneza, kteri si je, kakor ajdovsk pisavec pričuje, s posebnimi darmi, z blagoserčnostjo in krepostjo ljubezen in spoštovanje Galijanov za-dobil, so bile perpravne, v njegovim bistroumnim, blagim sinu dobrovoljnc misli do kristjanov obuditi. In v tih mislih je bil gotovo poterjen, ko je zader-zanjc in osodo tačasnih cesarjev z zaderžanjem in osodo svojiga očeta, iu pa neusmiljeno zlobo in hudobijo grozovitih ajdov s krepostjo in stanovitnostjo kristjanov permeril, kteri so nar boljši deželani deržave bili, in v višini pomenu to spolnovali, ker so neprizadet ni in nečimerni ajdovski modrijani le govoriti vedili. Take permere delati mu je toliko ložeji bilo, ker je nekaj let na dvoru Dioklecijanovim živel in vpričo bil. ko so po našuntanji Ga-lerja zavolj pogoriša cesarskiga poslopja kristjane dolzili, in jih zato po celini cesarstvu tako nečloveško preganjali na povelje ravno tega Dioklecijana. kteri je poprej, v svojim 19letnim vladanji, jih pravične spoznal, spoštoval, ljubil, in jim vse, tudi samiga sebe izročil. Dcsiravno sta pa Konstanci in Konstantin služabnike Jezusa Kristusa v toliki časti imela, vender sama tačas njegova služabnika se nista bila. In kdo bi tudi upati smel. de bi cesar, obdan od posvetniga bliša. v svitlobi nar vikši oblasti in ve-ličastva na zemlji, razdeljen od skerbi vladarstva in častižcljnih naklepov, ohsut od vojskniga hrupa, in povzdigovan od hvalivcov, se tem zmotnjavani in sanjarijam odtegnil, k pravimu spoznanju per- sel, in svoje življenje v permeri do božjiga bitstva z zdravo neometeno pametjo premišljeval. Vnanje silne okoljšine, kakor že veliko veliko drugim, so tudi njemu od Boga poslane perložnosti bile, de je svojo notranjo, vikši potrebo spoznal in občutil. Spoznal je, pravi zgodovinec, de nad vojskno trumo vikši pomoči potrebuje. Slepotijo malikovanja, ve-dežvanja in eopernije, na kar so se cesarji o njegovim času zastonj zanašali, je čisto sprevidil; obernil se je torej v molitvi k edinimu Bogu, kteriga je njegov oče, če tudi ne v luči razodenja, pa v stvarjenji in vladanji človeštva spoznal. (Dalje sledi.) Milo je nar yee kriv škodc^ ki jo žganje stori človeku? (Koncc.) Ali niso v ti reči tudi prodaj avci žganja in ker č mar j i krivi? Tem skor ravno to velja, kar je žganjarjem rečeno. Nikomur nočem časti iu dobriga imena odvzeti; marsikteri žganjar ali kerč-mar prav pošten in pravičin mož biti utegne, in le vedil ali pa premislil ni, v kakšno sprido jc pijača, s ktero se je doslej pečal. Kdor pa enkrat to ve, in vender ne opusti, naj bi mu veliko černo tablo z mertvaško glavo pred hišo obesili z napisani: ..Ker čin a pri smerti". Meni tega bi na tabli z velikimi žvepleno — rumenimi čerkami še zapisano biti imelo: „T u k a j nekdo prebiva, ki druge ljudi oh p r e m o ž e n j e i 11 z d r a v j e , o b u m, pravičnost iu mir, oh življenje in zveliča 11 j e p e r p r a v I j a, ker vsim, kteri k njemu p r i d c j o, h u d i g a strupa, ki p o č asi razjeda in mori, piti daje, in zato še plačan biti hoče". Naj kilo prodaja, kar hoče, vender kupo-vavcu za njegov dtiar kaj tla, kar mu je v kakšin prid: prodajavec žganja pa drugim za njih dnar nič druziga ne da, kakor kar jim je le v škodo. Toliko jc gotovo, de ko bi satan otroke imel, in hi že v letih bili, ile bi se kakiga rokodelstva učili, hi se gotovo nobeniga druziga dela, ampak le žga-njarije in kerčmarije z zganjeni poprijeti mogli; ker bi s tem svojimu starcu nar bolj na roke šli. —- Kteri zganjarski kerčmar bi pa reči utegnil: ..Ivako žganje točiti in prodajati kaj hudiga biti zamore? Sej od gosposke dovoljenje imam**. Nato rečem: Gosposka je scer od Boga postavljena, pa ona ni Bog sam. Nje skerb in opravilo gre večidel le na časno in na časni dobiček; za tvojo ubogo dušo ji ni mar, naj gre na zadnje gori ali pa doli. Torej zamoreš tavžent in tavžent grehov zoper Boga in zoper vest storiti, de le zoper postave ni, ti gosposka k temu nič rekla lic bo: tode veliko, kar ni colu, kar ni deželskim postavam podverzeno. je božjim postavam in peklu podverženo. Kaj pa pivci sami? te se kdo obesi, ali vstreli, ali v vodo skoči in sc radovoljno vtopi. je to silno strašno, in ljudi groza obhaja pred takim merličem in krajem, kjer se je to zgodilo. Vsak namreč občuti in spozna, de je grozovitno, s smert-nim grehain pred časam in zoper božjo voljo telo v grob, dušo pa pred sodbo perpraviti: nc bo se ti tam dobro godilo, si vsak misli, /daj mi pa kdo povej, kaj je hujši, če se kdo s strelam, z vervjo, s skokant ali kako drugači naglo sani umori, kar marsikdo v norosti, ki ga ravno napade, skor nc-vedama in neradovoljno stori — ali pa ako ni hujši greli, če se človek z dolgoletnimi, sto in stokratnimi grehi, ne iz obupnosti, težave ali sile, ampak iz lahkomišljenosti, iz hude razv ade , iz prevzetnosti in terdovratnosti sam umori? In to stori vsak žganjepivec. Zato je gotovo in resnično, de je žganjepivec sam svoj ubijavcc, in de je, potim ko to ve ali vsaj ved i t i zamore. njegovo pre-grešenje 1*11 pogubljenje še hujši, kakor če se kdo vedama in radovoljno z naglo smertjo umori. desi-ravno jc to že strašna pregreha. Morebiti porečeš: -To so le prazne besede: kar pijem, je le malo, ne more toliko djati". Nikar se ne moti. prijatel! l'c tudi le po malim, se človek, ko se enkrat vda, zmiram bolj navadi, de ga dan na dan serkati začne: manj kot včerej ga dans ne ho pil, raji še malo več: in tako žganje vabi zjutrej iu zvečer, in nekteriga v lenobo in zaprav Ijivost. druziga v domače križe in razpertijc. mnoge v hudobije in ječe, niarsiktere v norost in bolezen, njih veliko v revšino in grob, vse v pregrehe in žalostno hudo smert perpravi. Ltegue biti, de to nesrečno vodko že dolgo piješ, iu meniš, de ti nič ne de. Pa če tudi zmiram iu do konca zmerno piješ, počasi pa gotovo svoje življenje razdevas iu polagaiua smert v se piješ, zraven tega si pa velik dolg še na svojo vest nakladaš zavolj slabiga izgleda, ki ga s tem drugim dajes. Ker ko bi vsak pošten mož spoznal iu rekel: Žganje piti je greh -— iu hi ga zato pustil, hi to marsikomu v vesti nepokoj delalo, in na zadnje bi sam sklenil, se mu odpovedati. Morebiti si ožeujen ali pa se kdej oženiti misliš. Ali meniš, de žganje, ki ga pijes, tvojiiuu zarodu nič djalo ne bo? Le prašaj skuse-niga. mod riga zdravnika, kteri sam ne pije: povedal ti I10, de otroci žganjcpivcov prav velikokrat kmal umerjo. de so torej starsi. ki žganje pijo. velikokrat tudi ubijavci svojih otrok: in povedal ti ho, de otroci žganjcpivcov in zganjepivk, če tudi odrastejo in življenje ohranijo, na mori, ali zdravji, ali umu, ali pa na vsim skupej pešaj* iu revni ostanejo — in kar se nikakor pozabiti ne sme. dc slast do zganja, kakor jctiko, tudi otroci pojerbajo, kar sc krnal razodene, in velikokrat skušnja očitno pokaže. Torej, ljubi moj! kdorkoli si, ki žganje piješ, ali se sploh pijači preveč vdaš, naj ti dopovem: V Ameriki, kjer zavolj dragote vina še skor dohiti ni ( revnim že elo ne), je zdaj že čez dva milijona ljudi očitno obljubo naredilo, nikdar več zganja ne piti, iu jo zvesto spolnujcjo: ravno tako sc jih je na ubogim Irskim čez en milijon s storjeno obljubo žganju odpovedalo: po mnogih krajih so družbo treznosti ali bratovšino sv. Janeza napravili, po kteri jc že veliko veliko ljudi žganje cisto zapustilo, in si s tem zdravje, premoženje in življenje poboljšalo. Ali tega, kar tavžent iu tav-žent iu milijonov ljudi, kterim jc za dušo in telo v resjiiei mar, spozna in zamore, ti spoznati in storiti ne moreš? O ja. tudi ti to zamoreš. ako le v resnici lioccs! Le moli in prosi še dans: ..Ljubi Hog ! daj mi spolniti tvojo voljo- — in potim stori terdni sklep, sveto obljubo, nikdar več iu čisto nič zganja ne piti. To bo prava. Hogu prijema obljuba. ktere >c bodo angeli v nebesih veselili, in ktere bo> krnal. ako jo na tanko in zvesto spohiujcš. tudi sam iz serca vesel. Gotovo ne bo to tako težko, kakor zdaj morebiti misliš: iu naj tudi težko bo. in te hudoba premotiti in pregovoriti hoče. spomni se in stori po besedi Gospodovi: ..('e tc tvoje oko pohujsa. izderi ga in verzi od sebe: ker boljši ti je4 dc z enim occsam v nebesa prideš, kakor de bi obe očesi imel, pa zaverzen bi! v pekel, kjer gri-zcci cerv ne pogine . in oginj nikdar ne ugasne-. K sklepu se eno besedo vsim pravim, vernim rodoljuham, kterim je resnični prid in blagor človeštva mar. .Mnogotere so dobre dela. s kterimi si človek za-sc iu za človeštvo per Hogu zasluzenje napravlja. \a posebno, vse hvale vredno dobro delo vas opomniti hočem. Sv. apostelj Jakob pisc: ..Bratje moji! ako kdo zmed vas zajde od resnice, in ga kdo verne, naj ve, dc, kdor grešnika verne od njegove krive poti, bo rešil njegovo du so od smerti, iu pokril veliko število grehov-. .Med \ simi grešniki pa nobeden toliko nadloge in nesreče časne in večne sebi in drugim ne stori, kot pijanec. Zato ga ni častitljivšiga in bolj zasluž-niga dela , kot č c p i j a n c a k d o s p r e o b c r n e ; s tem mu življenje reši, njemu in njegovi družini premoženje in mir podeli, ubogim otrokam dobro izrejo oskerbi, in ga k veri in pravičnimi«, keršan-skimii življenju nazaj pripelje. IV torej prav kristjan bili hočeš, in zlasti če si sprednik, sodja, ključar, ali kar si bodi, dc per ljudeh veljavo imaš, naj ti spreobcriijcnje pijaneov posebno v mislih bo. Hodi in obnašaj se do njih prijazno, de si njih zaupanje in n-rte perdohiš. potim jim o jM-rložnih pri- likah neprenehama pergovarjaj, jih iši prav modri-mu in skerbnimu spovedniku izročiti, in moli zanje vsak dan, dokler kteriga perpraviš, de ti terdno obljubi in roko da, de čisto nobene žganjice ali enake močne pijače več pil ne bo (ker sama obljuba, de le zmerno piti hoče, nič ne vede), in nikar se ne utrudi moliti in opominjati. Skala jc terda, iu ena kaplja vode je proti nji slaba, nezmožna reč, in vender, če leta in leta na skalo kap lije, jo sča-sama izvotli. Kako silno se veseli, kdor človeku v smertni nevarnosti življenje otme, in nikoli se tega blaziga spomina ne naveliča. Pa še veliko boljši in častitljivši delo storiš, če pijanca k popolni zderz-nosti in resničnimi! spreobernjenju perpraviš. S tem mu utrneš večno živ ljenje, pa ne le pijancu samimii. ampak velikrat tudi večno življenje cele družine in še elo njegoviga zaroda. Ko se bo, kar iz serca želimo iu željno per-čakujemo, na povabilo in po prelepim sveti in načertu častitih rodoljubov, kteri so se zato po ..Zgodnji Danici- oglasili, družba svetiga kriza napravila. bi bilo gotov o prav prav vošiti. dc bi njeni udje po tih in drugotnih opominih tudi pijančevanje sploh in zlasti žganjepitje si po vsi svoji moči odverniti perzadjali — posebno pa mladost te kuge obvarovati skerbeli: ker sc z mladini človekam vselej več storiti da, kakor pa s človekam v grešnih navadah oterpnjenini in zastaranim. V to si perza-djati je gotovo silno potrebno: ker. čeravno se bo komu preojstro zdelo, je pa vender resnično, kar je od tega rečeno. Kaj bi pa neki pomagalo, resnico perkrivati, naj tudi komu neprijetna bo. kopa človeka le še bolj v njegove grešne navade in njih hude nasledke zazibljc! Hog daj. de bi to, kar je vse le iz dobriga namena in po spričbah in skušnjah vterjeno spisano, tu in tam mnogim v časni in večni prid zaželjeni sad obrodilo! (Po .jKalcnd. f. Zeit u. Evv.u) P. Posvečuj sveto nedeljo. Naslednja resnična pergodba vas bo dragi mladi bravci! brez dvomenja lepo učila Gospodovi dan praznovati, vam bo dostojno pokazala, kako že začasno Hog mlade raziijzdancc in hudobneže očitno kaznuje, kteri se v mladosti že božjim zapovedim nepokorne skazujejo, vkljuh varčnimu svar-jenju staršev le po svoji termi delajo, in blaginiu opomiuovanju terdovratno zoperstavljajo. Bilo jc eno nedeljo, že je ginljivi glas ubra-niga Iepiga zvonenja bogushižnc verne k popohla-nji božji službi vabil, že so bogaboječi farmani mladi in stari hiteli v cerkev božjo besedo poslušat. navadne litanijc z mašnikam z vso brumnostjo odmolit in navadni sve^i blagoslov prejet. Ena ma- lopridna družbina postopačcv pa se že zarano po-menkva in nakani rajši v bližne gojzde Csaje) kakor pa k svetimu opravilu, z namcnam si za zimski čas zabavo lešnjekov nabrati. — Kar so malopridneži menili sturiti so sturiii. Precej popoldne namesto b keršanskimu nauku grejo v bližne srenj-ske loge, in začnejo veselo lešnjcke nabirati; veseli so bili, ker je bilo ravno na tistim kraji več visokih in zlo polnili lesk, začnejo nabirati, prete-kati eden druziga v stavo, kdo iz med njih bo le več nabral. Stegne eden svojo roko po leski, kar sc mu nekaj iz pod roke zmuzne, strahotno zakrit* i svojim pajdašem, joj, kolika kača mi je spod roke zlezla, Drugi smejaje svojo pot brezskerbno nabirajo, in na uboziga nesrečnika niti ni* mislijo. — Pri ti priči mu kri stopa v lica, ves je otožin, roka mu debeli, in o strah! revež spozna, ko je strup bolj se razsedel po roki in celini životu, de ga je kača piknila, ki jo je nekej pred vidil iz veje se plaziti: zdaj še le pridejo njegovi pajdaši in ga milovajo , ali deleč so bili od doma. pomoči nobene, ostrašeni nesrečniga v neizrečenih bolečinah v logu ležati puste, ter hite žalostno prigodbostaršem naznaniti. Kdo popiše žalost, ktera je serce staršev presunila, ko so naznanilo dobili, de s«' je edinimu rez vse ljubljenimi! sinku grozna nesreča pripetila ? lire/, zaderžka se podajo z vozam v kraj. ker je nesrečnik v groznih bolečinah leže pomoči le zastonj v samotnim kraji prosil: zdaj ga varno na dom peljejo. kjer je potem deželni lekar (zdravnik ) svoje zdravilne sredstva nevtrudljivo k njegovimi! ozdravljenju obračal. Pretekli so celi tedni in mesci, dokler je tako nevarno vpičeniga po presta-uili neizrekljivih bolečinah zopet popolnama izlečil (ozdravil.) — Prieijoča povest tebe ljuba mladost! pač za-popadljivo prepriča, de je nedelja Gospodov dan, na kteri dan moraš z vso marljivostjo z boguzbra-nini diiliam k svetimu opravilu priteči, ne pa kakor omenjeni postopači sc po gajih vlačiti. Naj bi bil fanti* svoje starše. ki so mu verjetno de branili v gaje iti, poslušal, gotovo bi mu ne bilo treba v siiicrtnih težavah stokati. Tako je le vedno resnično, de marsikteriga, ki nedelje ne spoštuje, kazen »c-likokrat že začasno dohiti. J. Korban. Prava vera je le ena. En iskreni katolik sc pomenkva en dan z luterani. Ilerz ko so od svete vere govor načeli, jim reče: \oetova barka je bila pred podoba cerkve Jezusa Kristusa. Tisti, ki so bili o času vcsvolj-niga potopa zunaj barke, so poginili, lic eden ni bil izvzet. Zunaj cerkve ni zveličanja. Gospodje, stopite v barko. Ako v njo ne stopito, kakšiua ne- varnost bo pat* za vas? Ako zunaj barke ostanete, kolika zguba! — Mi lahko rečemo ravno to, kar vi, odgovori eden iz med njih, de je naše združenje prava cerkev Jezusa Kristusa. — Tc pa ne, odgovori katolik. Vera je ena, ali vi niste zedinjeni v tem. kar je verovati zapovedano. Ste mar vi tisto mesto, od kteriga evangeli govori, postavljeno na goro. ktero nemore skrito ostati, ker s svojim lišpam in razširjenjem oči vsih ljudi na-sc obrača? Mi se znajdemo na vsakim kraji, po vsili delih celiga sveta katoliki vzajemno eno vero terdijo. Vi ne morete ovčice Jezusa Kristusa biti. ker ne spoznate prave cerkve, ktera je njegova ceda. Vstauite, zbudite se, pridite v cerkev: ona je vaša mati. in vi ste ranili njeno serce. Veliko protestantov je. kicri na smert ni postelji spoznajo, de so zunaj prave enojne cerk\e: to bodo tudi vasi pastori spoznali, ako hočejo pravoverni bili; nikoli pa katoliku ne stopi v gla\oh-ta misel: Kdo ve, deb" ne bil jez v pra\i ccrk\i! — J. K. Spomina vredno, V Zgodnji Danici \r. tiii sim bral: ..Popivanje hvale vredniga olepsanja božje veze**. To me opominja na Itomarsko pot. ktero sini lansko leto storil. Ze od rajneih staršev sim slišal velikokrat povedati, kako so oni popot\ali h cerkvi Marij«* Device na Mengoreh: tako sim tudi jest lansko leto na praznik presvetiga Imena .Marije Device to ho/jo vežo šel obiskat. Ali kdo jc vstani popisati. kdo izgovoriti to, kar tukaj Komarje h molitvi perga-nja ? Ta božja veža stoji na malim bregu Goriške škofije Vucanskc fare blizo Tominske Socc: breg je lepo zelen, in če ravno ni več ko pd ure visok, pokaže vender na vse kraje Tominsko deželo. Va glavi brega stoji lepa seer mala pa vender vcci del lepo pomalana cerkev Marije Device, ktere glasni zvonovi po celi Tomiuski deželi donijo. Kakor so mi povedali, se tukaj velikokrat v letu sveta maša bere, pa vender takiga shoda ga ni, kakor je vsako leto na praznik Imena Marije Device, letaš 9. Rimovca. Ze prednji dan ob dveh popoldan se znajdejo farni s sosednimi duhovniki v spo-vcdiiicah, o pol sedmih se pojejo litanijc Matere lložje in se da zegen s svetim Itesnim Teh sam, poslužni duhovni pa do devete ali clo do desete ure s podedujejo, romarji pa, kteri se v velikim številu iz daljnih krajev zberd, vso noč h časti Marije lepe pesmi prepevajo. Drugi dan. to je. na praznik presvetiga Imena Marije Device, ce tudi zamolčim oblcžcnc spovcdnice in drenj per uvelim obhajilu, ker vsak zeli tukaj popolnama odpustkov deležen biti, sc derzite dve posebni andoht i. perva zjutraj zgodaj, druga ob devetih. Lansko leto sim slisal dve lepi pridigi: pač srečni farm a ni, ki imajo perložnost velikokrat take pridige poslušati! Med drugimi duhovnimi opravili se derži ob deseti uri proeesja s svetim Hešnim Telesam okoli cerkve. — Vsa služba božja povzdigne duha k nebu. Podbcrdo 14. Rožniga cveta 1N49. Marije eastivec. Hnz^lcd po kcr^aiiNklm svetu. Išhtgos lovljenje pokopalisa per sc. Krištofu c Ljubljani. IJ u bij a na. V poprejšnjih časih so se Ljubljančani v stolni cerkvi sv. \ikol;ivža. per sv. Jakobu. per Avgustinarjih in Franciskaiiarjih. večidel pa na pokopalisi per sv. Petru pokopavali. V letu 1779 so pa naredili pokopališč per sv. Krištofu, kjer je bil 4. dan Vclikotravna pervi mcrlič pokopan. Tode že v letu 1796 je bilo treba ga podaljšati: mali škof Rajgcrsfcld so to podaljšano pokopališč 10, dan Sušca 1797 blagoslovili. Ker pa tudi v tej širjavi ni bilo zdej več zadosti veliko, so ga letaš za INKI □sežnjcv povečili. Ko je bila zemlja lepo vravnana in mejivni zid okrog dodelan, je bilo to novo počivalšc mcrtvih 30. dan Malo-serpana blagoslovljeno. Ouhovno opravilo so imeli gospod korar in fajmošter v stolni cerkvi, Kari Coni. v sredi več drugih duhovnov. Veliko mcst-njanov vsakiga reda se je zbralo na ta posvečeni kraj. kteriga zemlja ima enkrat tudi njih trupla sprejeli, dokler de jih glas trobente spet združi z jieumcrjoeim d uhani. \a praznik sv. Ignacija od Lojolc 31. dan Maloserpana so naš milostIjivi knez in škof v stolni cerkvi 19 mladim diihovnam zakrament s. mašni-koviga žegnovanja podelili: pretočeno saboto zjutraj pa so se peljalibirmat v Postojnsko, Lipavsko in Idrijsko dehantijo. H i m. Sveti Oče so odločili komisarje in ministre , kteri imajo vladarstvo vsih papeževih dežel uravnovati. Papež sami obljubijo, kakor hitro bo mogoče, se v Him nazaj preseliti. Ze so Franeozke barke odrinile iz Tulona, ktere imajo Papeža iz Gacte častitljivo in praznično spet v Rim prepeljati. To bo Tedeum, kakoršniga že dolgo ni bilo. Od sv. Petra v Rimu bo po celini keršanskim svetu gromelo, od cerkve do cerkve, v zahvalo, dc je llovitlobo sveta; Ze neha dihati. Ko ve le jokati, Se klicati matere ljube nc zna. Mladenič ugasne ker lepih jc let; Življenje ga mine , In ogenj mu zgine, Ko pride ga sestra košena objel. In deklica zvene, ko vse ji cvete; Oko omedleva, Obličje zMcde va, Iii lica goreče omerznejo vse. Ni v strahu nevarnost mož terdin serčan; Pa moč ga zapuša, Upada mu duša, Ker nagne »e že mu popotvanja dan. Per grobu se starčik ozre še okrog; Temno pogleduje. Ker to premišljuje, De iztekli so časi veselja, nadlog. Je cesar na tronu na pal'ci berač, Se bota ločila. In vse zapustila, V grob mora leta in nič uni drugač. Tak stori, kar prav je. dc srečno iivii; Pravično živeti Da mir ti na sveti. Plačilo pa veči v nebesih dobiš. Hicinger. Natiskat- Joicf Bluznik v Ljubljani.