URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 24	Ljubljana, četrtek 1. julija 1982
v.
1210.
Na podlagi tretjega odstavka 390. Siena ustave Socialistične republike Slovenije in 38. člena poslovnika o delu Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/80) je Predsedstvo SR Slovenije na seji dne 23. junija 1982 sprejelo
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov Komisije Predsedstva SR Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana
I
Razrešijo se predsednik in člani Komisije Predsedstva SR Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana.
II
V Komisijo Predsedstva SR Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka iti. občana se imenujejo:
za predsednika:
Zoran Polič, član Predsedstva SR Slovenije za člane:
Mario Abram, upokojenec, Koper , Marjan dr. Brecelj, Ljubljana
Vera Gradišar, članica Predsedstva Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije Stanka Horvat, predsednica Skupščine občine Postojna
Marjan Kotar, član izvršnega odbora Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
Janko Markič, Član Sveta republike Marija Matjašec, namestnica družbenega pravobranilca samoupravljanja, Murska Sobota Miha dr. Potočnik, član Sveta republike Miha dr. Ribarič, predsednik Zakonodajnopravne komisije Skupščine SR Slovenije Janko Rudolf, član Sveta federacije Drago Šelige^, član Predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Olga Vrabič, Celje sekretar komisije:
Franc G o d e š a , svetovalec Predsedstva SR Slovenije
St. 0201-1/82
Ljubljana, dne 23. junija 1982.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
Cena 25 dinarjev	Leto XXXIX
1211.
Na podlagi 6. člena zakona o Komisiji Socialistične republike Slovenije 'za odlikovanja (Uradni list SRS, št. 24/77) in 25. člena poslovnika o delu Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/80) je Predsedstvo SR Slovenije na seji dne 23. junija 1982 sprejelo
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju predsednika, podpredsednika in članov Komisije SR Slovenije za odlikovanja
I
Razrešijo se predsednik, podpredsednik in člani Komisije SR Slovenije za odlikovanja.
II
V Komisijo SR Slovenije za odlikovanja se imenujejo:
za predsednika:
Alojz Briški, _ član Predsedstva SRS za podpredsednika:
Stane Kotnik, delegat Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
III
Člani komisije so delegati, ki so jih imenovali organi in organizacije, ki sodelujejo v delu komisije: Ivan Godec, delegat Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
Vinko Kovačič, delegat Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
Marjan Lenarčič, delegat Republiškega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije
Jože Marolt, delegat Skupščine SR Slovenije Slavko Osredkar, delegat ^Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
Dušan Skupek, delegat Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije
Mira Svetina, delegat članov Sveta federacije iz SR Slovenije
Mirko Zlatnar, delegat Sveta republike Jaka Zen, delegat Gospodarske zbornice Slovenije
St. 170-1/82
Ljubljana, dne 23. junija 1982.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
1212.
Na podlagi prvega in drugega odstavka 7. Sena in prvega odstavka 10. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu dr-
žavne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o nadomestilu za izplačano premijo pri odkupu pšenice letine 1982. leta
1.	člen
Organizacijam združenega dela, ki odkupujejo pšenico letine 1982. leta od pridelovalcev pšenice, pripada nadomestilo plačane premije tem pridelovalcem v znesku 1 dinarja za kilogram pšenice.
Organizacije združenega dela, ki kupujejo pšenično moko od organizacij združenega dela iz drugih republik, pripada nadomestilo plačane premije tem organizacijam v znesku 1,35 dinarja za kilogram moke.
2.	člen
Sredstva za nadomestilo iž prejšnjega člena se zagotavljajo iz Samoupravnega sklada zg intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. Skladu se ta sredstva dodelijo iz sredstev za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane.
3.	člen
Za organizacijo združenega dela, ki ji po 1. členu tega odloka pripada nadomestilo, uveljavlja to nadomestilo Žitna skupnost Slovenije,
Organizacija združenega dela pošlje Žitni skupnosti Slovenije zahtevo za nadomestilo skupaj s pripadajočimi fakturami o nakupu pšenice oziroma moke, z obračunom nadomestila in z nalogom za izplačilo. Zahtevo pošlje organizacija združenega dela posebej za nadomestilo pri pšenici in posebej za nadomestilo pri moki.
4.	člen
Žitna skupnost Slovenije vlaga zahteve za izplačilo nadomestila pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. Zahteve za izplačilo nadomestila pri pšenici se vlagajo ločeno od zahtev za izplačilo nadomestil pri moki, s tem da se zahteve vlagajo mesečno.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan' po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 426-03/82-1
Ljubljana, dne 24. junija 1982.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
121.7.
Na podlagi petega odstavka 103. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 1/79 in 11/81) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po tem. ko je bil dne 20. 4. 1981 sprejet samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za melioracijo Folskavske doline na
območju občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Maribor-Tezno
ODLOK
e uvedbi melioracijskega postopka v Poiskavski dolini na območju občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Maribor - Tezno
1.	člen
S tem odlokom se uvede melioracijski postopek v Poiskavski dolini na območju občin Ptuj, Slovenska Bistrica m Maribor-Tezno (v nadaljnjem besedilu: melioracijsko območje).
2.	člen
Melioracijsko območje obsega okoli 8600 hektarov bruto površin, od tega 3600 hektarov v občini Ptuj, 3100 hektarov v občini Slovenska Bistrica in 1900 hektarov v občini Maribor-Tezno.
Melioracijsko območje meri 6235 hektarov neto površin in se deli na 18 posameznih zaključenih melioracijskih območij, z naslednjimi mejami in neto površinami:
OBMOČJE 1. — Je omejeno z desnim bregom reke Polskave pod vasjo Barislovci, naprej poteka meja vključno s pare. št. 428/3, 428/4, 427, 433, 436. 444, 441 k. o. Barislovci do k. o. Lancova vas ob poljski poti iz vasi Barislovci do reke Polskave, naprej ob Polskavi do ceste Ptuj—Macelj ter naprej ob poljski poti, katera poteka od vasi Jurovci izpod hribov ob Lancovskem gozdu in Trnovskem gozdu ter se veže na odsek vaške cesta Sela—Bolečka vas, ki je obenem meja območja na zgornjem delu.
Površina območja meri 165 hektarov.
OBMOČJE 2. -— Je omejeno z reko Polskavo ter z vaško cesto Sela—Bolečka vas, naprej s poljsko potjo, ki poteka od vaške, ceste Sela—Bolečka vas, pa do ceste Lovrenc na Dravskem polju—Majšperk. Zgornji del območja je omejen s cesto Lovrenc na Dravskem polju —Majšperk. Območje leži pod vasmi Lovrenc na Dravskem polju in Apače, na desnem bregu reke Polskave.
Površina območja meri 275 hektarov'.
OBMOČJE 3. —- Je omejeno z reko Polskavo in vaško cesto Apače—Trnovec. Območje leži med vasmi Apače—Trnovec.
Površina območja meri 80 hektarov.
OBMOČJE 4. — Je omejeno s cesto Lovrenc na Dravskem polju—Majšperk, naprej z vaško cesto, ki poteka ob južnem robu vasi Lovrenc na Dravskem polju in naprej za vas Apače in Bolečka vas. Na drugi strani je območje omejeno z reko Polskavo. Območje leži pod vasjo Lovrenc na Dravskem polju.
Površina območja meri 210 hektarov.
OBMOČJE 5. — Je omejeno s Framskim potokom na eni strani in na drugi strani , s cesto Majšperk— Župečja vas—Sp. Pleterje—Zg. Pleterje—Dragonja vas. Območje leži ob levem bregu Framskega potoka tik pod vasmi Sp. in Zg. Pleterje in Dragonja vas.
Površina območja meri 280 hektarov.
OBMOČJE 6. — Je omejeno z železniško progo Pragersko—Ptuj in Framskim potokom—cesto Lovrenc na Dravskem polju—Majšperk in reko Polskavo—potokom Kamenišnico.
Površna območja meri 480 hektarov.
OBMOČJE 7. — Je omejeno s cesto Stražgonjca— Gaj in železniško progo Pragersko—Ptuj, potokom Kamenišnica—reko Polskavo in potokom Trojšnica.
Površina območja meri 660 hektarov.
OBMOČJE 8. — Je omejeno s cesto Pragersko— Ptuj—potokom Trojšnica—reko Polskavo—potokom Kragonja.	'
Površina območja meri 520 hektarov.
OBMOČJE 9. — Je omejeno z železniško progo Pragersko—Maribor in cesto Pragersko—Ptuj, potokom Kragonja in opuščeno progo Pragersko—Medvedce.
Površina območja meri 190 hektarov.
OBMOČJE 10. — Je omejeno z železniško progo Celje—Maribor, opuščeno železniško progo Pragersko— Medvedce in reko Polskavo.
Površina območja meri 185 hektarov.
OBMOČJE 11. — Je omejeno z železniško progo Celje—Maribor, reko Polskavo, akumulacijo Medvedce in potokom Devina.
Površina območja meri 350 hektarov.
OBMOČJE 12. — Je omejeno z železniško progo Celje—Maribor, potokom Devina in akumulacijo Medvedce, reko Polskavo, cesto Jablane—Sestrže in naprej Trnovec—Vrhloga, železniška proga Celje—Maribor.
Površina območja meri 305 hektarov.
OBMOČJE 13. — Je omejeno s cesto Jablane— Sestrže in naprej Medvedce—Jurovska vas—Podlože, Lovrenc na Dravskem polju in reko Polskavo.
Površina območja meri 345 hektarov.
OBMOČJE 14. —Je omejeno z železniško progo Pragersko—Maribor, železniško progo Pragersko—Ptuj, cesto Sikole—Stražgojnca, Sp. Gorica in potokom Reka.
Površina območja meri 330 hektarov.
OBMOČJE 15. — Je omejeno z železniško progo Pragersko—Maribor, cesto Hotinja vas—Rače—Brezula —Podova—Zg. Gorica, naprej poteka meja po stari strugi potoka Prednica do ceste Rače—Jesenca, naprej ob cesti Rače—Ješenča in naprej ob novoasfaltirani cesti na robu vasi Ješenca ter naprej po potoku Prednica do železniške proge Pragersko^-Maribor.
Površina območja meri 290 hektarov.
OBMOČJE 16. — Je omejeno s staro cesto Slovenska Bistrica—Maribor, cesto Slovenska Bistrica—Pragersko, reko Devino, cesto Leskovec—Vrhloga. železniško progo Celje—Maribor, reko Polskavo in spet cesto Pragersko—Slovenska Bistrica do hitre peste Hoče —Levec ter naprej s poljsko potjo od hitre ceste do stare ceste Slovenska Bistrica—Maribor.
Površina območja meri 390 hektarov.
OBMOČJE 17. — Je omejeno z železniško progo Celje—Maribor, akumulacijo Požeg, potokom Drosari-ca, staro cesto Maribor—Slovenska Bistrica, poljsko potjo od naselja Gabernik do naselja Pokoše, robom gozda Velenik in reko Polskavo.
Površina območja meri 700 hektarov.
OBMOČJE 18. — Je omejeno z železniško progo Pragersko—Maribor, K-7, staro cesto Maribor—Slovenska Bistrica, potokom Drosarica in akumulacijo Požeg.
Površina območja meri 480 hektarov.
Melioracijsko območje iz prvega odstavka tega člena je grafično prikazano na pregledni karti v merilu 1 : 25.000, natančnejše meje pa so določene na karti v merilu 1 • 5000, ki je sestavni del glavnega projekta. Pregledna karta in glavni projekt sta na vpogled pri pristojnih kmetijskih zemljiških skupnostih.
3.	člen
Vsa zemljišča na melioracijskem območju iz prejšnjega člena tega odloka se razvrstijo v zemljišča po
1.	alinei drugega odstavka 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81).
4.	člen
Investitorji melioracije po tem odloku so kmetijske organizacije združenega dela vsaka za zemljišča, ki jih ima v upravljanju v melioracijskem območju, oziroma organizacije združenih kmetov z melioracijskega območja za zemljišča v zasebni lastnini.
5.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje ‘in grmičevje s kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma v upravljanju.
Roki za izvršitev del po prejšnjem odstavku so določeni v programu izvedbe melioracijskih dei, ki ga sprejme investitor. Investitor je dolžan obvestiti o rokih izvedbe teh del lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracijskih območjih iz drugega odstavka 2. člena tega odloka.
Če lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča ne Izvede potrebnih melioracijskih del, odredi občinski upravni organ, pristojen za Kmetijstvo, v skladu s 109. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) izvedbo potrebnih ukrepov na stroške tega lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča.
6.	člen
Sredstva za melioracijo kmetijskih zemljišč po tem odloku zagotavljajo Zveza vodnih skupnosti Slovenije, kmetijske zemljiške skupnosti z melioracijskega območja in lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč z melioracijskega območja v skladu s finančnim načrtom, ki ga, upoštevajoč pogoje za naložbe v melioracije v SR Sloveniji, sprejme Samoupravna interesna skupnost za melioracije Polskavske doline na območju občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Maribor-Tezno.
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč z melioracijskega območja vplačujejo sredstva za izvedbo melioracije v skladu s finančnim načrtom iz prejšnjega odstavka po osnovah in merilih, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za melioracijo Polskavske doline na območju občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Maribor-Tezno na poseben račun investitorja melioracije na posameznem melioracijskem območju iz drugega odstavka 2. člena tega odloka.
7.	člen
Melioracijski objekti in naprave so družbena lastnina v upravljanju investitorja melioracije.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za melioracijo Polskavske doline na območju občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Maribor-Tezno določi vsako leto program potrebnih vzdrževalnih del na melioracijskih objektih in napravah, izvajalca teh del, pogoje in merila za izvajanje skupnih vzdrževalnih del in obseg potrebnih sredstev za izvedbo tega programa.
8.	člen
Za redno vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav, razen za osnar/no odvodno mrežo, skrbi investitor melioracije.
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so dolžni v skladu s programom iz drugega odstavka prejšnjega člena po končani melioraciji redno vzdrževati melioracijske objekte in naprave na kmetijskih zemljiščih, ki jih imajo v lasti oziroma v upravljanju, tako da so ti objekti in naprave trajno uporabni in funkcionalni.
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč z melioracijskega območja prispevajo sredstva za skupna vzdrževalna dela glede na površino melioriranega zemljišča, ki ga imajo v lasti oziroma v upravljanju.
Sredstva iz prejšnjega odstavka zagotavljajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč s prispevkom, ki ga s posebnim odlokom uvedejo občinske skupščine z melioracijskega območja.	,
9.	člen
Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju morajo 'po končani melioraciji prilagoditi rabo meloriranih kmetijskih zemljišč proizvodnemu programu, ki je podlaga za izvedbo melioracije in sredstvom, vloženim v usposobitev teh zemljišč. Ta program mora biti v skladu z družbenim planom občine ter družbenim planom SR Slovenije.
Na melioriranih kmetijskih zemljiščih se po končani melioraciji organizira intenzivna kmetijska proizvodnja v skladu s proizvodnim programom melioracije, in sicer na 73 0/o poljedelska proizvodnja, usmerjena v pridelavo koruze, pšenice in sladkorne pese v ustreznem kolobarju, na 27 °/o pa intenzivna travniška proizvodnja.
10.	člen
Obseg in dinamika izvedbe melioracijskih del po posameznih območjih iz drugega odstavka 2. člena tega odloka se za obdobje 1982—1985 določi s programom melioracij za to obdobje, ki ga sprejme Skupščina Zveze vodnih skupnosti Slovenije.
11.	člen
Na podlagi tega odloka izdajajo skupščine občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Maribor-Tezno odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, če je komasacija potrebna.
12.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka nastopijo na melioracijskih območjih iz drugega odstavka 2. člena tega odloka posledice iz 102. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81).
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-04/82-2
Ljubljana, dne 24. junija 1982.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Janez Zemljarič 1. r.
1214.
Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju tUradni list SRS, št. 11/80) daje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
SOGLASJE
k sklepu sveta visokošolske temeljne organizacije za veterinarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, z dne 26. 2. 1982 o omejitvi vpisa rednih študentov v 1. letnik študijskega leta 1982/83
Daje se soglasje k sklepu sveta visokošolske temeljne organizacije za veterinarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se lahko vpiše v prvi letnik v študijskem letu 1982/83 največ 60 rednih študentov.
Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in za 'študente iz dežel v razvoju.
St. 610-04/82-1
Ljubljana, dne 10. junija 1982.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije .	Podpredsednik
Vlado Klemenčič j. r.
1215.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij ^med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SRS, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 2/82, 7/82, 9/82, 12/82, 13/82, 15/82, 18/82, 20/82, 21/82, 22/82 in 23/82)
V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
Pri zaporedni številki 50 občina Šentjur se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,30 °/o;
—	v stolpcu 17 stopnja 14,04 nadomesti s stopnjo 14,34;
—	v stolpcu 18 stopnja 29,14 nadomesti s stop-io 29,44.
Št. 420-34/81
Ljubljana, dne 25. junija 1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
1216.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80 in 70/81) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO	v
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje izbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje
zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/81. 38/81, 1/82, 2/82, 7/82, 13/82, 15/82, 18/82, 20/82, 21/82, 22/82 in 23/82) se v tabelah točke 2:
pri zaporedni številki 50 občina Šentjur stopnja 14,04 nadomesti s stopnjo 14,34.
Št. 420-34/81
Ljubljana, dne 25. junija '1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1217.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 40. člena samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjske. problematike TOZD Kmetijstvo KIT KŽK Kranj, na seji dne 17. 6. 1982
odločilo:
Ugotovi se, da določbe 40. člena samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjske problematike TOZD Kmetijstvo Kranj, KIT KŽK Kranj, ki so ga delavci te temeljne organizacije sprejeli na referen-durrfu dne 28. 3 1980, niso v neskladju z ustavo in niso v nasprotju z zveznim zakonom.
Obrazložitev:
a)	Sodišče združenega dela v Kranju je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedene določbe samoupravnega sporazuma, ki so ga delavci te temeljne organizacije združenega dela sprejeli na referendumu dne 28. 3. 1980. S temi določbami je predpisano: »Ko delavec kateregakoli TOZD-a KŽK izprazni stanovanje, odloči o tem kateri TOZD bo dobil to stanovanje delavski svet delovne organizacije po sporazumu glede na potrebe TOZD-ov. Enak postopek se uporabi tudi, ko se iz združenih sredstev kupijo nova stanovanja. "Kateri TOZD je najbolj upravičen do stanovanja odloči DS DO glede na potrebe TOZD. Dokončno pa odloča v TOZD,
kdo bo dobil stanovanje glede na sestavljeno prioritetno listo DS TOZD.«
Predlagatelj meni, da so navedene določbe samoupravnega sporazuma v nasprotju z zakonom o združenem delu, ker se z njimi prenašajo odločitve o vprašanjih, o katerih imajo pravico in dolžnost odločati delavci v temeljni organizaciji oziroma samoupravni organi v temeljni organizaciji, na delavski svet delovne organizacije. Po 118. členu zakona o združenem delu delavci v temeljni organizaciji lahko združujejo sredstva za skupno porabo s sredstvi, ki jih upravljajo delavci v drugih temeljnih organizacijah. Takšno združevanje pa ne pomeni, da potem o teh združenih sredstvih odloča delavski svet delovne organizacije. Tudi v takšnih primerih morajo odločati delavci temeljne organizacije, kajti v obratnem primeru bi to pomenilo odtujevanje pravic delavca.
b)	Ustavno sodišče je ugotovilo, da se je sedem temeljnih organizacij v okviru delovne organizacije KIT Kmetijsko živilski kombinat Kranj s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo, ki so ga sprejele na referendumu dne 13. 4. 1979, dogovorilo, da bodo združevale v sklad skupne porabe na ravni delovne organizacije sredstva svojih skladov skupne porabe, ki so namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, višina teh sredstev se določi letno z zaključnim računom, osnova za združitev pa je ustvarjen poslovni sklad za razširitev materialne osnove in pospešena amortizacija (87. člen). Po določbah 122. člena .tega samoupravnega sporazuma ima delavski svet delovne organizacije pristojnost, da v soglasju z vsako prizadeto TOZD sprejema sklepe o vprašanjih, o katerih se delavci osebno izjavljajo. Vse temeljne organizacije združenega dela so sprejele vsaka svoj samoupravni sporazum o reševanju stanovanjskih vprašanj. Iz samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjske problematike TOZD Kmetijstvo Kranj je razvidno, da se z njim določajo pogoji, način, vrstni red, prednosti, druge pravice in dolžnosti, ter ureja postopek, po katerem morejo delavci TOZD pridobiti najemniška stanovanja, posojilo za stanovanjsko gradnjo, pomoč pri nakupu stanovanj, kakor tudi druge oblike pomoči za urejanje stanovanjskih zadev (1. člen). Temeljna organizacija se je zavezala, da odvaja sredstva za reševanje stanovanjskih potreb na skupen žiro račun v okviru KIT KŽK Kranj (11. člen). Delavski svet temeljne organizacije izdela Jetni načrt potreb po najemniških stanovanjih, posojilih za individualno stanovanjsko gradnjo in sredstvih za pomoč pri nakupu stanovanj (12. člen). Po določbah
14.	člena tega samoupravnega sporazuma odloča delavski svet TOZD o dodelitvi kreditov za nakup stanovanj, kreditov za gradnjo in adaptacijo zasebnih stanovanjskih hiš, potrjuje in dokončno odloča o prioritetni listi, ki jo sestavi odbor za izobraževanje in socialno varnost delavskega sveta delovne organizacije in potrjuje letni načrt reševanja stanovanjske problematike. Z določbami 15. člena tega sporazuma je določeno, da delegati TOZD-ov v delavskem svetu DO KŽK Kranj glede na prioritetno listo po TOZD-ih dokončno odločajo o tem, kateri TOZD je najbolj upravičen do novo kupljenih stanovanj, pa tudi do izpraznjenih stanovanj, kupljenih iz združenih sredstev ter sporazumno odločijo, koliko združenih sredstev bo posamezna temeljna organizacija porabila za posojila svojim delavcem za stanovanjsko gradnjo. Po določbi 25. člena tega sporazuma pa o dodelitvi stanovanj po-
sameznim delavcem po prioritetni listi dokončno odloča delavski svet temeljne organizacije.
Sestavni del obravnavanega sporazuma (56. člen) je tudi metodologija za dodelitev najemnih stanovanj. Ta obsega merila in njihovo ovrednotenje. Po tej metodologiji se sestavi prioritetna lista za temeljno organizacijo. Na podlagi sestavljenih prioritetnih list po temeljnih organizacijah se določajo potrebe ter se med seboj primerjajo.
c)	V obravnavanem primeru so samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo KIT K2K Kranj sprejeli delavci v vsaki od sedem udeleženih TOZD-ov na referendumu dne 13. 4. 1979, samoupravni sporazum o reševanju stanovanjske problematike TOZD Kmetijstvo in metodologijo za dodelitev stanovanj, ki je njegov sestavni del, pa so sprejeli delavci te TOZD na referendumu dne 28. 3. 1980, kar je v skladu z določbami 463. člena zakona o združenem delu. Stanovanjska sredstva so temeljne organizacije združile v skladu z določbami 118. in v skladu z 235. členom zakona o združenem delu določile tudi način upravljanja s temi sredstvi. Delavci temeljnih organizacij v obravnavanem primeru sami določajo potrebe po stanovanjih iz združenih sredstev, sami se dogovarjajo in sporazumevajo o razdelitvi stanovanj iz združenih sredstev po TOZD-ih glede na svoje potrebe po načelu vzajemnosti in solidarnosti (40. člen obravnavanega sporazuma). O dodelitvi posameznih stanovanj delavcem v TOZD-u pa glede na prioritetno listo TOZD-a odloča delavski svet TOZD-a (25. člen). S takšno samoupravno ureditvijo je ne glede na opredelitve v 15. in 40. členu, da delavski svet delovne organizacije »dokončno odloča« in da »odloči po sporazumu glede na potrebe TOZD-ov«, kateri TOZD bo dobil novo kupljena ali izpraznjena stanovanja iz združenih sredstev, delavcem v posamezni temeljni organizaciji dejansko omogočeno, da v smislu 16. člena ustave SR Slovenije in določb zakona o združenem delu odločajo o delitvi sredstev skupne porabe — stanovanjski del in jim tako niso odtujene samoupravne pravice.
Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi določb 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pav-
ličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk.
št U J 30/82-7
Ljubljana, dne 17. junija 1982.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič L r.
1218.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije je na svojem 12. rednem zasedanju dne 9. junija 1982 na podlagi 8. točke
17.	člena zakona o elektrogospodarstvu (Uradni list SRS, št. 42/73) in 8. točke 11. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije sprejela
PRAVILNIK
o spremembi pravilnika o splošnih pogojih za dobavo električne energije iz električnega omrežja Slovenije
1.	'člen
četrti odstavek 68. člena pravilnika o splošnih pogojih za dobavo električne energije iz električnega omrežja Slovenije (Uradni list SRS, št. 16/77) se spremeni in se glasi:
»Če uporabnik ne plača računa v določenem roku, ima dobavitelj pravico zaračunati uporabniku 16°/o zamudne obresti.«
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije
dr. Rudi Babič 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
1219.
Na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 8. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja' posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Brežice (Uradni list SRS, št. 10/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Brežice
ODREDBO
o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno
1.	Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na debelo in na drobno (v nadaljnjem besedilu: trgovske organizacije), nimajo pa sklenjenih samoupravnih sporazumov iz prvega odstavka 22. člena Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80). oblikujejo prodajne cene proizvodov v promgtu na debelo ozirottta na drobno po določbah tega' odloka, z upoštevanjem naslednjih stopenj za kritje svojih stroškov:
Proizvodi, ki s padejo	Stopnja za kritje
v dejavnost	i	stroškov največ v viš.
panoga	skupina podskupina			na debelo v */•	na ii robne v •/•
•m	•1111	oiim	kremenčev pesek, kremen	3	5
6120	01200	—	kamen, marmor, gramoz, pesek	5	12
0130	01302	013021	Osnovne vrste pšeničnega in rženega kruha	posebni	predpisi
			— specialni kruh in vse vrste pekovskega	peciva —	8
Za izdelke samostojnih obrtnikov se pri oblikovanju cen v prometu blaga na debelo in na drobno, uporabljajo stopnje, določene za enake oziroma sorodne industrijske izdelke.
2.	Pri oblikovanju prodajnih cen iz te odredbe se uporabljajo določbe 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točfke odloka o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno (Uradni list SRS, št. 15/82).
1220.
Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) ter 40. člena statuta krajevne skupnosti Cerklje ob Krki je skupščina krajevne skupnosti Cerklje ob Krki na svoji seji dne 17. junija 1982 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za vasi Župeeo in del Cerkelj (od hišne št. 53, do hišne št. 74)
1.	člen
Razpiše se referendum v Krajevni skupnosti Cerklje ob Krki za vasi Župečo vas in del Cerkelj (od hišne št, 53, do hišne št. 74) za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju kot samoprispevek krajanov za asfaltiranje krajevne ceste Cerklje—Zupeča vas.
2.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila za vračanje posojila Samoupravni interesni skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Brežice.
Posamezna gospodinjstva, prispevajo enkratni znesek po določenih kategorijah in sicer:
I.	12.000 din,	II. 9.000 din,	III. 6.000 din,
la. 11.000 din,	II.a 8.000 din,	Ill.a 5.000 din.
Seznam zavezancev po kategorijah je priloga temu sklepu.
3.	Sen
Krajevni	samoprispevek bo uveden za obdobje
5 let in sicer od 1. 9. 1982 do 31. 8. 1987. S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 1,084.000 din. Na posamezne vasi Odpade:
Zupeča vas	3.840	m2
Cerklje	1.535	m2
skupaj	5.375	m2
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali krajani, ki imajo
stalno prebivališče v Župeči vasi in delu Cerkelj (od
3.	Ta odredba začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-10/82-7
Brežice, dne 16. junija 1982.
Predsednik . Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice
Jože Avšič 1. r.
hišne št. 53, do hišne št.. 74) ter lastniki zgrajenih vikendov ob tej cesti in sicer:
1.	od neto osebnih dohodkov zaposlenih 2°/e,
2.	od neto pokojnin 24 * 6/o,
3.	od davčnih osnov, občani, ki imajo dohodek od obrti in intelektualnih storitev 2 “/e,
4.	od katastrskega dohodka kmetijskih proizvajalcev 2 */«,	• •	■
5.	od lastnikov traktorjev 1.000 din na leto, .
6.	od lastnikov vikendov in 'krajanov, ki so na začasnem delu v tujini 2 u/e od letnega povprečja osebnega dohodka v SR Sloveniji, z njimi se sklene posebna pogodba.
5.	člen
Lastnik novozgrajene stanovanjske hiše ali vikenda ob asfaltirani krajevni cesti mora prispevati znesek v vrednosti 40 m2 asfaltiranega cestišča trenutne tržne cene. Ob izdaji soglasja za priključitev na krajevno cesto bo moral poravnati ta znesek.
Novonaseljeni krajan v omenjenih vaseh postane zavezanec samoprispevka od dneva priselitve.
6.	člen
Ko svet krajevne skupnosti ugotovi, da so zorana sredstva že pokrila posojilo, se preneha z zbiranjem samoprispevka.
7.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter drugih nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust. '•
Plačila samoprispevka so oproščeni tudi krajani, ki prejemajo pokojnino, katera mesečno ne presega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji, ki ga določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za preteklo leto.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na poseben žiro račun pri krajevni skupnosti Cerklje ob Krki.
772.000	din
312.000	din „084.000 dm
9. člen
Način, pobiranja samoprispevka:
1.	za zaposlene se krajevni samoprispevek obračuna pri izplačilu mesečnih osebnih dohodkov in odvede 'na poseben žiro račun pri Krajevni skupnosti Cerklje ob Krki,
2.	za upokojence pobere krajevni samoprispevek Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in ga odvede na poseben žiro račun pri krajevni. skupnosti Cerklje ob Krki,
3.	za občane, ki opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost s sredstvi v zasebni lasti (obrtniki, intelektualci) ter zavezanci za plačilo davkov od kmetijskih zemljišč obračuna in pobira samoprispevek Uprava za družbene prihodke Skupščine občine Bre-, žice in odvede na poseben žiro račun pri krajevni skupnosti Cerklje ob Krki,
4.	vsi enkratni zneski, ki se pobirajo letno neposredno od zavezancev, se zbirajo na poseben žiro račun pri krajevni skupnosti Cerklje ob Krki.
16.	člen
Skupščina krajevne skupnosti Cerklje ob Krki sprejme sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev izjavila za uvedbo samoprispevka.
17.	člen
Svet krajevne skupnosti mora vsako leto na krajevno običajen način obvestiti krajane o višini zbranih sredstev.
18.	člen
*
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Cerklje ob Krki.
19.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Cerklje ob Krki, dne 22. junija 1982.
10. člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti plačila krajevnega samoprispevka v roku, se samoprispevek izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
,	11. člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo krajani s stalnim prebivališčem na območju naselja Zupeča vas pri delu Cerkelj, ki so vpisani v splošni volilni imenik in tisti, občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v TOZD oziroma v delovni organizaciji.
12.	člen
Za pravilno in namensko uporabo sredstev samoprispevka po programu je odgovoren svet krajevne skupnosti Cerklje ob Krki.
13.	člen
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka bo dne 4. 7. 1982 od 6. do 18. ure na glasovnem mestu, ki ga določi volilna komisija krajevne skupnosti Cerklje ob Krki. Za postopek o glasovanju na referendumu se uporablja zakon o volitvah in delegiranju v skupščine.
14.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Cerklje ob Krki Glasovnica
Na referendumu, dne 4. 7. 1982 o izvedbi krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. 9. 1982 do 31. 8. 1987 za asfaltiranje krajevnih cest Cerklje—Zupeča vas
glasujem
ZA	PROTI
Glasujte tako, da obkrožite besedo ZA, če se strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka, oziroma, obkrožite besedo PROTI, če se ne strinjate z uvedbo krajevnega samoprispevka.
15.	člen
Za postopek za uvedbo referenduma se smiselno uporablja določilo zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77).	t
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Cerklj e ob Krki
Stanko Zlobko 1. r.
Seznam zavezancev po kategorijah, priloga k 2. členu
sklepa o razpisu
I. kategorija
1.	Ambrožič Anton
2.	Andrej aš Alfonz
3.	Retelj Alojz
4.	Škulj Stanko
5.	Jerele Ivan
6.	Zorko Jernej
7.	Ambrožič Branko
8.	Tošič Spiro
9.	Turšič Andrej
10.	Hribar Franc
11.	Baznik Franc 12 Turšič Jože 13. Gramc Franc 14.. Kaplan Marija
I.	a kategorija
1.	Ostrovršnik Ivan
2.	Molan Stanko
II.	. kategorija
1.	Marinček Anton
2.	Zidar Alojz
3.	Retelj Franc
4.	Turšič Marija
5.	Drobnič Stanko
6.	Lenič Anton
H.a kategorija
1.	Pavačič Mira
2.	Meze Anton
3.	Mikanovič Damjan
III.	kategorija
1.	Zibert Martin
2.	Butara Zofija
3.	Druškovič Angela
4.	Jaklič Marija
referenduma
15.	Kaplan Dušan
16.	Turšič Stanislav
17.	Božič Lojze
18.	Gasior Alojz
19.	Turšič Franc
20.	Rostohar Terezija
21.	Mladkovič Jože
22.	Bogolin.- Franc
23.	Zorič Anton
24.	Zorič Stanko
25.	Grojzdek Viljem
26.	Grojzdek Alojz
27.	Ajster Franc
28.	Spiler Franc
3.	Barbič Alfonz
4.	Colarič Franc
7.	Barbič Anton
8.	Vražič Drago
9.	Turšič Stanko
10.	Zorko Janez
11.	Zorko Franc
12.	Pinaver Jožefa
4.	Drežnjak Marija
5.	Vojinov 'Marija
6.	Butara Franc
5.	Jalovec Pavla
6.	Klavžar Angela
7.	Turšič Jože
8.	Donadini Alojzija
9.	Maznik Marija
10.	2arn-Klasič Jože
11.	Urbanč Terezija
12.	Jeser Rudolf
13.	Račič Terezija
14.	Miha j lo vič Radislav
15.	Grojzdek Terezija
16.	Spiler Ignac
Ill.a kategoriji
1.	Horžen Anton
2.	Miklavčič Jože
1221.
Na podlagi 12. in 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) daje volilna komisija za izvedbo referenduma pri krajevni skupnosti Cerklje ob Krki, za naselji Boršt in Račja vas
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu z dne G. G. 1682 o uvedbi krajevnega samoprispevka v, denarju za asfaltiranje krajevnih cest v naseljih Boršt in Račja vas
I
Na območju naselij Boršt in Račja vas so bili na referendumu dne 6. 6 1982 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih skupaj 168 volilnih upravičencev. Od tega števila je bil 1 opravičeno odsoten v smislu določil 21. člena zakona o referendumu;
2.	za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo 148 volilcev ali 88,09 °/o;
3.	proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 19 volilcev ali 11,30 %>;
4.	glasovanja se ni udeležil 1 volilec ali 1,01 %>;
5.	neveljavnih glasovnic ni bilo.
II
Referendum je bil izveden v skladu z "določili zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja. Nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja, ni bilo.
Glede na to, da je od skupnega števila 167 volilnih upravičencev do glasovanja, glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 148 volilcev, ali 88,09 °/o, je bil samoprispevek izglasovan.
III
Na podlagi rezultatov glasovanja, je bila sprejeta odločitev, da se uvede krajevni samoprispevek v denarju za posodobitev in asfaltiranje krajevnih cest v naseljih Boršt in Račja vas za obdobje pet let.
Cerklje cb Krki, dne 6. junija 1982.
Predsednik komisije za izvedbo referenduma Janez Dejak 1. r.
1222.
Na podlagi 40. člena statuta krajevne skupnosti Cerklje ob Krki, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in sklepa o razpisu refe-
renduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov vasi Boršt in Račja vas za asfaltiranje lokalnih cest v vaseh Boršt in Račja vas z dne 12. maja 1982 ter ppročila volilne komisije krajevne skupnosti Cerklje ob Krki z dne 6. junija 1982, je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 22. junija 1982 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov vasi Boršt in Račja vas za asfaltiranje lokalnih cest na območju teh vasi v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki za obdobje 5 let in sicer od 1. 8. 1982 do 30. 7. 1987
1
Zavezanci krajevnega samoprispevka po tem sklepu so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju vasi Boršt in Račja vas izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve plačila v denarju.
2
Skupna vrednost del ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v denarju znaša 1,360.000 din in bodo namenjena za vračilo posojila Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Brežice. Sredstva krajevnega samoprispevka se razporedijo:
Boršt	— 742.476,70	za 4100 m2
Račja vas	— 617.523,30	za 3410 m2
skupaj	1,360.000,00 din	7510 m2
ar
Za izvajanje programa krajevnega samoprispevka skrbi svet krajevne skupnosti skupno z vaškimi odbori.
4
Za asfaltiranje krajevnih cest v vaseh Boršt in Račja vas prispevajo delovni ljudje in občani omenjenih vasi v denarju:
1.	v višini 2 °/o
—	delavci v delovnem razmerju od čistega OD, za čisti OD se štejejo tudi nadomestila OD iz vseh naslovov.
—	upokojenci iz čistih pokojnin
—	občani, ki imajo stalno prebivališče na območju vasi Boršt in Račja vas, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije
—	lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč od KD kmetijskih zemljišč
—	delovni ljudje, ki samostojno kot stalni poklic opravljajo' obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualne storitve od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja in vse druge dajatve;
2.	v višini 1.000 din letno:
—	lastniki dvoosnih traktorjev,
—	lastniki osebnih avtomobilov.
5
Samoprispevek kmetom oziroma uživalcem zemljišč, obrtnikom ter delovnim ljudem in občanom, ki imajo stalno prebivališče v vaseh Boršt in Račja vas in dosegajo dohodek izven SR Slovenije ter zdomcem odmeri in pobira uprava družbenih prihodkov občine Brežice obenem z družbenimi obveznostmi delavcev.
17.	Pavlovič Franc
18.	Pibernik Ana
19.	Potokar Ana
20.	Drobnič Franc
21.	Zorič Martin
22.	Spolar Martin
23.	Račič Anton
24.	Zorič Rozalija
3. Piši j ar Marija
Samoprispevek zaposlenih delavcev in upokojencev obračunavajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma pokojnin ob vsakem izplačilu mesečnega OD oziroma pokojnine in ga vplačajo na račun krajevnega samoprispevka krajevne skupnosti Cerklje ob Krki za vasi Boršt in Račja vas.
Občanom, lastnikom dvoosnih traktorjev in osebnih avtomobilov, odmeri krajevni samoprispevek svet skupščine KS Cerklje ob Krki, ki jih obenem obvesti o času in načinu izpolnitve obveze iz krajevnega samoprispevka.
6
Od zavezancev, ki krajevnega samoprispevka ne plačujejo v določenem roku ali ne izpolnijo delovne obveznosti, se obvezno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
7
Krajevnega samoprispevka šo oproščeni delovni ljudje in občani, in sicer od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, učenci in študentje od štipendij, učenci v gospodarstvi od svojih nagrad, zavezanci iz kmetijske, obrtnih in .drugih obveznosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov.
Plačila krajevnega samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni: socialno ogrožena kmečka gospodarstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah.
Oprostitve po prejšnjem odstavku te točke priznava posebna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti izmed predstavnikov vaških odborov.
8
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se ob koncu vsakega leta sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev skupščini krajevne skupnosti.
Ko svet krajevne skupnosti ugotovi, da so zbrana sredstva že pokrila posojilo, se preneha z zbiranjem samoprispevka.
9
Za odmero in pobiranje krajevnega samoprispevka ter izvajanje kazenskih sankcij za prekrške, ki niso podrobneje predpisani s tem sklepom, se neposredno uporabljajo določila zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73).
10
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 8. 1982.
Cerklje ob Krki, 22. junija 1982.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Cerklje ob Krki Stanko Zlobko 1. r.
CELJE
1223.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji dne 16. junija 1982 sprejel
....	:	1	' .	■ ■ . I '
ODREDBO
o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za vete-rinarsko-sanitarne preglede
1
S to odredbo se določijo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
" . 2
Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 145 dinarjev.
3
Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju se plačuje naslednja pristojbina:
din
1.	za kamionske in vagonske pošiljke	355
2.	za “kosovne pošiljke, vsako začeto uro
pregleda	355
Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veteri-narskp-sanitarni pregled pa pride ob določenem č'asu na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja, ali da ■ je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 355. dinarjev za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi pbtne stroške izvajalca.
4
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina:
1.	Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa:
din
— za odraslo govedo in kopitarje, od .ko-
mada	95
.	-r- za	teleta, od komada	60
—	za prašiče, od komada	.	70
—	za pujske do 50 kg, od komada	60
—	za	drobnico, od komada	60
Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov v procesu proizvodnje in pregled pri razkladanju ter nakladanju mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačajo poleg pristojbine še potni stroški in zamudnina.
. 2. Za veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke, od litra obdelanega ali v mlečne izdelke .predelanega mleka 0,027 dinarjev.
3.	Za veterinarsko-sanitarne preglede:
— v ribogojnicah, sejmišču, dogonskih mestih, tržnici in skladiščih živil živalskega izvora;
—	divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih otoratih;
—	pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih in obrtniških predelovalnicah mesa;
—	pri proizvodnji in predelavi jajc;
se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda 355 din.
Poleg pristojbine iz prejšnjega odstavka se plačujejo tudi prevozni stroški izvajalca.
5
Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravijo in Izvršni svet Skupščine občine Celje.
Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15 «/o od sporazumno določenega letnega pavšala, v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike.
Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine.
6
Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled, se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50%>.
7
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50700-840-003-3182 najmanj enkrat mesečno.
Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja ' za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača pri vložitvi zahtevka za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja in odvede na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine št. 50700-655-219 pri SDK.
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se lahko akontira pristojbina za en mesec v naprej, na podlagi obračuna pristojbin za pretekli mesec oziroma pavšala.
Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Celje in izvajalcem ter uporabnikom veterinar-sko-sanltarnih pregledov.
8
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah, za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Celje (Uradni list SRS, št. 14/81).
9
Ta odredba začne veljati osmi dan po objav; v Uradnem listu SRS.
St. 322B-15/62-9
Celje, dne 16. junija 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvene Hudej, dipl. inž. 1, r.
HRASTNIK
1224.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 19.81—1985 je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik na seji obeh zborov dne 7. junija 1982 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdrav-■ stveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 17 %,
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 940 din.
Prispevek v znesku 940 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce — tisti, ki je obremenjen s preužitkom,
—	za uživalce stalnih preživnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino,
—	za člane družinske in gospodarske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč.
3.	člen
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšaasti), plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
4.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci znanstvenih in književnih del, glasbeniki .tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dehtisti, fotografi, rejnice, nogometaši — neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti, plesalci, kolporterji tiska, športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, ter druge osebe, ki niso naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Te osnove so osnove tudi za odmero pravic iz socialne varnosti.
5.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) Obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije in sicer:
—	v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skup-
nosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
— v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini, se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
6.	člen
Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo.
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi NB Jugoslavije, veljavni na dan,'ko je prispevek vplačan.
7.	člen
Višina prispevka iz 3., 4., 5. in 6. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po stopnji 12,30.
8.	člen
Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s' sredstvi v lasti občanov in se'jim ugotavlja dohtidek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81).
Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80).
9.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 384 din mesečno na posameznega upravičenca.
10.	Sen
Za osebe, ki delajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega, delovnega časa.
Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 37/81.
11.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnost pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/o.
12.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 6 °/o od bruto prejemka.
13.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 7. člena tega sklepa.
"	14. člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo občinske zdravstvene skupnosti od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 10-507/81).
15.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje
St. 194/82
Hrastnik, dne 7. junija 1982.
Predsednik
Skupščine OZS Hrastnik
Mirko Štromajer L r.
IDRIJA
1225.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne
17.	junija 1982 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka namenske rabe površin za Črni vrh
1.	člen
Za 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS se javno razgrne osnutek namenske rabe površin za črni vrh, ki ga je izdelal RPC Idrija TOZD Atelje za projektiranje pod št. 620/82 v maju 1982.
2.	člen
Osnutek namenske rabe površin iz 1. člena tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Idrija in prostorih krajevne skupnosti Črni vrh.
3.	člen
V	času javne razgrnitve lahko k osnutku namenske rabe površin podajo svoje pripombe in predloge občani, zainteresirane delovne in druge organizacije ter skupnosti.	/.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/74
Idrija, dne 17. junija 1982.
Predsednik IS SO Idrija
Vojko Božič, dipl. soc. 1. r.
1226.
Na podlagi drugega odstavka 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 28/79) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Idrija na seji obeh zborov sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 5/80)
1. člen
Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva iz sklepa (Uradni list SRS, št. 5/80) se uskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva in zna-
šajo:
din
1.	Za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah in dispanzerjih
v zvezi s posameznim primer, zdrav.	45
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki
je opravljen na zahtevo uporabnika	130
3.	za zobozdravstvene storitve in pripomočke:
—	za prvi pregldd pri stomatologu —
specialistu	^	40
—	za vsak rent. posnetek zob (največ 6)	15
—	za vsako zalivko	45
—	za polno kovinsko prevleko	320
—	za vse druge prevleke	380
—	za	inlay nazidek	210
—r za	vsako krono	460
—	za	vsak člen v mostovni konstrukciji	210
—	za vsako nadomestilo fasete, cement,
stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi	70
—	za začasno prevleko ali člen v
začasnem mostičku	90
—	za	gred. opornico ali jahač	250
—	za	vsako totalno protezo	670
—	za	vsak obturator	90
—	za vsako parcialno protezo	840
—	za vsako začasno protezo	630
—	za vsako bazo kovinske proteze	800
—	za snemni ortodontski aparat pri
uporab, starejših od 18 let	735
—	za vsak fiksni ortodontski aparat pri
uporabnikih starejših od 18 let	1050
—	za vsako reparaturno prilagoditev stare
proteze, podložitev dli reokluzijo	110
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez'
din
nje, če ta ni predpisana	110
5.	za vsak rentgentski posnetek v ambulantah in dispanzerjih za največ 6 posnetkov
pri snemanju	15
6.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialističnih zavodih in institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za
največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno	65
7.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili ali
posebniny prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi S posameznim primerom zdravljenja	130
8.	za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni	na recept	35
9.	za intraut. kontracepcijska sredstva, ki
niso registrirana kot zdravilo in jih posredujejo dispanzerji za žene	—
10. za proteze, ortotične pripomočke, aparate
za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez,
invalidske vozičke in mehanične dvigalne
naprave	320
11.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za krn
po amputaciji	320
12.	za	ortopedsko obuteV	650
13.	za	kilni pas	315
14.	za	bergle	65
15.	za	inhalator,	aparat	za	aerosol	—
18.	za	očala	90
17.	za	kontaktna	stekla,	kadar	so	nujno
potrebna za opravljanje poklica	200
18.	za očesno protezo	210
19.	za lasulje zaradi trajno izražene pleša-
vosti travmatskega izvora, posledica jemanja določenih zdravil in umetne dojke	200
20.	za ojačevalni slušni aparat	350
. 21. za aparat za omogočanje glasnega govora 420
22. za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana	—
2.	člen
Ta sklep nadomesti sklep o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, št. 190-4/78, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 5/80.
3.	člen
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Idrija in se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-6/82
Idrija, dne 18. junija 1982.
Predsednik skupščine
Marijan Groff, dipl. oec. L r.
KAMNIK
I
1227.
Skupščina občine Kamnik je na podlag^ 6. in il. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na
3.	seji zbora združenega dela dne 23. junija 1982 in na
S Š6ji zbora krajevnih skupnosti dne 23. junija 1982 sprejela
ODLOK
o špreitiembi odloka o davkih občanov
1.	člen
V 6. členu odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, Št. 7/77, 11/77, 24/77, 7/78, 11/78, 8/79, 38/79, 2/66, 11/81, 37/81, 12/82) se stopnja 0,10 6/o naddmesti š Stopnjo 0,50 «/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1982 dalje.
St. 020-6/82
Kamnik, dne 23. junija 1982.
>	'	Predsednik
Skupščine občihe Kamnik
mag. Ivan Justinek 1. r.
1228.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 194. člena statuta občihe Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na 3. seji zbora združenega dela dne 23. junija 1982 in 3. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. junija 1982 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 v občini
Kamnik
1.	člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane ter ukrepov za pospeševanje kmetijstva v skladu z družbenim planom občine Kamnik se s tem odlokom uvede posebni občinski davek iž osebnega dohodka delavcev za obdobje 1982—19Š5 po stopnji 0,4% od osebnega dohodka-
2.	člen
Sredstva zbrana na osnovi prejšnjega člena, se tišitterjajb v Samoupravni sklad za intervencije v kme-tijštVu v občini Kamnik in še smejo uporabljati šamd za namene iž 7. Člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), zlasti pa:
—	za pospeševanje živinoreje ha domači krmni osnovi,
—	za Zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje;
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe;
—	za nadomestilo dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilnokreditnih služb;
— Za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribo-
vitih dbmočjih;
Za druge nujne Ukrepe po programu, ki ga V skladu š planskimi akti Občine vsako leto Sprejme skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini
3.	člen
Skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu letno poroča Izvršnemu svetu Skupščine občine Kamnik o izvajanju programa pospeševanja kmetijstva in usmerjanju intervencijskih Sredstev v občini Kamnik.
'	»	4. člen
Sredstva za ihtervenčije iz 2. člena tega Odloka se lahko dodelijo upravičencem le ob pogoju, da Se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo, da bodO Zagotavljali dogovorjene količine kmetijskih pridelkov organizaciji združenega dela, ki organizira na območju občine Kamnik družbeno Organizirano kmetijsko proizvodnjo, oziroma organizaciji združenega dela, ki je v občini Kamnik zadolžena Za preskrbo s hrano.
5.	člen
Glede obračunavanja in vplačevanja posebrteg«. občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določbe zakona 0 davkih občanov.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan pd objavi v Uradnem listu ŠRS, uporablja pa se od 1. julija 1982 dalje.
Št. 020-21/82-4
Kamnik, dne 23. juhijš 1982.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek 1. t.
1229.
Na podlagi 194. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list ŠRS, št. 9/82), drugega odstavka 29. člena zakona 0 Skupnih Osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81). 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) ter ob smiselni uporabi zakona o Obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) je Skupščina občine Kamnik na 3. seji zbora združenega dela dhe 23. junija 1982 in 3. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. junija 1982 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Kamnik V obdobju 1981—1985, za leto 1982
1.	člen
Delavni v temeljnih In drugih organizacijah Združenega dela ter v delovnih skupnostih in delOvni ljudje, ki z osebnim delom s Sredstvi v lasti Občanov opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost in pri njih
zaposleni delavci (v nadaljevanju: zavezanci) bodo prispevali za uresničitev programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, za leto 1982 sredstva oziroma prispevke, kot je določeno s tem odlokom.
2.	člen
Za uresničevanj e programa Občinske izobraževalne skupnosti Kamnik, znaša prispevna stopnja 5,06 iz brutto osebnega dohodka.
3.	člen	w:*
Za uresničitev, programa Skupnosti otroškega' var-^-
stva. Kamnik znaša prispevna stopnja, skupno 2,02 iz bruto osebnega dohodka, od tega:
—	po domicilnem principu 0,52,
—	po principu delovnega mesta 1,50.
.	4. člen
Za uresničevanje programa telesne kulture znaša skupna prispevna stopnja 0,45 iz brutto osebnega dohodka, od tega:
—	za uresničitev programov telesne kulture v občini Kamnik 0,40,
—	za uresničevanje programa Telesne kulturne skupnosti Slovenije 0,05.
5.	Člen
Za uresničitev programa Občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik znaša prispevna stopnja 0,53 iz brutto osebnega dohodka.
6.	člen
Za uresničitev' programov kulturne dejavnosti znaša skupna prispevna stopnja 1,02 iz bruto osebnega dohodka, od tega:
—	za uresničitev programov kulturne skupnosti Kamnik — 0,46
—	za uresničitev programov kulturne skupnosti Slovenije — 0,56.
7.	člen
Za uresničitev programa Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik znaša skupna prispevna stopnja 10,82, od tega:
—	iz bruto osebnega dohodka 1,38,
—	iz dohodka delovne organizacije 9,44.
Drugi zavezanci prispevajo sredstva za zdravstveno varstvo v višini in nq način, ki jih navaja sklep o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi osnov - in višini prispevkov za financiranje zdravstvenega varstva Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik v letu 1982. V glasilu »Kamniški občan« ga bo objavila občinska zdravstvena skupnost. <
8.	člen
Zavezanci plačujejo prispevke iz osnove in na način, kot je določeno z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80).
9.	člen
' Z dnem, ko začne veljati ta odlok prenehajo veljati. prispevne stopnje, objavljene v pregledu, ki ga je objavila Republiška - uprava za družbene- prihodke; (Uradni list SRS, št. 37/81) In sicer:
—	pod št. 1) kolone: 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14
—	pod št. 2) kolona: 2.
10.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1982 dalje.
Št. 020-23/82
Kamnik, dne 23. junija 1982.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinck 1. r. ..
*	1230.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS. št. 9/82) na 3. seji zbora združenega dela in na 3. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 23. junija 1982 sprejela
SKLEP
o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepoved graditve vseh objektov na območju Velike planine
1
S tem sklepom se uvede splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč in. prepoved graditve vseh objektov na območju Velike planine, Male planine. Kisovca, Dola, Arzenika. Marjaninih njiv in Gojški planini, dokler ne bo v skladu s 4. členom odloka o novelaciji Urbanističnega programa za območje Kamnika (Uradni list SRS, št. 5/78) izdelan in sprejet urbanistični načrt za navedena območja.
2
Območje Velike planine je prostorsko prikazario v grafični prilogi noveliranega urbanističnega programa.
3
Eventuelni promet z zemljišči, parcelacijo zemljišč in gradnjo objektov v Sasu prepovedi lahko dovoli izvršni svet skupščine občirie po postopku, ki je predpisan z zakonom o urbanističnem planiranju.
4
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme občinska skupščina.
St. 351-4/82
Kamnik, dne 23. junija 1982.
Predsednik ■
Skupščine občine
Kamnik
mag. Ivan Justinck 1. r.
1231.
Na podlagi 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS. št. 9/82) in 622. člena točke 1., 2. in 5. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) je Skupščina občine Kamnik na seji zbora, združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2:: junija 1982 sprejela
SKLEP
o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG Kamnik .
I
Ugotovi se, da so v delovni organizaciji Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG Kamnik (v nadaljnjem besedilu: SKG) nastale..bistvene motnje v samoupravnih odnosih in so huje. oškodovani družbeni ,Interesi in s tem izredno, hudo kršena ddldčila L,; 5.' in
6.	točke 619. člena ter 1., 2. in 5, točke 620. Člena zakona o združenem delu.
II
V delovni organizaciji SKG Kamnik se zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih . in. huje oškodovanih družbenih interesov, odstavijo:.........
—	individualni poslovodni organ delovne organizacije SKG Kamnik Matjaž Verbole, dipl. iur.
—	vodja' splošne službe v delovni organizaciji SKG Kamnik Milan Poznanovič
—	vodja gospodarsko finančne službe v delovni organizaciji SKG Kamnik Peter Pibernik, dipl,- oec.
III
Omeji se izplačevanje osebnih dohodkov delavcev v delovni organizaciji SKG Kamnik na sedanji višini, do poračuna več izplačanih sredstev za osebne dohodke v letu 1981.
IV
Za čas trajanja ukrepa družbenega varstva se za izvrševanje poslovodnih funkcij imenujejo v začasni kolegijski poslovodni organ:
predsednik: Gregorič Davor, sekretar medobčinskega sindikalnega sveta Ljubljana
član: Cerkvenik Danilo, individualni poslovodni organ delovne organizacije Projektivni atelje Ljublja-na
član: Bogataj Janez, sekretar Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik.
Delovno organizacijo SKG Kamnik zastopa predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa.
V
Začasni kolegijski poslovodni organ prevzema vse pravice in' dolžnosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije SKG Kamnik in vodje splošne službe delovne organizacije SKG Kamnik.
Začasni kolegijski poslovodni organ prevzame tudi druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz ustave, zakona, samoupravnih splošnih aktov DO SKG, tega sklepa in skladno z usmeritvami Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik.
VI
Začasni kolegijski poslovodni organ mora v roku 6 mesecev izvesti postopek za imenovanje novega individualnega poslovodnega organa DO SKG Kamnik.
VII
Za čas trajanja ukrepa družbenega varstva se za izvrševanje del in nalog vodje gospodarsko-finančne službe imenuje:
Nada Šuštar, knjigovodja v DO SKG Kamnik.
VIII
Za dela in naloge vodje gospodarsko finančnega sektorja in vodje splošne službe se izvede razpis in se imenujeta nova delavca najkasneje do 30. 9. 1982.
IX
Začasni ukrep družbenega varstva se izreče za dobo 6 mesecev.
Imenovanje začasnega kolegijskega poslovodnega organa ih njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
.-.g-S.T	^
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik bo ves čas trajanja začasnega ukrepa spremljal njegovo uresničevanje.
XI
Delovna organizacija SKG Kamnik je dolžna nositi vse stroške, vezane na delo začasnega kolegijskega poslovodnega organa.
XII
Ta sklep začne veljati 28. junija 1982. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Kamnik, dne 24. junija 1982.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek 1. r.
1232.
. Ni- jodlagi 5. in 6. člena zakona, o družbenih svetih (U.Mni list SRS, št. 5/80), 257. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78, 27/80) sklenejo: Skupščina občine Kamnik, Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, Občinska konferenca SZDL, Občinska konferenca ZKS, občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, Občinski odbor ZZB NOV, Občinska konferenca ZSMS, Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja, Obrtno združenje Kamnik, Občinska kulturna skupnost, Zavod za spomeniško varstvo Kranj, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik in krajevna skupnost Kamnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženci pri delu sveta)
DOGOVOR
o oblikovanju družbenega sveta za revitalizacijo mestnega jedra mesta Kamnik
1.	člen
Oblikuje se družbeni svet za revitalizacijo mestnega jedra mesta Kamnik kot oblika organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj in dilem, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o /vprašanjih pri oblikovanju in izvajanju politike ter razvoja revitalizacije mestnega jedra Kamnika.
2.	člen
S tem dogovorom o oblikovanju družbenega sveta ■ za revitalizacijo mestnega jedra Kamnika (v nadaljnjem besedilu: družbeni svet) udeleženci tega dogo-• vora določamo podlago za ustanovitev tega družbenega sveta občine z odlokom, udeležence pri delu druž-
benega sveta, podlago za izvolitev predsednika družbenega sveta in njegove naloge, podlago za imenovanje članov koordinacijskega odbora družbenega sveta, način zagotavljanja sredstev za delo družbenega sveta in druge pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu .sveta.
3.	člen
Družbeni svet se ustanovi, ima položaj in deluje skladno z določbami zakona o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80), tega dogovora in odloka o ustanovitvi družbenega sveta za revitalizacijo mestnega jedra mesta Kamnik.
4.	Člen
Družbeni svet bo obravnaval vprašanja, ki zadevajo:
—	oblikovanje revitalizacij skega načrta starega mestnega jedra,
—	oblikovanje planskih aktov v skladu z revitalizacij skim načrtom,
—	realizacijo planskih aktov,
—	pobude za akcijo, ki bo zagotavljala ohranitev kulturne dediščine,
—	sodelovanje s strokovnimi organi, interesnimi skupnostmi in drugimi zainteresiranimi in potrebnimi dejavniki,
—	usklajevanje vseh interesov na tem področju.
5.	člen
Udeleženci pri delu družbenega sveta bodo določili v svojih splošnih aktih organe oziroma druga telesa, ki delegirajo delegate, način delegiranja delegatov ter način oblikovanja smernic za njihovo delo v družbenem svetu.
6.	člen
Delegati udeležencev pri delu družbenega sveta se bodo ravnali v skladu s smernicami organov iti organizacij, ki so jih delegirali, ter v skladu s skupnimi in splošnimi interesi in potrebami.
7.	člen
Pri delu družbenega sveta lahko sodelujejo tudi strokovne in druge organizacije in organi, ki niso udeleženci pri delu družbenega sveta.
Za proučitev posameznih vprašanj z delovnega področja družbenega sveta, za pripravo mnenj in predlogov o posameznih vprašanjih, lahko družbeni svet oblikuje delovne skupine, komisije in druga delovna telesa.
8.	člen
Družbeni svet ima predsednika ih sekretarja, ki sta izvoljena na podlagi dogovora udeležencev pri delu sveta.
Predsednik vodi delo sveta, sklicuje in vodi seje, skrbi za izvajanje sprejetih sklepov in opravlja še druge naloge.
9.	člen
Kot koordinacijsko telo za svoje delo oblikuje družbeni svet koordinacijski odbor v stalni sestavi, katerega člane imenujejo udeleženci pri delu sveta na osnovi medsebojnega dogovora. Koordinacijski odbor šteje sedem članov.
Sekretar družbenega sveta je predsednik koordinacijskega odbora.
10.	člen
Koordinacijski odbor ima nalogo, da skrbi za dogovarjanje med udeleženci pri delu’ družbenega sveta o delu sveta, o pripravi sej,. gradiva, spremlja izvajanje sprejetih stališč, sklepov in predlogov ter opravlja še druge zadeve, ki so potrebne za nemoteno delo družbenega sveta.
11.	člen
Družbeni svet o obravnavanju vprašanj s svojega delovnega področja posreduje svoje predloge in mnenja udeležencem pri delu sveta in drugim organom in organizacijam, ki so odgovorni za pripravo sklepov oziroma za odločitev o zadevah, ne katere se mnenja in predlogi nanašajo.
Izvršni svet skupščine občine in drugi pooblaščeni predlagatelji ter občinski upravni organi so pri predlaganju oziroma izvajanju politike ter pripravi predpisov in splošnih aktov s področja, za katero je bil družbeni svet ustanovljen in njihovem izvajanju dolžni obravnavati mnenja in predloge družbenega sveta.
12.	člen
Strokovno in administrativno tehnično delo za družbeni svet so dolžni opravljati občinski upravni organi, v katerih področja spadajo vprašanja, ki Jih družbeni svet obravnava, obenem pa so mu tudi dolžni preskrbeti dokumentacijo in druge informacije, s katerimi razpolagajo.
13.	člen
’ Delo družbenega sveta je javno.
14.	člen -
Sredstva za delo družbenega sveta se zagotavljajo v proračunu občine.
15.	člen
Dogovor je sklenjen, ko ga sprejmejo vsi udeleženci pri delu sveta. -
Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. ,
St. 020-43/81
Kamnik, dne 8. februarja 1982.
Dogovor so podpisali pooblaščeni podpisniki: Skupščine občine Kamnik. Občinske konference SZDL Kamnik, Občinske konference ZKS Kamnik, Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Kamnik, Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik, Občinske konference ZSMS Kamnik, Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik, Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja. Obrtnega združenja Kamnik, Občinske kulturne skupnosti Kamnik, Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik, Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik in krajevne skupnosti Kamnik.
1233.
Na podlagi 82. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 13/81) ter 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik je skupščina stanovanjske skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. maja 1982 sprejela
STATUT
Stanovanjske skupnosti občine Kamnik
L UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti občine Kamnik je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje potrebe in interese v stanovanjskem gospodarstvu, to je pri planiranju graditve stanovanj in zagotavljanju sredstev, združevanju sredstev za graditev stanovanj, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, oblikovanju in namenski uporabi stanarine ter uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter tega statuta.
4.	člen
Stanovanjska skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Kamnik odprt žiro račun in druge račune.	' •
5.	člen
Ime stanovanjske skupno.sU je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik.
Sedež stanovanjske skupnosti je: Kamnik, Steletova 8.
6.	člen
Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani.
7.	člen
Stanovanjska skupnost ima in uporablja pri svojem poslovanju štampiljko z besedilom: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik«.
Štampiljka je okrogle oblike. II.
II.	OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI, KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI
‘	8. členi
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	naloge stanovanjske skupnosti,
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti,
—	usklajevalni postopek med zboroma,
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	samoupravno organiziranost enot standvanjske skupnosti,
—	pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	izvajanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	financiranje stanovanjske skupnosti,
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti,
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela stanovanjske skupnosti,
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost,
—	reševanje sporov,
—	razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini,
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
III.	OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
9.	člen
Z namenom uresničiti pravice, obveznosti in odgovornosti, opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti tele naioge:
—	usklajujerho in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	sprejemamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva.
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti, namenjenimi za financiranje družbeno usmerjene graditve in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine ža vzdrževanje m prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih.' stanovanj,
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi 'in kasnejšem vzdrževanju stanovanj,
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti,
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov,
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanje stanovanjske kulture,
—	skrbimo za izvajanje ukrepov 1 civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah,
—	dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo,
—	določamo izvajalce investitorskih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev,
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
v
Stran 1595
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti
10.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
11.	člen
Zbor uporabnikov šteje 30 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 8 delegatskih mest.
2. Mandatna doba
12.	člen
Mandatna doba 'članov delegacije za skupščino stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
3.	Način dela in odločanja v skupščini stanovanjske skupnosti
13.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
14.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	samostojno v posameznem zboru.
15.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti:
—	o izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika, in članov stalnih skupnih organov,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov,
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini,
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta DO,
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela s pooblaščeno DO,
—	o volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v Skupnost socialnega varstva občine,
—	o nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin,
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja,
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč,
—	o ukrepih civilne zaščite,
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno, odpravo -sporov s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
17.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in .razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij,
—	o upravljanju z združenimi sredstvi,
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj.
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost.
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
18.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o Združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevale! sredstev.
19.	člen
16.	člen	Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samo-
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih od- stojno zlasti: ločajo zlasti:	— ° izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpred-
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti,	sednika zbora,	* ,
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske	— imenovanju in razrešitvi predsednika in članov
skupnosti,	občasnih komisij zbora,
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti,	' — o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske Pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami,
skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem ra-	— o tehnologiji graditve stanovanj ih tipizaciji
čunu,	gradbenih elementov,
—	o organiziranju -in izvajanju . družbeno usmer-	.— o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupno-
jene stanovanjske graditve,	sti Za celovito stanovanjsko	graditev.
STATUT
Stanovanjske skupnosti občine Kamnik
I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
-Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti občine Kamnik je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje potrebe in interese v stanovanjskem gospodarstvu, to je pri planiranju graditve stanovanj in zagotavljanju sredstev, združevanju sredstev za graditev stanovanj, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, oblikovanju in namenski uporabi stanarine ter uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov', samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter tega statuta.
4.	člen
Stanovanjska skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Kamnik odprt žiro račun in druge račune.	' / -
5.	člen
Ime stanovanjske skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik.
Sedež stanovanjske skupnosti je: Kamnik, Steletova 8.
6.	člen
Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani.
7.	člen
Stanovanjska skupnost ima in uporablja pri svojem poslovanju štampiljko z besedilom: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik«.
Štampiljka je okrogle oblike. II.
II. OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI, KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE. SKUPNOSTI
8.	člen'
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	naloge stanovanjske skupnosti,
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti,
—	usklajevalni postopek med zboroma,
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti,
—	pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	izvajanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	financiranje stanovanjske skupnosti,
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti,
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela stanovanjske skupnosti,
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost,
—	reševanje sporov,
—	razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih cjejavnikov v občini,
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
III.	OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN
odgovornost; udeležencev
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
9.	člen
Z namenom uresničiti pravice, obveznosti in odgovornosti, opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti tele naloge:
—	usklajujerfio in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	sprejemamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti, namenjenimi za financiranje druž.beno usmerjene graditve in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje m prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih, stanovanj,
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi 'in kasnejšem vzdrževanju stanovanj,
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje š stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti,
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov,
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanje stanovanjske kulture,
—	skrbimo za izvajanje ukrepov 1 civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah,
—	dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo,
—	določamo izvajalce investiterskih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev,
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
v'
Stran 1595
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti
10.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
11.	člen
Zbor uporabnikov šteje 30 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 8 delegatskih mest.
2.	Mandatna doba
12.	člen
Mandatna doba članov delegacije za skupščino stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
3.	Način dela in odločanja v skupščini stanovanjske skupnosti
13.	člen
Skupščina, dela in odloča na sejah. Skupščina ve- , Ijavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
14.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	samostojno v posameznem zboru.
15.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti:
—	o izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine In podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika. in članov stalnih skupnih organov,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov,
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini,
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta DO,
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela s pooblaščeno DO,
—	o volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v Skupnost socialnega varstva občine,
—	o nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin,
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja,
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih, in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč,
—	o ukrepih civilne zaščite,
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno; odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakon.u, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
17.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in .razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij,
—	o upravljanju z združenimi sredstvi,
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj,
—	o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost.
—	o drugih zadevah, za katere sta bora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
18.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o Združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevale! sredstev.
19.	člen
16.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti,
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti,
—	o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu,
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora,
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami,
—	o tehnologiji graditve stanovanj ih tipizaciji gradbenih elementov,
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4.	Skupni organi skupščine
20.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
21.	člen
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
22.	člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
23.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima tele stalne skupne organe:
—	odbor za graditev, planiranja in razvoj družbenoekonomskih odnosov,
—	odbor za gospodarjenje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini-,
—	odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu,
—	komisijo za splošne, finančne in administrativne zadeve,
—	komite SLO,
—	odbor delavske kontrole.
24.	člen
4.1.	Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov ima zlasti tele pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja planiranja in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu ter graditve stanovanj,
—	pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti,
—	pripravlja predloge dolgoročnega plana stanovanjske skupnosti,
—	pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o usklajevanju plana stanovanjske skupnosti ter v okviru pooblastil skupščine oziroma njenih zborov skrbi za medsebojno usklajenost dejavnikov, ki so udeleženi pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi,
—	pripravlja predloge posebnega samoupravnega sporazuma za medsebojno solidarnostno združevanje solidarnostnih sredstev za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin,
—	spremlja izvajanje vseh planskih aktov stanovanjske skupnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih planskih aktov,
—	skrbi za pripravo programov za uresničevanje s planskimi akti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in naselij,
—	proučuje vprašanje ter pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z vzajemnim združevanjem dela sredstev stanarin,
—	proučuje vprašanja in pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini ali za graditev stanovanjske hiše,
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa stanovanjske graditve v občini,
—	spremlja izvajanje programov stanovanjske graditve ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov graditve,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom stanovanjske gradnje, strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj,
—	proučuje stanovanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom združevanja vzajemnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev,
—	skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo, stavbno-zemljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi,
—	proučuje osnove in merila ter pripravlja predloge sklepov s področja oblikovanja cen stanovanjske graditve,
—	skrbi za racionalizacijo na področju stanovanjske graditve,
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve,
—	pripravlja predlog delitve vzajemriostno združenih sredstev, do katerih so upravičene organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter delavci,
—	organizira strokovni nadzor nad družbeno usmerjeno stanovanjsko graditvijo,
—	pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja,
—	opravlja druge naloge s področja planiranja In družbenoekonomskih odnosov in stanovanjske graditve, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov šteje 7 članov.
25.	člen
4.2.	Odbor za gospodarjenje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini ima zlasti tele pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in prenove,
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	oblikuje predlog enotnih meril za namensko uporabo stanarin,
—	skrbi za pregled stanarin, najemriin in stroškov in sicer po posameznih elementih stanarin, najemnin in stroškov za vsako stanovanjsko hišo,
—	skrbi za vzajemnostno združevanje dela sredstev stanarin,
—	organizira solidarnostne naloge pri uporabi družbenih stanovanj,
—	proučuje obveznostk in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega vzdrževalnih del,
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja gospodarjenja,
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa prenove,
—	spremlja izvajanje sprejetih programov prenove ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov prenove,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s prenovo,
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov s področja prenove,
—	opravlja druge naloge s področja gospodarjenja in prenove, ki mu jih poveri skupščina oziroma, zbor skupščine.
Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini šteje 7 članov.
26.	člen
4.3.	Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu ima zlasti naslednje pristojnosti:
"— skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma zbora uporabnikov s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
—	spremlja izvajanje programov solidarnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov solidarnosti,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi 's solidarnostjo v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov
stanovanjske skupnosti s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,	<
—	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost,
—	obravnava ter odobrava vloge za delno nadomestitev stanarine upravičencepi do delne nadomestitve stanarine,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju,
—	opravlja druge naloge s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki mu jih poveri skupščina oziroma zbor uporabnikov.
Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu šteje 7 članov.
27.	člen
V okviru odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu deluje tričlanska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV' Komisija opravlja zlasti tele naloge:
—	razpravlja o predlogih občinskega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV,
—	pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV .za dodelitev družbenega najemnega stanovanja ali za odobritev posojila za nakup, gradnjo ali za adaptacijo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš.
29. člen
4.4.	Komisija za splošne, finančne in administrativne zadeve ima zlasti tele pristojnosti:
—	po usklajevanju1 med skupnimi organi -oblikuje predlog delovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila in zaključnega računa stanovanjske skupnosti.
—	skrbi za financiranje dejavnosti stanovanjske skupnosti skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in letnim delovnim načrtom,
—	obravnava družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost,
—1 obravnava pogodbe ter dogovore, ki jih sklepa stanovanjska skupnost,
—	obravnava in pripravlja predloge za volitve in imenovanja skupščine oziroma posameznega zbora,
—	opravlja druge naloge, ki jih ji poveri skupščina oziroma posamezen zbor.
Komisija za splošne, finančne in administrativne zadeve šteje 3 člane.
5.	Sprejemanje odločitev v skupščini stanovanjske skupnosti, njenih zborih in skupnih organih
30. člen
Odločitve in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati y skupščini na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih enakopravno odločata oba zbora, so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča •zbor uporabnikov, oziroma zbor izvajalcev, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev. (
31! člen
Če ni doseženo soglasje med zboroma, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
32.	člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti in tri delegate zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti na svoji seji.
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji.
33.	člen
Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Ge navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V	primeru navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti, predložiti predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve skupščini stanovanjske skupnosti.
34.	člen
V	primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skupščina stanovanjske skupnosti po-
budo Izvršnemu svetu Skupščine občine Kamnik, da skupščina občine začasno uredi to vprašanje.
35.	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Skupni organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.
6. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
36.	člen
Delegati v zborih skupščine stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter ta statut, predvsem pa:
—	da izražajo na sejah zborov skupščine stališča konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale,
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki uveljavljajo samoupravne družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu ob upoštevanju načela, da je stanovanje ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa del družbene reprodukcije, o katerem odločajo delavci, delovni ljudje in občani ter stanovalci v stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini,
—	da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev glede stanovanjske graditve, zagotavljanja vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in varstva stanovanjskega in bivalnega okolja,
—	da dejavno sodelujejo v delu skupščine oziroma zborov skupščine stanovanjske skupnosti, v delu Skupnih organov ter v delu občasnih delovnih teles skupščine oziroma zborov,
—	da skrbijo za obveščanje konferenc delegacij oziroma delegacij o delu stanovanjske skupnosti.
37.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem delu v skupščini oziroma zborih upoštevaje smernice, stališča in sklepe konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale v stanovanjsko skupnost. Delegati so za svoje delo v stanovanjski skupnosti odgovorni ustanoviteljem stanovanjske skupnosti.
7.	Poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti
38.	člen
Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti, sejah skupščine, posameznega Zbora in skupnega organa, usklajevalnem postopku ter programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
39.	člen
Za neposrednejše uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri gra-
ditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastirini ter za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva, lahko delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci ustanovijo enote stanovanjske skupnosti.
'40. člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom, s katerim se opredeli naloge, postopke, način sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, samoupravno organiziranost, način zagotavljanja sredstev za njeno delovanje in druga pomembna vprašanja za delovanje enote.
41.	člen
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut enote skupnosti mora biti sklenjen s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in s tem statutom.
42.	člen
Skupščino enote sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Glede sestave in delegiranja delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev ter glede obravnave in odločanja o enoti stanovanjske skupnosti se smiselno upošteva določila členov 16 do 20 tega statuta.
43.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote stanovanjske skupnosti in statut enote potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
VI.	PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE STANOVANJSKE SKUPNOSTI TER PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKOV ZBOROV SKUPŠČINE
44.	člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ima Zlasti tele pristojnosti:
—	predstavlja in zastopa stanovanjsko skupnost,
—	sklicuje in vodi seje skupščine,
—	organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom,
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oziroma zborov,
—	podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela stanovanjska skupnost,
—	skrbi za usklajevanje nalog stanovanjske skup-nosti v skupnosti socialnega varstva,
—	skrbi za usklajevanje skupnih nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	skrbi za sodelovanje skupščine in njenih zborov ter skupnih organizacij v občini,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma posamezen zbor.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
45.	člen
Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine.
i / .	46. člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti tele pristojnosti:
—	predstavljata zbor,
—	sklicujeta in vodita seje zbora ter predlagata dnevni red zbora,
—	organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora.
VIL USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG-V OBČINSKI SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 4
47. člen
Stanovanjska skupnost usklajuje v skupnosti socialnega varstva v;občini zlasti:
—	osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost,
—	osnove in .merila za delno nadomestitev stanarine občanom z nižjimi dohodki,
—	standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
"48. člen
Skupni organi stanovanjske skupnosti, še posebej pa odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, se neposredno vključujejo v izvajanje nalog skupnosti socialnega varstva na področju stanovanjskega gospodarstva, ki imajo socialno varstveni značaj.
VIII.	USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
49.	člen
Zadeve skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, ki jih stanovanjska skupnost skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi usklajuje in izvaja v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, so zlasti tele:
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	opredeljevanje usmeritev in obveznosti pri planiranju, zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj,
gospodarjenju š stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstva stanovanjskega in bivalnega okolja in drugih zadevah, ki so pomembne za vse delavce, delovne ljudi, občane in stanovalce v republiki,
—	usklajevanje graditve stanovanj in drugih zadev s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so z zakonom razglašene za zadeve posebnega družbenega pomena z družbenim planom SR Slovenije,
—	usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja za področje stanovanjskega gospodarstva,
—	izvajanje nalog iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki'jih stanovanjske skupnosti sprejemajo prek Zveze,
—	raziskovalna in študijska dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	zagotavljanje strokovne pomoči stanovanjskim
skupnostim,	.
—	združevanje sredstev za .namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na ravni republike,
.— sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitič-
nimi organizacijami in republiškimi upravnimi organi v zadevah skupnega pomena ter z ustreznmi organizacijami in organi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter federacije,
—	sodelovanje pri pripravi zasnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja SR Slovenije na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	spremljanje razvoja ter proučevanje zadev stanovanjskega gospodarstva na območju SR Slovenije in obveščanje skupščin občin in Skupščine SR Slovenije o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	opravljanje drugih zadev posebnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpsiov.
IX.	FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
50.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta za:
—	dela združenih sredstev vzajemnosti,
'— dela združenih sredstev solidarnosti,
—	dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
51.	člen
Stanovanjska skupnost z letnim finančnim načrtom določi obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti • v okviru letnega delovnega načrta.
Stanovanjska skupnost na načelih svobodne menjave dela določi obseg sredstev za delovno skupnost stanovanjske skupnosti.
X.	PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO
KONTROLO
52.	člen
Odbor za stanovanjsko delavsko kontrolo ima zlasti tele pravice, dolžnosti in odgovornosti:
—	-nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statuta stanovanjske skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb,
—	nadzira izvajanje sklepov- skupščine, posameznega zbora in skupnih organov stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost stališč, sklepov ter aktov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti,
—	nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev vzajemnosti ter solidarnosti, samoupravno združenih v stanovanjski skupnosti ter razpolaganje z njimi,
—	nadzira ■ izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti in plane stanovanjske skupnosti,
—	nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela stanovanjske skupnosti,
—	nadzira uresničevanje načela javnosti dela stanovanjske skupnosti.
— nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti.
53.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo lahko zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa ter -od delovne skupnosti stanovanjske skupnosti vse podatke, ki šo mu po-trbni pri delu ter ima pravico vpogleda v "Ustrezno dokumentacijo.
54.	člen
r	V;::'!'
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov ter vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo vrši ustrezen nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oziroma strokovnjake.
55.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja, skupščino stanovanjske skupnosti, posamezen zbor. ter skupne organe, delovno skupnost stanovanjske skupnosti, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ne odpravijo, obvesti odbor za. samoupravno delavsko kontrolo o tem pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
56.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo dela np sejah.
57.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo šteje 3 člane.
Člane odbora za samoupravno delavsko kontrolo volijo, in odpokličejo ustanovitelji stanovanjske skupno- . sti, upoštevaje načelo zastopanosti uporabnikov in izvajalcev.
Člani odbora za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v stanovanjski skupnosti.
XI.	PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI ODBORA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
58.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt o organizaciji in delovanju stanovanjskega gospodarstva v občini ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni,
—	predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter plana stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna stanovanjska skupnost,
—	izdela načrt ukrepov pripravljenosti z izvajanjem varnostnih in zaščitnih ukrepov po načelih družbene samozaščite,
—	izdela načrt mobilizacije z vsemi pripravami, v katerem določa način organiziranja in delovanje stanovanjske skupnosti pri prehodu iz mirnodobnega v izredno oziroma vojno stanje,
izdela- na podlagi republiških in drugih predpisov načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	zagotavlja večji vpliv, da bo projektiranje in sama stanovanjska gradnja upoštevala obvezne varnostne vidike kot npr. smotrno načrtovanje izgradnje skupnih zaklonišč v posameznih stanovanjskih hišah; upoštevanje predpisov za protipotresno varno gradnjo in preverjanje vgrajevanja potrebnega materiala s strani izvajalcev stanovanjske gradnje; vključevanje požarnovarnostnih elementov in naprav (rezervni izhodi, požarne "stopnice, hidranti, alarmne naprave in drugo),
—	skrbi za usposobitev stanovalcev v skupnostih stanovalcev in Ijišnih svetov za samozaščitne ukrepe v primeru elementarnih nesreč ali morebitne vojne, še posebej za:
zagotovitev potrebnih sredstev za nabavo in redno vzdrževanje gasilnih aparatov,
i zagotovitev materialnih pogojev za nabavo in potrebno obnavljanje obveznega orodja in sredstev za odstranjevanje ruševin in reševanje občanov,
—	v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pomaga pri pripravi ukrepov za zaklanjanje stanovalcev,
—- sodeluje z občinskimi upravnimi, organi pri:
opredelitvi lokacij za postavitev začasnih naselij (šotorov, prikolic in lesenih hišic),
- pripravi opreme teh zemljišč z nujno potrebnimi komunalnimi napravami,
pripravi potrebne delovne sile, gradbenega materiala, elementov in drugega za postavitev začasnih naselij za popravilo in obnovo poškodovanih zgradb in rušenje tistih zgradb, ki se ne dajo popraviti.
Odbor sodeluje še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev v skupnostih stanovalcev.
Odbor opravlja tudi druge naloge v skladu ? zakoni ter predpisi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Šteje članov. Predsednik odbora je po položaju predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. Člana odbora po položaju sta tudi predsednik odbora za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter vodja delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
XII.	JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
59.	člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno.
60.	člen
Skupščina in skupni organi stanovanjske skupnosti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo ustanovitelje stanovanjske skupnosti o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter drugih planskih aktov stanovanjske skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti stanovanjske skupnosti in enot stanovanjske skupnosti, o delu delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, o delu organizacij združenega dela, ki opravljajo strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost kakor tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti.
61.	člen
Javnost dela ter obveščanje o delu stanovanjske skupnosti zagotavlja zlasti:
—	prek delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti,
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in • skupnih organov stanovanjske skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti, objavljenimi v glasilu občinske konference SZDL,
—	z Objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v Uradnem listu SRS,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih ' določi predsednik skupščine stanovanjske skupnosti.
XIII.	OPRAVLJANJE SKUPNIH DE1 ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
62.	člen
Opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena poverja SSS občine Kamnik Stanovanjskemu in komunalnemu gospodarstvu Karpnik, ki je specializirano za opravljanje teh del.
63.	člen
Razmerje med stanovanjsko skupnostjo in delovno organizacijo opredeljuje' samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela na področju stanovanjskega gospodarstva.
64.	člen
Stanovalci v skupnosti stanovalcev, delavci v OZJD in delovnih skupnostih ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih prek svojih delegatov kot uporabniki uveljavljajo poseben družbeni interes s tem, da enakopravno z delavci odločajo v svetu DO v skladu s 47. členom zakona o stanovanjskem gospodarstvu.
XIV.	REŠEVANJE SPOROV
65.	člen
Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta opredeljuje akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
' .	66. člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Podrobnejša določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela.
XV.	ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
67.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje svojih nalog, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o* ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik odgovorna skupščini občine.
XVI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68.	člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
69.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta- sprejema skupščina stanovanjske skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za razlago določb statuta je pristojna skupščina.
70.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut stanovanjske skupnosti z dne 19. 12. 1978.
71.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
’ St. 559/11-82
Kamnik, dne 24. maja 1982.
Predsednik
Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Alfonz Boltar, inž. 1. r.
1234.
Na podlagi 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah ža zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, 11. členh samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Kamnik za obdobje 1981—85 in 17. člena statuta Samoupravne 'stanovanjske skupnosti Kamnik je zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti na seji dne 24. maja 1982 sprejel
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik
\	L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik (v nadaljnjem besedilu:
t
stanovanjska skupnost) osnove in merila za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti.
Posojila po tem pravilniku daje stanovanjska skupnost v okviru dogovorjenega standarda na podlagi razpisov.
2.	člen
Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo po tem pravilniku za:
—	kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti,
—	kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
—	kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti, pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja,
—	premostitvena posojila do 2 let, ki jih lahko prejemajo družbeni investitorji stanovanjske gradnje in pripadajočih komunalnih naprav in stanovanjske zadruge za čas izvajanja stanovanjske gradnje.
3.	člen
Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo organizacije in njihovi delavci, katerih TOZD in DS imajo sedež v občini Kamnik ne glede na. to.kje imajo sedež njihove delovne enote oziroma domicil njihovi delavci in sicer:
—	organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju organizacija)
—	združuje sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu,
—	začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje,j
—	niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začas$ no, deloma ali v celoti odloži dbveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
—	delavci, ki združujejo delo v organizacijah, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namensko vezavo za stanovanjsko graditev,
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem in vezavo v banki,
—	kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem in vezavo v banki,
—	upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki, pravico do posojila uveljavljajo po stalnem bivališču.
4. člen
Kreditiranje stanovanjske izgradnje se izvaja v skladu z letnim planom stanovanjske skupnosti, ki konkretno določa plan stanovanjske gradnje občini,
obseg in dinamiko združevanja sredstev vzajemnosti in namen 'ter način uporabe sredstev vzajemnosti v stanovanjski skupnosti.
5.	člen
V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti praviloma namenja stanovanjska skupnost vsaj 60 °/o združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje gradnje nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, ostanek sredstev pa za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, konkretno razmerje pa se za vsako Idto določi z letnim planom stanovanjske skupnosti ali sklepom ob razpisu iz sredstev po tem pravilniku.
Začasno prosta sredstva se lahko uporabljajo za premostitveno kreditiranje -komunalnega opremljanja zemljišč v okviru družbeno usmerjene gradnje.
6.	člen
Pri dajanju posojil organizacijam in delavcem v združenem delu upošteva stanovanjska skupnost zlasti njihov ekonomski in socialni položaj.
7.	člen
Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti se dajejo največ za dobo 10 let in po 4°/o obrestni meri. Posojila za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti pa se dajejo delavcem, upokojencem in invalidom največ za dobo 15 let po 40/o obrestni meri. Anuitete za neodplačani del posojila se po 5 letih povečajo za 12 %> po 10 letih pa za 12,5 °/o.
Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci in invalidi pa v mesečnih obrokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete.
8.	člen
1/6 polletne anuitete od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posojilojemalec odplačeval po predpisih p stanarinah.
Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 500 din. Če se osebni dohodek delavna med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, lahko zaprosi stanovanjsko skupnost za stalno ali začasno znižanje odplačila mesečnih obrokov ali začasno odložitev odplačevanja teh obrokov.;
9.	člen
Za gradnjo in nakup stanovanj v družben; in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 m2.
10.	člen
Stanovanjska skupnost najmanj enkrat letno določi v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SRS ceno m2 stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojila za nakup, gradnjo, prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
11.	člen
Stanovanjska skupnost razpiše vsako leto najmanj . enega, lahko pa tudi več razpisov za posojila iz sredstev vzajemnosti.
V razpisu morajo biti navedeni zlasti:
—	obseg sredstev predvidenih za posojila po posameznih namenih,
—	pogoji za pridobitev posojila glede na namen posojila,
—• višina diferencirane lastne udeležbe,
—	kriteriji za določitev prednosti za pridobitev posojila,
—	dokumentacija k vlogi za posojilo,
—	rok do katerega je treba vložiti vlogo za posojilo,
—	naslov organizacije, ki sprejema vloge za posojila,
—	cena m2 za izraffun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojila za nakup,- gradnjo, prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
12.	člen
Na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma med stanovanjsko skupnostjo in LB — enota v Kamniku opravlja banka vse bančne finančne, knjigovodske in druge strokovno tehnične posle.
Banka strokovno vodi tudi vse postopke, ki so v zvezi z uresničevanjem pravic in obveznosti temeljnih organizacij združenega dela.
13.	člen
O uresničevanju posameznih pravic in obveznosti iz kreditiranja stanovanjske graditve v skladu s tem pravilnikom odločajo organi, ki so določeni s statutom stanovanjske skupnosti.
II. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA ifr PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HlS V DRUŽBENI LASTNINI
14.	člen
Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti- lahKo pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti za'gradnjo, nakup in prenovo stanovanj v družbeni lasti za svoje delavce.
Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje,
—	da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti,
—	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
—	predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove,
—	imajo potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev,
—	sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet
in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti,
—	niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke,
—	da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	da lahko zaključijo finančno konstrukcijo za obseg stanovanj, ki jih bodo pridobile (prenovile) s tem pravilnikom.
15.	člen
Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti so stanovanjska sredstva sklada skupne porabe za 'stanovanjsko gradnjo skupaj s posojilom pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva organizacije se štejejo tudi lastna udeležba njenih delavcev.
16.	člen
Lastna udeležba .temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti znaša najmanj 25 "/o od predračunske vrednosti ali 20% ,od končne kupoprodajne cene.
17.	člen
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim .osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu in sicer:
Povprečni OD	Višina posojila	Doba vračanja
največ	največ
do 100%	’	50%	10 let
100 “/o—120 %	40 %	8 let
nad 120%	30%	6 let
Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10 poenov. Organizacijam, ki poslujejo z izgubo, lahko stanovanjska skupnost odloži plačevanje odobrenega posojila največ za dve leti, vendar morajo posojilo v celoti vrniti najkasneje v 10 letih. Obresti za čas odloga odplačevanja plačujejo organizacije polletno.
18.	člen
Odplačilna doba za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti je diferencirana in je odvisna od ekonomskih možnosti organizacije, višine posojila in drugih pogojev, ki so določeni z razpisom.
Organizaciji, ki trenutno posluje z izgubo, se glede na možnosti odplačevanja odobrenega posojila iz združenih sredstev odloži pričetek odplačevanja kredita največ za dve leti, s tem, da posojilo v celoti vrne najkasneje v 15 letih.
19.	člen
Organizacija lahko proda kupljena in zgrajena najemna stanovanja pred plačilom posojila samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi v takih primerih pogoje in način poplačila preostalega dolga.
IH. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIS V ZASEBNI LASTI
20.	člen
Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi iz
3.	člena tega pravilnika lahko dobijo posojilo za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš:
—	če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 m2,
—	če namensko varčujejo najmanj 24 mesecev za stanovanjsko graditev v banki (potrdilo o varčevanju oz. pogodbo o varčevanju) in poteče pogodba o namenskem varčevanju na dan odobritve posojila.
Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s samoupravnim sporazumom o merilih za pridobivanje stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih v občini Kamnik.
Za družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z giradnjo in nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje.
21.	člen
Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih do-loia ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje, ki mu po DD pripada glede na število družinskih članov.
Delavec, ki kupuje, gradi, prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, katerega standardna površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem pravilniku posojila za del stanovanjske površine, ki presega standardno stanovanjsko površino.
22.	člen
Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati:
—	pri nakupu etažnega stanovanja in blokovni zadružni gradnji 80 °/o
—	pri zadružni gradnji 75 %
—	pri gradnji individualne, stanovanjske hiše
60%
—	pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60%
predračunske oziroma' končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske površine.
Pod skupno vsoto posojil se štejejo vsa posojila, ki jih pridobi delavec ali njegovi družinski člani za namene iz drugega odstavka prejšnjega člena v DO ali DS, stanovanjskih skupnosti ali poslovni banki.
23.	člen
Prednost do posojila po tem pravilniku ima delavec:
—	ki ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine,
—	ki kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske
gradnje,
—	ki kupuje standardno stanovanje,
—	ki bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje,
—	ki ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze.
Razpis lahko vsebuje tudi druge elemente, ki dajejo prednost pri odobravanju posojil kot npr. število družinskih članov, invalidov, bolezen v družini itd. oziroma določi gradbeno fazo od katere dalje lahko zaprosi delavec za posojilo.
24.	člen
■ Osnova za določitev višine lastne udeležbe in višine posojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku je razmerje med mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu.
Pri izračunu mesečnega skupnega čistega dohodka na člana družine se upoštevajo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov v preteklem letu razen tistih, ki so navedeni v 151.,do 155. členu zakona o davkih občanov.
25.	člen
Višina lastne udeležbe in znesek posojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku glede na doseženi mesečni skupni čisti dohodek na družinskega člana v preteklem letu znašata:
Če znaša mesečni skupni čisti dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SRS v preteklem letu	Znaša lastna udeležba v odstotku od cene standardnega' stanovanja
do 50%	20%
od 51 % do 75 %	25 %
od 76% do 100%	30%
od 101 % do 120 %	35%
nad 120 %	40 %
Pripada delavcu posojilo v odstotku od cene standardnega stanovanja največ do
40%
35%
30%
25 "/o 20%
Natančnejša določila v višini lastne udeležbe in o višini posojila ter druge pogoje, ki vplivajo na višino posojila, določi stanovanjska skupnost ob vsakokratnem razpisu, glede na obseg razpoložljivih sredstev za te namene.
Znesek posojila je lahko nižji od prej navedenega v primeru, da delavčev zakonec združuje sredstva vzajemnosti v drugi občini.
26.	člen
Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju in po pogodbi o predhodnem varčevanju za vezavo sredstev. Pripadajoče posojilo se v obeh primerih ugotavlja po lestvici za namensko varčevanje, pravilnika banke o stanovanjskih posojilih banke.
27.	člen
Pri določanju dobe vračanja posojil delavcu se upoštevajo določila 7. in 8. člena in doseženi mesečni skupni čisti dohodek na člana gospodinjstva.
Diferencirano dobo vračila upoštevaje dohodek na družinskega Slana določi stanovanjska skupnost z razpisom, pri čemer upošteva razmerje do povprečnega mesečnega OD v SRS v preteklem letu.
28.	člen
Z delavcem, ki mu je bilo dodeljeno stanovanjsko posojilo sklene ,banka posojilno pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v skladu s tem pravilnikom.
29.	člen
Delavec priloži k vlogi za posojilo poleg dokumentov iz 20. člena tega pravilnika še dokumente, navedene v pravilniku banke o stanovanjskih posojilih občanom.
Glede kreditne sposobnosti delavca, zavarovanja, porabe, odplačevanja posojila in določil, ki jih rte navaja ta pravilnik,, veljajo določila pravilnika banke o stanovanjskih posojilih občanom.
30.	člen
Delavec lahko proda pred poplačilom posojila stanovanje ali stanovanjsko hišo. samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi pogoje in način poplačila preostalega dolga. Ce delavec kupuje ali gradi primernejši stanovanje ali stanovanjsko hišo po določenih normativih za svojo družino, lahko stanovanjska skupnost dovoli prenos zemljiško knjižnega zavarovanja v breme novega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše.
IV.	KONČNE DOLOČBE
31.	člen
Ko začne veljati ta pravilnik preneha veljati pravilnik o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstva za kreditiranje, usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje v občini Kamnik, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti dne 26. 6. 1975.
32.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Kamnik, dne 24. maja 1982.
Predsednik SkupSčlne SSS
občine Kamnik
Alfonz Boltar, inž. 1. r.
LENART
1235.,
Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 in 13-801/82) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78), sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine, Lenart dne 22. junija 1982 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1981
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna
občine Lenart za leto 1981, ki obs.ega: a) zaključni račun proračuna občine	din
— prihodki	50,751.387,00
— odhodki	. -	49,771.387,70
— razlika med prihodki in odhodki	979.999,30
b) zaključni račun rezerv občine	din
— prihodki	2,454.245,65
— odhodki v tem:	1,122.841,00
— brez obveznosti vračanja	122.841,00
— v začasnem posojilu	1,000.000,00
— razlika med prihodki in odhodki	1,331.404,65
2.	člen
Razlika med prihodki in odhodki po zaključnem računu o izvršitvi proračuna občino Lenart za leto 1981 v znesku 979.999,30 din se razporedi:	,
din
—	v sredstva rezerv po obračunu za leto
1981	54.257,90
—	na posebno partijo žiro računa proračuna po aneksu k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe
na ravni občin v SRS v letu 1981	37.367,75
—	na posebni račun za zdravstveno varstvo živali po obračunu	za leto 1981	48.340,40
—	prenos v letu 1982 za pokritje neporavnanih obveznosti po zaključnem računu
1981	,	223.149,00
—	v sklad skupne porabe delovne skupnosti	423.105,35
—	v sredstva rezerv — delno vračilo premostitvenega posojila v	letu	1981	193.778,90
3.	člen
Razlika med prihodki in odhodki sredstev rezerv občine Lenart v znesku 1,331.404,65 din in neodplačan del premostitvenega posojila v znesku 806.221,10 din, se prenese kot dohodek rezerve za leto 1982.
4.	Sten ,
Pregled prihodkov in	razpored prihodkov v
bilanci zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1984 je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi r Uradnem listu SRS.
St. 402-2/79-108
Lenart, dne 22. junija 1982.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Edo Zorko. dipl. oec. 1. r.
Pregled prihodkov in razpored prihodkov v bilanci proračuna občine Lenart po zaključnem računu za
leto 1981
Vrsta prih.	Prihodki	Predv. po rebal. in poz sprememb	Doseženo din	Štev. glav. nam.	Razpored prihodkov	Predv. po	Doseženo rebal. in poz	° sprememb	ain	
i	Davek na dohodek in			01	Dejavnost org. in druž-		
	davek iz osebnega				benopolitičnih skupnosti 30,173.607		30,160.645,25
	dohodka	12,593.000	12,905.488,05	02	Ljudska obramba in		
2	Prometni, davek, davek				družbena samozaščita	2,853.000	2,685.000,00
	na premoženje in davek			03	Dejavnost družbeno-		
	na dohodke od premo-			#	političnih organizacij in		
	žen j a	16,520.000	15,982.056,35		društev	2,732.124	2,732.124,00
3	Takse	4.477.000	4,570.215,05	04	Negospodarske investi-		
4	Prihodki po posebnih				cije	2,080.001	2,063.887,00
	predpisih	110.857	110.857,10	08	Socialno skrbstvo	3,629.285	3,576.782,00
5	Prihodki org. in drugi		*	09	Zdravstveno varstvo	74.000	48.830,35
	prihodki	1,604.000	1,399.770,45	10	Komunalna dejavnost	533.000	483.550,00
7	Prihodki od drugih			11	Dejavnost krajevnih		
	DPS				skupnosti	1,480.000	1,480.000,00
	— dopolnilna sredstva	11,200.009	11,085.000,00	16	Intervencije v gospo-		
	— nam. dopolnilna				darstvu	2,268.296	2,261.096,85
	sredstva	3,698.000	3,698.000,00	17	Tekoča proračunska		
9	Posojilo rezerv, skl.	—	1,000.000,00		rezerva in obveznosti		
					prejšnjih let		
	'v	.			— tekoča proračunska		
	N.				rezerva	136.587	75.247,75
	Nv				— sredstva izločena na		
	X.				posebno partijo žiro		
	X.				računa proračuna	3,808.957	3,808.857,10
				18	Krediti, vezana in izloče-		
	X				na sredstva proračuna		
	\				— sredstva rezerv	434.000	390,367,40
					Razlika med prihodki		
					in odhodki	—	979.999,30
	—	50,202.857	50,751.387,00		—	50,202.857	50,751.387,00
	— manj. tak. na promet						
	parklarj ev in kopi-				— manj sred. pos. rač.		
	tarjev	1,160,000	1,201.142,05		za zdr. var. živali	1,160.000	1,201.142,05
	Skupaj	49,042.857	49,550.244,95		Skupaj	49,042.857	49,550.244,95
	1236.			Ija s	sredstvi za Intervencije,	ki jih uvede občina	
Na podlagi prvega odstavka .20. člena zakona o intervencij ah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79), drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-182/82) in 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81 in 13-801/82) so zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Lenart na seji dne 22. junija 1982 sprejeli
ODLOK
Lenart.
Sklad je pravna oseba s pravicami In obveznostmi, določenimi z zakonom, tem odlokom in statutom sklada.
2.	člen
S sredstvi sklada upravljajo kmetijske organizacije združenega dela, organizacije združenih kmetov, druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so združile sredstva v skladu, in samoupravno organizirani porabniki hrane, v skladu s programom sklada in predpisi o uvedbi posameznih intervencij.
o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Lenart in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobje 1982—1985
1.	člen
S tem odlokom se ustanovi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki uprav-
3.	člen
Organ upravljanja sklada je skupščina sklada, v katero delegirajo polovico delegatov kmetijske organizacije združenega dela in organizacije združenih kmetov z območja občine Lenart, polovico delegatov pa delegirajo druge organizacije združenega dela, porabniki hrane, združeni v samoupravni interesni skupnosti za oskrbo in sveti potrošnikov pri krajevni skupnosti z območja o!
Podrobnejša ureditev organizacije in delovanje sklada se določi s statutom sklada, ki ga sprejme skupščina sklada.
Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravlja upravni organ občine.
4.	člen
Sklad predloži program dela in finančni načrt za naslednje leto, po sprejemu na skupščini sklada, Izvršnemu svetu Skupščine občine Lenart do 15. oktobra v tekočem letu.
Zaključni račun in poročilo o izvršitvi letnega programa dela in poročilo o porabi sredstev, ki so bila zagotovljena z občinskim proračunom, predloži sklad, po sprejemu na skupščini sklada. Izvršnemu svetu Skupščine občine Lenart za vsako preteklo leto do 30. marca v tekočem letu.
Ko Izvršni svet Skupščine občine Lenart ugotovi, da je program dela sklada usklajen z družbenim planom občine Lenart, predlaga občinski skupščini; da se s svojim aktom zagotovi potrebni del sredstev občine, ki so v skladu s finančnim načrtom sklada, potrebna za zagotovitev izvedbe programa dela sklada.
5.	člen
Program dela sklada mora biti usklajen z dogovorom o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SR Sloveniji, ki ga vsako leto sklenejo samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji.
6.	Člen
Sredstva za intervencije, ki jih izplačuje sklad, se zagotavljajo iz sredstev, ki jih samoupravno združujejo delavci namensko iz, skladov skupne porabe iz sredstev rezerv in iz osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela in v delovnih skupnostih in iz sredstev proračuna občine ter iz drugih virov.
7.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo na podlagi predpisov Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart oziroma občinske skupščine v skladu s 3. členom zakona o intervencijah v- kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79), v skladu z letnim programom dela sklada in v skladu z letno resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Lenart.
8.	člen
Za zagotovitev sredstev za intervencije v proizvodnji hrane z namenom uresničevanja ciljev in nalog pri družbeno organizirani proizvodnji hrane v skladu s planskimi akti občine Lenart se s tem odlokom za obdobje 1982—1985 uvaja posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev, in sicer po stopnji 0.5 %>.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se usmerijo ■ v sklad.
9.	člen
Sredstva, zbrana po določbi prejšnjega člena, se lahko uporabljajo za namene iz 6. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v' proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-182/82) in za namene vsakoletnega usklajenega programa dela sklada, zlasti pa za:
—	pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi,
—	zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje,
—	za delovanje kmetijske pospeševalne službe,
—	za nadomestilo dela obresti pri kreditih, danih Iz sredstev hranilno kreditnih služb.
10.	člen
Sredstva za intervencije iz 7. člena tega odloka se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbeno zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano.
11.	člen
Glede obračunavanja in vplačevanja ,posebnega občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določbe odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št 29/75. 6/77, 24/77, 10/78, 14/79, 16/80, 15/81, 1/82 in 13/82).
12.	člen ■
Posebni občinski davek po tem odloku se obračunava od osebnih dohodkov delavcev, izplačanih po 1. juliju 1982.
13.	člen
Priprave za sklic ustanovne skupščine sklada opravi SIS za pospeševanje kmetijstva občine Lenart.
Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
14.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-3/82-14
Lenart, dne 22. junija 1982.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
1237.
Na podlagi 1. člena 4. točke zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76), 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 6. člena pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ. št. 34/80), 8. člena 5. točke in 21. člena
2.	točke zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58/78) in 367. člena statuta občine Lenart (Uradni Ust SRS, št. 4-258/81, 13-801/82) je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na seji dne 1. junija 1982 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline na okuženem območju občine Lenart
1.	člen
Območje občine Lenart se proglaša za okuženo s steklino.
2.	člen
Zaradi navedenega se razen že odrejenega kontu-maca psov in mačk (Uradni list SRS, št. 32-1569/80) odrejajo še naslednji ukrepi na območju občine Lenart:
1.	Če se pojavi kužna bolezen in po prejemu obvestila o znakih, po katerih je mogoče sumiti, da je žival zbolela ali poginila za steklino, je uporabnik živali v družbeni lastnini, lastnik, posestnik, čuvaj živali ali drug občan (v nadaljnjem besedilu: lastnik), ki za to ve, dolžan to nemudoma prijaviti Veterinarskemu zavodu Maribor, delovna enota Lenart, veterinarskemu inšpektoratu SUIN občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica ali pristojni postaji milice.
2.	Če rani klinično zdrav pes, mačka ali druga žival človeka ali drugo žival, je treba takega pSa, mačko ali drugo žival nadzorovati najmanj 10 dni. Medtem morajo biti opravljeni trije klinični pregledi živali in to prvi.peti in deseti dan. Nadzor in preglede opravi Veterinarski zavod Maribor, delovna enota Lenart. Lastnik živali mora imeti žival, ki je ranila človeka ali drugo žival za čas opazovanja zaprto in izolirano od drugih živali oziroma ljudi.
3.	Živali za katere se sumi, da so zbolele za steklino, morajo biti zaprte.
4.	Zaprti morajo biti psi, ki še niso stari štiri mesece ter mačke.
5; Psi in mačke morajo biti pod stalnim nadzorstvom lastnika, pri čemer morajo biti privezani in označeni s pasjimi oznakami ali pa jih je treba voditi na jermedu z nagobčnikom.	'*
6.	Prepovedan je promet psov in mačk.
7.	Prepovedane so prireditve s psi, mačkami in drugimi živalmi, ki. so nevarne za prenos stekline, izven zaprtih in zgrajenih prostorov.
8.	Obvezno je preverjanje, kaj je ukrenil lastnik okužene ali sumljive živali, da okužena žival morebiti ni prišla v stik z drugimi živalmi, na katere se lahko prenese stekline ter da ni prišla v stik z ljudmi.
9.	Zaščitno cepljenje psov enkrat na leto je obvezno takoj, ko pes doseže starost 4 mesecev. Če je treba se cepijo tudi druge za steklino dovzetne živali, o čemer odloča pristojni inšpektorat.
10.	Izvajati se mora lovljenje, odvzemi in pokončanje necepljenih in potepuških psov in mačk s tem, da morajo biti odlovi jene potepuške živali pred pokončanjem v desetdnevni karanteni.
11.	Lovske družine so dolžne izvajati lov in po-končevanje lisic, pižmovk, gledalcev in drugih mesojedih divjadi, katere so lovci in uplenitelji dolžni dostaviti Veterinarskemu zavodu Maribor, delovni enoti Lenart v zaprtih nepropustnih vrečah zaradi izvedbe' laboratorijskih preiskav.
12.	Ubijanje — pokončevanje živali, ki so zbolele za steklino, živali, ki jih je ogrizla ali opraskala obolela žival in živali za katere se sumi, da so zbolele za steklino, je obvezno,. če se obnašajo drugače kot je značilno Za njihovo vrsto.
13.	Živali, ki so prišle v stik z živaljo, obolelo za steklino ali živaljo, za katero se sumi, da je zbolela za'steklino, se marajo ubiti ali zaščitno cepiti proti steklini. V tem primeru se morajo zapreti (karahteni-zirati) za dobo treh mesecev. Stroški cepljenja ali ka-renteniziranja gredo v breme lastnika živali.
14.	Tz s steklino okuženega dvorišča, objekta ali od drugod, je prepovedano odnašanje živalskih proizvodov, živalskih surovin in odpadkov ter predmetov,
ki so bili v stiku z bolno živaljo in s katerimi se lahko prenese steklina.
15.	Prepovedano je odiranje trupel psov, mačk, lisic in drugih dlakavih živali.
16.	Glede na ugotovljeno situacijo lahko veterinarski inšpektorat odredi še dodatne preventivne ukrepe v skladu s citiranimi predpisi v uvodu.
3.	člen
Prostore ih naprave v katerih je obolela žival ter pribor, ki je v dotiku z njo je treba vsak dan dezin-ficirati z ustreznim dezinficiensom. Po ubit ju živali pa je obvezno opraviti končno dezinfekcijo.
•Končno dezinfekcijo opravi Veterinarski zavod Maribor. O tem mora voditi posebno evidenco.
4.	člen
Ne glede na 5. točko 2. člena te odredbe se smejo izven naseljenih krajev prosto gibati službeni psi Jugoslovanske ljudske armade in milice, psi reševalnih ekip in psi ki vodijo slepe.
Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini.
Psi, ki med lovom pridejo v stik z bolno divjadjo, oziroma so od te ugriznjeni ali drugače poškodovani, morajo v karanteno, kakor je določeno v 13. topki 12. člena odredbe.
5.	člen
Ne glede na 15. točko 2. člena te odredbe je dovoljeno odirati trupla psov, mačk, lisic in drugih dlakavih živali pod pogoji, ki jih določa 12. člen pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ. št. 34/80) in v skladu z dogovorom med lovsko organizacijo, ki gospodari z loviščem ter Veterinarskim zavodom Maribor.
6.	člen
Veterinarji, veterinarski higieniki, gozdni delavci, lovski čuvaji in pregledniki divjačine, prepara tor ji divjadi in druge osebe, ki pri svojem delu pridejo v stik s kužnim materialom, ki vsebuje povzročitelje stekline, morajo biti zaščitno cepljeni proti steklini.
7.	člen
Zdravnik ali delavec v zdravstvu, ki prvi nudi pomoč osebi poškodovani od psa, mačke ali druge živali mora takoj po opravljeni intervenciji prijaviti po telefonu ali telegramsko anamnistiSne podatke, dobljene od poškodovanca Veterinarskemu zavodu Maribor, delovni enoti Lenart (telefon 74 212) ali na številko dežurnega veterinarja.
Podatki morajo vsebovati ime, priimek in naslov , lastnika živali, vrsto živali, ki je poškodovala človeka, kraj in čas v katerem je prišlo do poškodbe ter ime in priimek poškodovane osebe.
Poškodovano osebo m°ra zdravnik po pregledu napotiti v antirabično ambulanto Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska 1, Tezno.
Pismeno prijavo o poškodbi osebe bo- veterinarski službi po že ustaljenem načinu dela dostavil Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
8.	člen
Po prejemu obvestila zdravnika ali zdravstvenega delavca se obvestilo na veterinarskem zavodu vpiše v
delovodnik. Veterinar veterinarskega zavoda je dolžan, da opravi pregled živali, ki je Ugriznila ali drugače poškodovala človeka, pred dragimi delovnimi na-Ipgami (porod, cepljenje) takoj po prejemu obvestila.
Pregled opravi veterinar na domu lastnika živali.
Stroški pregledov gredo v breme lastnika živali. Po opravljenem prvem in zadnjem pregledu živali je Veterinarski zavod Maribor, delovna enota Lenart dolžan takoj po opravljenem pregledu o rezultatu pregleda pismeno obvestiti Zavod za zdravstveno- varstvo — oddelek za epidemiologijo in higieno Maribor. V obvestilu o rezultatu pregleda mora biti poleg naslova lastnika živali, tudi ime poškodovane osebe.
9.	člen
Ko pri pregledu živali, ki je poškodovala človeka ali drugo žival, veterinar postavi sum ali ugotovi steklino, mora veterinarski zavod takoj organizirati prevoz take živali ali trupla v laboratorijsko preiskavo.
10.	člen.
Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja veterinarski in sanitarni inšpektorat SUIN občin Lenart, Maribor in Slovenska Bistrica.
11.	člen
Kršitve določb te odredbe se kaznujejo po zakonu
o.	varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43-637/76). zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-51/78) in zakonu o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi,, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58-887/78).
V primeru kršitve, te odredbe se v skladu s 62. in 54. členom' zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, Jt. 18-1146/77) kaznuje organizacija združenega dela ali drage pravne osebe z denarno kaznijo od 10.000 do 200.000 din.
Posameznik, ki stori ali opusti dejanje v nasprotju s to odredbo se na podlagi 65. člena zakona o varstvu živali kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din.
12.	člen
Ta odredba začne veljati takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-7/73
Lenart, dne 1. junija 1982.
Predsednik Izvršnega švetg Skupščine občine Lenart
Branko Kos, org. dela 1. r.
LJUBLJANA CČNTER
1238.
Na podlagi 94. in 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih upravnih orga-<iih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v Skladu z odlokom o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center, na 10. seji dne 16. junija 1982 sprejel
ODREDBO
o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Ljubljana Center
1.	člen
Ta odredba določa začetek in konec ter trajanje in razporeditev delovnega Časa v upravnih organih in službah občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: upravni organi).
2.	člen
Delovni čas v upravnih organih je razporejen na pet delovnih dni in traja 42. ur.
3.	člen
Delovni čas v upravnem organu se razporedi tako, da zajema čas obvezne prisotnosti ob torkih, četrtkih in petkih od 8. do 12.30 ure in ob ponedeljkih in Sredah od 8 do 16.30 ure.
4.	člen
Gibljivi delovni čas je vsak dan od 6.30 do 8 ure, ob torkih in četrtkih od 12.30 do 16.30 ure, ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18 ure ter v petek od 12.30 do 15 ure.
5.	člen
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, za organizacije združenega dela. za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe so:
—	ponedeljek od 8. do 12. ure in
od 13. do 16. ure
— Sreda	od 8. do 12. ure in
Od 13. do 16. ure
—	petek	od 8. do 12. ure.
Sprejemno-informacijska in glavna pisarna je vezana na stalno poslovanje Za delovne ljudi ift Občane, organizacije združenega dela in druge Samoupravne organizacije ter skupnosti in pravne osebe, zato trajajo uradne ure ves delovni čas, vse delovne dni v tednu.
6.	člen
Delovni čas snažilk določi v skladu z razporeditvijo delovnega časa po tej odredbi vodja skupne službe.
7.	člen
V primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa oziroma način njihovega dela, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ v soglasju z Izvršnim Svetom Skupščine občine Ljubljana Center, razporedi delovni čas drugače, kot je to določeno S to odredbo.
8.	člen
Delavci upravnih organov svojo 42-urno tedensko delovno obveznost obračunavajo mesečno. Delavci lahko opravijo tudi več oziroma manj delovnih ur, kot je določeno za mesečno delovno obveznost.
Mesečni presežek do 10 delovnih ur in mesečni primanjkljaj do 5 delovnih ur se prenašata v naslednji mesec in poračunata najkasneje do konca leta.
9.	člen
Prihod in odhod delavčev na delo in z dela, se mora evidentirati na način, kot je določeno v navodilih za evidentiranje in obračunavanje delovnega
časa. Funkcionar, ki vodi upravni organ, je zadolžen za izvajanje jiavodil.
10.	člen
Razpored delovnega časa in uradnih ur, mora biti na primeren način označen v poslovnih prostorih upravnega organa in objavljen v glasilu SZDL Ljubljana Center »Dogovori«.
11.	člen
Ko začne veljati ta odredba, preneha Veljati odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 5/81), razen 6. člena, ki. določa delovni čas v Temeljnem sodišču Ljubljana, enota Ljubljana in Temeljnem javnem tožilstvu v Ljubljani.
12.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, izvajati se začne s 1. julijem 1982.
St. 14-1/81
Ljubljana, dne 21. junija 1982.
Predsednik ' Izvršnega sveta
Skupščine občine Ljubljana Center Milan Slemnik 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1239.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta ob-čipe Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. junija 1982 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik.
2.	člen	'
Zaključni račun proračuna izkazuje:	din
Prihodke	328,842.061,90
Odhodke ■>>■ -	328,711.837,80
Presežek prihodkov	130.224,10
3.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna V znesku 130.224,10 din se prenese v proračun za leto 1982.
4.	člen
Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje:
din
Prihodke	. 6,009.408,80
Odhodke	3,000.000,00
Presežek prihodkov	3,009.408,80
5.	člen
Presežek prihodkov	po	zaključnem	računu rezervnega sklada v znesku	3.009.408,80	din se prenese
v rezervni sklad proračuna za leto 1982.
6.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-3/81
Ljubljana, dne 23. junija 1982.
« Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek I. r.
prihodkov in razporeditev prihodkov -4-------------------------------------
Bilanca
po glavnih namenih v proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981
Vrsta	Prihodki	Doseženo din	narhen	Razporeditev prihodkov		Porabljeno din
i	Davki od osebnega dohodka		01	Dejavnost organov družbenopo-	
	in na dohodek	196,577.516,55		litičnih skupnost;!	99,386.956,20
2	Prometni davek, davek na		02	Ljudska obramba	7,993,915,00
	premoženje in na dohodek od		03	Dejavnost družbenopolit. orga-	
	premoženja	107,797.041,75		niz. in društev	12,816.759,05
3	Takse	7,914.895,45	04	Negospodarske investicije	38,545.741,00
			07	Kulturnoprosvetna dejavnost	904.110,75
5	Prihodki po posebnih predpisih	5,694,288,15	08,	Socialno skrbstvo	13.434.000,00
6	Prihodki upravnih organov in		09	Zdravstveno varstvo	168.047,50
	drugi prihodki	10,858.320,00	10	Komunalna dejavnost	16,476.700,00
11
12
16
17
Dejavnost krajevnih skupnosti. 15,851.000,00
Prispevki proračunom drug.
družbenopolitičnih skupnosti	48.009.000,00
Intervencije v gospodarstvu	32,282.095,90
Tekoča proračunska rezerva in
obveznosti iz preteklih let,	258.155,00
Krediti, vezana i* izločena
sredstva	42,585.357,40
Presežek prihodkov	130.224,10
Skupaj	328,8427061790
1240.
Na podlagi 174. in 245. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 45. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. junija 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
V	odloku o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS. št. 5-287/81) se v 11. členu, drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek delovhe skupnosti iz sredstev za delo upravnih organov in strokovnih služb, primerno načelom svobodne menjave dela v skladu z zakonom.«
2.	člen
V	13. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Upravni organi se ustanovijo kot kolegijski up-’ravni organi in kot individualni upravni organi.«
3.	člen
16.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo opravlja zadeve, ki se nanašajo na sistem družbenega planiranja, na družbeni plan občine, 'na dolgoročni plan občine, na uresničevanje planov in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana, na ukrepanje v zvezi z neizvrše-vanjem planov in sprejetih obveznosti, na sodelovanje občine pri pripravi in uresničevanju družbenih planov in drugih planskih aktov mesta Ljubljane in SR Slovenije, na' enotno metodologijo planiranja in na minimalne enotne kazalce, na tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, na skladnost teh gibanj, stanje in razmerja š planskimi usmeritvami, na vse oblike porabe, na statistična raziskovanja na področju občirie, na stanje in razvoj drobnega gospodarstva s posebnim poudarkom na osebnem delu v občini, na začasne ukrepe družbenega varstva proti organizacijam združenega dela, v katerih so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma v katerih je bil huje oškodovan družbeni interes, na postopek za prenehanje organizacij združenega dela.«
4.	člen
17.	člen se spremeni, tako, da se glasi:
»Občinski komite za družbene dejavnosti opravlja zadeve, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje, na kulturo in telesno kulturo, raziskovalno dejavnost, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, pokojninsko-šnvalidsko zavarovanje, otroško varstvo, na opravljanje strokovnih del in nalog za samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, katerih ustanovitelj je občinska skupščina, na varstvo borcev NOV, borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne, vojaških invalidov, ci-
vilnih invaliddv vojne, borcev za severno mejo, slovenskih vojnih dobrovoljcev, družinskih članov, oseb v obvezni vojaški službi, na naloge v zvezi z urejanjem, vzdrževanjem in varstvom spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOV in na strokovna dela in naloge za komisijo za vzgojo, preventivo in varnost v cestnem prometu.«
5.	člen
18.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski komite- za urejanje prostora in varstvo okolja opravlja zadeve s področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih, stanovanjskih in premoženjsko pravnih zadev, zadeve, ki se nanašajo na prostorsko in urbanistično urejanje ter na varovanje naravnega in ustvarjenega človekovega okolja, na posege v prostor, ki so z vidika celovitega urejanja širšega družbenega pomena, na smotrno izrabo prostora, na urejanje naselij, na stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, na naravne vire, na vodno gospodarstvo, na ceste in komunalne objekte ter na opravljanje del in nalog za 'samoupravne interesne skuposti navedenih področij.«
6.	člen
19.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in
preskrbo opravlja zadeve, ki se nanašajo na kmetijstvo, na gozdarstvo, na lovstvo in na ribištvo, na kmetijska in gozdna zemljišča, zlasti na njihovo urejanje, varstvo in združevanje, na prehrano z vidika živil, na povezovanje družbenih in zasebnih proizvajalcev v kmetijstvu in gozdarstvu, na druge zadeve v zvezi z družbenoekonomskim položajem in razvojem kmetijstva, gozdarstva in preskrbe ter na opravljanju del in nalog -za samoupravne interesne skupnosti s področja kmetijstva, gozdarstva in preskrbe.«
7.	člen
V	besedilu 23. člena se besedi »delovnih skupnosti« nadomestita z besedami »delovne skupnosti«.
8.	člen
27. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Sekretariat izvršnega sveta opravlja strokovna, administrativna in druga opravila za izvršni svet in njegova delovna telesa, skrbi za pripravo sej izvršnega sveta, za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta, spremlja uresničevanje programov dela in sklepov sej izvršnega sveta, vodi dokumentacijo o delu izvršnega sveta, sodeluje pri pripravljanju aktov, ki jih sprejme izvršni 'svet ter skrbi za njihovo zakonitost, opravlja dela in naloge, ki se nanašajo na skladnost aktov občinske skupščine in njenih zborov in izvršnega sveta in na skladnost samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti; rešuje vloge pravnega značaja, naslovljene na skupščino in izvršni svet, opravlja dela in naloge v zvezi z usmerjanjem in koordiniranjem dela krajevnih skupnosti, opravlja dela in naloge v zvezi z družbeno samozaščito, opravlja tehnična opravila v zvezi z vožnjo in vzdrževanjem službenih avtomobilov.«
9.	člen
V	29. členu se drugi odstavek »premeni tako, da se glasi:
t
>Splo5na načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog v upravnih organih in strokovnih službah sprejme izvršni svet.«
10.	člen
30. člen se črta.
11.	člen
V	39. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki jih imenuje in razrešuje funkcionar upravnega organa v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine so delavci, ki opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo in druge oblike upravnega nadzora, izjemoma pa tudi delavci, ki opravljajo pomembnejše upravne in strokovne naloge.«
12.	Člen
V	40. členu se za besedama »štiri leta« doda besedilo »na podlagi javnega razpisa«.
13.	člen
V	41. členu se v prvem odstavku beseda »oziroma« nadomesti z besedo »in«.
14.	člen
V	45. .členu se v drugem odstavku besedilo »upravnega organa« nadomesti in dopolni z besedilom »upravnih organov in strokovnih služb«.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-63/80
Ljubljana, dne 23. junija 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
1241.
Na podlagi 24. člena zakona o osnovni šok (Uradni list SRS, št. 5/80) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega’ dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. junija 1982 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu osnovnih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik
1 .
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k naslednjim statutom osnovnih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik:
1.	Osnovne šole Oskar Kovačič, p. o. Ljubljana, Dolenjska 20, sprejetem na referendumu dne 12. 3. 1982,
2.	Osnovne šole Bičevje, Ljubljana, p, o., Splitska 13, sprejetem na referendumu dne 25. 12. 1981,
3.	Osnovne šole Trnovo, Ljubljana, p. o. Korunova 14a, sprejetem na referendumu dne 22. 3. 1982,
4.	Osnovne šole Marjan Novak-Jovo, Ljubljana Vič, p. o., Nanoška 2, sprejetem na referendumu dne
7.	1. 1982,
5.	Osnovna šola Vlado Miklavc Vrhovci, Ljubljana, p. o., Cesta na Bokalce 1, sprejetem na referendumu dne 22. 2. 1982,
6.	Osnovne šole 7. maja Dobrova, Dobrova pri Ljubljani, p. o. Dobrova 8, sprejetem na referendumu dne 29. 12. 1981,'
7.	Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani, Brezovica, p. o., Brezovica 183, sprejetem na referendumu dne 21. 9. 1981,
8.	Osnovne šole I. Bataljona dolomitskega odreda Horjul, Horjul, p. o., Horjul 56, sprejetem na referendumu dne 1. 3. 1982,
9.	Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče, Velike Lašče, p. o.. Velike Lašče 123, sprejetem na referendumu, dne 23. 2. 1982,
10.	Osnovne šole Ljube Šercerja Ig, Ig pri Ljubljani, p. o., Ig 50, sprejetem na referenudu dne 24. 12. 1981,
11.	Osnovne šole Dolomitski odred Polhov Gradec, p. o.. Polhov Gradec 95, sprejetem na referendumu dne 20. 5. 1982,
12.	Osnovne šole Krimski odred Preserje, Preserje, p. o., Preserje 51, sprejetem na referendumu dne 11. 3. 1982,
13.	Osnovne šole Škofljica. Škofljica, p. o., Škofljica 53, sprejetem na referendumu dne 23. 2. 1982.
2
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-34/82
Ljubljana, dne 23. junija 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r.
1242.
Na podlagi 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni Ust SRS. št. 11/80) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. junija 1982 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu vzgojnoizobraževalne organizacije v občini Ljubljana Vič-Rudnik
\ ' ' ’
1
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu vzgojnoizobraževalne organizacije, Domu srednjih šol, Ljubljana, p. o., Gerbičeva 51a.
2
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-35/82
Ljubljana, dne 23. junija 1982.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek L r.
RIBNICA
1243.
Na podlagi zakona o' obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb ha področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 je Občinska zdravstvena skupnost Ribnica na seji obeh zborov dne. 14. junija 1982 sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje-kmetje:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 20 %>
b)	pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1000 din
Prispevek v znesku 1000 din letno na ■osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce — tisti, ki je obremenjen s preužitkom;
—	za uživalce stalnih preživnin, .pomoči in priznavalnin — organ oziroma organizacija, ki plačuje preživnino;
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč.
3.	člen
Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) ki prvič začnejo opravljati poklicno dejavnost plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
4.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (prtljažni nosači, športniki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, kolpolterji tiska, ar-tisti-plesalci, manekeni in modni delavci, športniki, nogometaši-neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti... fotografi) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki niso naštete . v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Za delavce, k; so zaposleni pri drugih zasebnih delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 »/o povprečnega mesečnega osebnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji.
Te osnove so osnove tudi za odmero pravic iz socialne varnosti.
5.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizaciji in sicer:
— v primeru, da jim je zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,	•	■ -
. — v primeru, da jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek, za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v .gospodarstvu v SR Sloveniji.	■	:
Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ali niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevkov ža zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
6.	člen
Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med osebo in tujo organizacijo.
Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti.
Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi NB Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan.
• 7. člen
Višina prispevka iz 3, 4, 5 in 6. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po prispevni stopnji 12,66 “/o.
8.	člen
Delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek ter pri njih zaposleni delavci, prispevajo za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 kot delavci v TOZD, to je po stopnji 12,66.
9.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilcev pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 420 din mesečno na posameznega upravičenca.
10.	člen
Za osebe, ki cjelajo na podlagi 74. in 75. člena zakona o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa.
Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji iz 8. člena tega sklepa.
11.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14e/o.
12.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce-upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri -delu in obolenje za poklicne bolezni po stopnji 60/o od bruto prejemka.
13.	Sen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena.
Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega Sena se obračunava in plačuje po stopnjah in 10. členu tega sklepa.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. -januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 10/81).
15.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje.
Ribnica, dne 14. junija 1982.
Predsednik
skupščine OZS Ribnica
Jože Marolt 1. r.
\
1244.
Na podlagi 73., 76. in 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 29/79, 5/80 in 12/80) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ribnica na seji dne 14. junija 1982 sprejela
SKLEP
o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacija)
Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, določeni v sklepu o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 5/80) se uskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva tako, da se zneski prispevkov (participacija) povečajo in znašajo od 1. 7. 1982 dalje:
z	din
1.	za prvi kurativni pregled v splošnih in obrat-
nih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	45
2.	za prvi obisk zdravnika na domu, ki je
opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovega svojca	130
3.	za zobozdravstvene storitve ter pripomočke:
—	za prvi pregled pri stomatologu specialistu	40
—	za vsak rentgenski posnetek zob (največ
šest)	15
—	za -vsako zalivko	45
—	za polno kovinsko prevleko	320
—	za vse druge prevleke	380
—	za	inlay nazidek	210
—	za	vsako krono	460
—	za vsak člen v mostovni	konstrukciji	210
—	za vsako nadomestilo, fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 70
—	za začasno prevleko ali člen v začasnem
mostičku	90
—	za	gred, opornico ali	jahač	250
—	za	vsako totalno protezo	670
—	za	vsak obturator	90
—	za vsako parcialno protezo	840
—	za vsako začasno protezo	630
—	za vsako bazo kovinske proteze	800
—	za snemni ortodonski aparat pri uporab-
nikih starejših od 18 let	735
—	za vsak fiksni ortodonski aparat pri
uporabnikih starejših od 18 let	1050
—1 za vsako reparaturno prilagoditev stare
proteze, podložitev ali reokluzijo	110
4.	za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če
ta ni predpisana	110
5.	za vsak rentgenski posnetek v ambulantah *
in dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snemanju	15
6.	za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah,
specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno	65
7.	za prvi prevoz z reševalnimi vozili ali po-
sebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja	130
8.	za zdravilo, kontracepcijska sredstva (oralna
ali lokalna), ki so registrirana, kot zdravila, - pomožni in sanitarni material ob prevzemu v lekarni na recept	35
9.	za intrauterina kontracepcijska sredstva, ki
niso registrirana kot zdravila in jih posredujejo dispanzerji za žene	—
10. za proteze, ortotične pripomočke, aparate za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez, invalidski voziček in mehanične dvigalne na-
prave	320
11.	za nepodložene usnjene rokavice, estetske
rokavice za protezo, in navleke za krn po amputaciji	320
12.	za	ortopedsko	obutev	650
13.	za	klini pas	'315
14.	za	bergle	65
15.	za	inhalator,	aparat	za aer^ol	—
16.	za očala	90
17.	za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica	200
18.	za očesno protezo	210
19.	za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti
traumatskega izvora, posledice jemanja določenih zdravil in umetne dojke	200
20.	za ojačevalni slušni aparat	350
21.	za aparat za omogočanje glasnega govora	420
22.	za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni
medicinsko indicirana	—
St. 8/5-07-7/82
Ribnica, dne 22. junija 1982.
Predsednik
skupščine OZS Ribnica Jože Marolt 1. r.
SEVNICA
-	1245.
.Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 21-224/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela m zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1982. sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa davkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto
1581
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in zaključni račun prispevkov .za • starostno zavarovanje kmetov za leto 1981, ki ga je predhodno pregledala posebna strokovna komisija za pregled obeh zaključnih računov.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi, dan po obj avi v Uradnem listu SRS.
St. 400-3/82-1
Sevnica, dne 22. junija 1982.
Predsednik Skupščine občine Sevmica
Jože Bavec 1. r.'
1246.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 20/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1982 sprejela
ODLOK
o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno
zemljišče
1 člen
S tem odlokom se določa odstotek od povprečne gradbene cene ki se je oblikovala v preteklem letu za m? sta"nov rajske površine v družbeni gradnji na območju občine Sevnica.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine in odstotek od poprečne gradbene dene sta osnova elementa za izračun odškodnine za razlaščeno zemljišče:
a) poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine (brez stroškov urejanja stavbnega zemljišča) znaša 17.000 din,
2.	člen
Zaključni račun davkov izkazuje:
začetni saldo 1. 1. 1981 obremenitve v letu 1981 odpisi v letu 1981 plačila v letu 1981 .zaostanek 31. 12. 1981
din
8,915 764,20. 65.380.835,10 815.519,55 58,355,912,55 15.625.167,20
Zaključni račun prispevka nje kmetov izkazuje:
za starostno zavarova-
din
začetni saldo 1. 1. 1981 obremenitve v letu 1981 odpisi v letu 1981 plačila v letu 1981 zaostanek 31. 12. 1931
584.068,15
3,728.272,00
43.296.00
3,492.388,60
776.655,55
3.	člen
Zaključna računa obsegata bilanco, bruto bilanco in pregled dohodkov ter preplačil zavezancev, ki so sestavni del tega odloka.
b) odstotek od poprečne gradbene cene znaša 0,7 odstotka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-15/82-1
Sevnica, dne 22. junija 1982.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Jože Bavec 1. r.
1247.
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 20/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. junija 1982 sprejela
ODLOK
o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leto 1982
1.	člen
Poprečna gradbena cena za mZ koristne stanovanjske površine za leto 1982 znaša 17.000 din.
Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča od poprečne cene stanovanja iz prvega odstavka tega člena znašajo:
—	za individualno komunalno potrošnjo 12*/»
—	za kolektivno komunalno potrošnjo	8°/»
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-10/82-3
Sevnica, dne 22. junija 1982.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Jože Bavec 1. r.
1248.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenje-
nih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS št. 6/78, 20/80 in 8/82) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine' občine Sevnica na sejah dne 22. junija 1982 sprejela
ODLOK
o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta vzhodnega dela Šmarja-Sevnica, kare V
1.	člen
S tem odlokom se določijo pogoji za prenehanje lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta vzhodnega dela Šmarja-Sevnica, kare V (Uradni list SRS, št. 16?61).
2.	Člen
Območje, kjer preneha lastninska pravica, obsega kompleks jugovzhodno od poti proti Zajčji gori s parcelo št. 1288/11 k. o. Šmarje in obsega vse parcele, ki so predmet tega odloka.
3.	člen
Lastninska pravica po tem odloku preneha na naslednjih zemljiščih, ležečih v k. o. Šmarje in k. o. Ledina:
VI. št.	Pare. št.	Kultura	Po vrši r m*
k. o. Šmarje			
33	53	travnik	1085
		pašnik	390
33	59/5	travnik	463
33	59/3	travnik	500
33	59/4	,pot	282
33	61/1	travnik	1.141
		pašnik	220
136	59/2	sadovnjak	1270
136	60/2	njiva	984
		travnik	478
69	67/1	sadovnjak	. 1868
80	67/2	travnik	668
80	68/3	travnik	580
69	76	travnik	8698
80	77	njiva	2886
80	78/1	travnik	5656
228	79	gozd	464
228	80	travnik	1258
228	81	gozd	228
16	82/1	travnik	2150
Ssrz
gozd
516
Dosedanji lastnik
Svenšek Stanko in Ljudmila, Sevnica, Planinska 13
Svenšek Stanko in Ljudmila, Sevnica, Planinska 13
Svenšek Stanko in Ljudmila, Sevnica, Planinska 13
Svenšek Stanko in Ljudmila, Sevnica, Planinska 13
Svenšek Stanko in Ljudmila, Sevnica, Planinska 13
Svenšek Stanko in Ljudmila, Sevnica, Planinska 13
Svenšek Stanko in Ljudmila, Set/njca, Planinska 13
Plahuta Jože in Frančiška, Podgorje 3, Zveglič
Jože in Fanika, Sevnica, Planinska 21
Plahuta Jože in Frančiška, Podgorje 3, Zveglič
Jože in Fanika, Sevnica, Planinska 21
Plahuta Jože in Frančiška, Podgorje 3, Zveglič
Jože in Fanika, Sevnica, Planinska 21
Huzjan Matilda, Sevnica, Planinska 24
Huzjan Matilda,. Sevnica, Planinska 24
Huzjan Matilda, Sevnica, Planinska 24
Huzjan Matilda, Sevnica, Planinska 24
Huzjan Matilda, Sevnica, Planinska 24
Huzjan Matilda, Sevnica, Planinska 24
Vidic Marija, Sevnica, HM 10
Vidic Marija, Sevnica, HM 10
Vidic Marija, Sevnica, HM 10
Guštin Jože in Jerica, Sevnica,. Heroja Maroka ,, Škerl Vinko in Helena, Sevnica, Heroja Maroka 10 ter Ptančič Ljubomir in Lidija, Sevnica, Heroja Maroka 17
Guštin Jože in Jerica, Sevnica, Heroja Maroka 7, Škerl Vinko in Helena. Sevnica. Heroja Maroka 10 ter Ptančič Ljubomir in Lidija, Sevnica, Heroja
Maroka 17
VI. št.	Pare. žt.	Kultura	' Površina m2	Dosedanji lastnik
16	83	pašnik	340	Guštin Jože in Jerica, Sevnica, Heroja Maroka 7,
				Škerl Vinko in Helena, Sevnica, Meroja Maroka 10
				ter Ptančič Ljubomir in Lidija, Sevnica, Heroja
				Maroka 17
111	84(1	pašnik	905	Brečko Marija, roj. Pešec, Zabukovje 6
111	85/1	sadovnjak	836	Brečko Marija, roj. Pešec, Zabukovje 6
111	86/2	travnik	3401	Brečko Marija, roj. Pešec, Zabukovje 6
	<	šupa	14	Brečko Marija, roj. Pešec, Zabukovje 6
1	84/2	travnik	1439	Šantej Ivan in Ana, Sevnica, Pot na Zajčjo goro 24
1	85/2	sadovnjak	1387	Šantej Ivan in Ana, Sevnica, Pot na Zajčjo goro 24
1	86/1	njiva	1264	Šantej Ivan in Ana, Sevnica, Pot na Zajčjo goro 24
50	87	travnik	114	Jene Pavla, Sevnica, Hermanova 4
		sadovnjak	227	Jene Pavla, Sevnica, Hermanova 4
50	88	njiva	799	Jene Pavla, Sevnica, Hermanova 4
338	91	sadovnjak	536	Kolman Karel, Sevnica, Planinska 1
338	92/1	travnik	2863	Kolman Karel, Sevnica, Planinska 1
k. o. Ledina				
450	1288/11	cesta	1619	Poljanšek Milena, Radna 6, Osana Ksenija, Strgar
				Franc, Leskovec 53 in Strgar Vinko, Ljubljana,
				Ižanska 15
450	1288/12	gozd	125	Poljanšek Milena, 'Radna 6, Osana Ksenija, Strgar
				Franc, Leskovec 53 in Strgar Vinko, Ljubljana,
				Ižanska 15
420	1288/13	cesta	56	Jeler Ivanka, Sevnica, Prvomajska 7
407	1513/2	gozd	1189	Drstvenšek Marija, Sevnica, HM
456	1512	travnik	3868	Huzjan Matilda, Trupej Stanislav, Sevnica, Pia-
				ninska cesta 24
456	1514	travnik	2307	Huzjan Matilda, Trupej Stanislav, Sevnica, Pia-
				ninska cesta 24
	4. člen			5. člen
Z dnem uveljavitve		tega odloka preneha lastnin-		Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
ska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena				Uradnem listu SRS.
tega odloka.				
Zemljišča postanejo		družbena lastnina, pravico		Št. 464-2/82-3
uporabe i	Da pridobi občina Sevnica.			Sevnica, dne 23. junija 1982.
Prejšnji lastniki lahko uporabljajo podružbljena				
zemljišča	na način, s katerim se ne menja		oblika in	Predsednik
svojstvo :	semljišč vse dc	) dneva, dokler občinski up-		Skupščine občine
ravni organ ne odloči, da mora zemljišče izročiti ob-				Sevnica
čini.
Jože Bavec 1. r.
1249.
Na podlagi 19. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 223. člena statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. junija 1982 in 22. junija 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Sevnica 1
1.	člen
V 15. členu odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb Skupščine Občine Sevnica (Uradni list SRS, št.
25/80) se 4. točka spremeni in dopolni tako, da se pravilno glasi:
»4. Uprava za družbene prihodke«
2.	Člen
Šesti odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Opravlja dela in naloge glavne in sprejemne pisarne, vodenje arhiva in kurirske službe.«
Osmi odstavek tega člena se črta.
3 člen
23.	člen,se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, računovodskih', administrativnih, tehničnih in drugih skupnih opravil za skupščino in njene organe, izvršni.
svet in upravne organe, se ustanovi strokovna služba.«
4.	čien
24.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Skrbi za pripravo sej skupščine in izvršnega sveta, za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo skupščine ter izvršnega sveta, pripravlja osnutek programov dela občinske skupščine in njenih zborov ter izvršnega sveta, sodeluje z delegacijami in delegati za zbor občinske skupščine, v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter skupinami -delegatov za zbor Skupščine SR Slovenije, jim nudi strokovno pomoč ter spremlja delovanje delegatskega sistema v občini, sodeluje pri pripravlja-■ nju odlokov in drugih predpisov, ki jih sprejemata občinska skupščina in izvršni svet ter skrbi za njihovo uradno objavo.
Spremlja izvrševanje programov dela občinske skupščine in njenih organov ter izvršnega sveta, sodeluje s krajevnimi skupnostmi, predvsem na področju njihove samoupravne organizacije, načrtovanja, financiranja in povezovanja z drugimi upravnimi organizacijami in skupnostmi.
Na področju informiranja zbira informacije, pomembne za samoupravno, delegatsko odločanje in jih posreduje delegacijam in delegatom, informativnim službam in skupinam v združenem delu in krajevnih skupnostih.
Spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o.1 štipendiranju učencev in študentov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlagajo ukrepe in dajejo pojasnila za spremembo teh aktov. Nudi strokovno pomoč kadrovskim službam v delovnih in drugih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organiza-. cijah, spremlja, pripravlja in analizira stanje strokovnih in vodilnih kadrov ter individualnih poslovodnih organov v organizacijah združenega dela ter vodi kadrovsko evidenco.
Opravlja strokovna, opravila za občinski proračun, sredstva za delo upravnih organov, obračun osebnih dohodkov in vsa opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna, finančnih načrtov skladov in posebnih računov ter finančnih načrtov delovne skupnosti.
Spremlja delovanje krajevnih skupnosti, jim nudi strokovno pomoč in z njihovo problematiko seznanja občinsko skupščino in izvršni svet.
Opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov ter spremlja uresničevanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela, upravnih odnosoy v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v zvezi s tem predlaga izvršnemu svetu in občinski skupščini ustrezne ukrepe.
Skrbi za delovanje samoupravnih organov, upravnih organov, sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti ter opravlja vsa strokovna opravila s področja delovnih razmerij.
Opravlja administrativno-tehnična opravila gospodarjenja z zgradbami upravnih organov, ekono-mata, mehanografske tehnike, službenih prevozov ter čiščenje in ogrevanje prostorov.
Skrbi za strokovno izobraževanje ter za vprašanja družbenega standarda delavcev upravnih orga-
BPOV.«
5.	člen
Prvi odstavek 28. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Občinske upravne organe vodijo funkcionarji upravnih organov. Kolegijsko voden upravni organ vodi predsednik komiteja, individualni upravni organ pa načelnik oddelka oziroma direktor uprave.«
6.	člen *
Za ‘prvim odstavkom 33. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Člani delovne skupnosti upravnih organov so tudi funkcionarji občinske skupščine in izvršnega sveta, ki funkcijo opravljajo poklicno. Funkcionarji uresničujejo samoupravno pravico, obveznost in odgovornost v obsegu, kot je to z zakonom določeno za funkcionarje upravnih organov.«
7.	člen
Strokovna služba, ki prevzame po določbah tega odloka naloge in opravila z delovnega področja oddelka za notranje zadeve in občo upravo, prevzame hkrati tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega odloka opravljali te naloge in opravila.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan p'o objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-20/82-1
Sevnica, dne 22. junija 1982.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Jože Bavec 1. r.
1250.
Na podlagi pooblastila iz 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Sevnica na svoji 2. seji dne 21. junija 1982 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja 1982 dalje
1.	člen
Spremeni se odstotek prispevne stopnje za program zdravstvenega varstva iz bruto osebnega dohodka iz prve alinee 2. člena sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja 1982 dalje (odslej sklep), Uradni list SRS, št. 2-187/82.
Od 1. julija 1982 znaša ta odstotek 2,13 e/o iz bruto osebnega dohodka.
2.	člen
V 4. členu sklepa se vstavi dodatno tretji odstavek v naslednjem besedilu:
»Osebe iz prvega odstavka tega Člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja (pavšalisti) ter osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, plačujejo prispevek od osnove, ki
je enaka 60% poprečnega mesečnega osebnega dohodka .na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.«
3.	člen
Sprememba iz 1. člena se uporablja od 1. julija 1982 dalje, dopolnitev iz 2. člena pa od 1. januarja naprej.
St. 05-18/81-9
Sevnica, dne 21. junija 1982.
Predsednik
skupščine občinske < i	zdravstvene skupnosti
Franc Ogorevc 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA
1251.	.
Na podlagi prvega, odstavka 22.-člena zakona .o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradm list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 4. člena odlok o pravi-
cah in dolžnostih občinskih organov. na področj u družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega sistema pri opravljanju nalog Občinske skupnosti za cene Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 21/80) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica
ODREDBO
o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno
V .
1.	Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na debelo, in promet blaga na drobno (v nadaljnjem besdilu: trgovinske organizacije), nimajo pa sklenjenih samoupravnih sporazumov iz prvega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), oblikujejo prodajne cene proizvodov v prometu na debelo oziroma na drobno po določbah te odredbe, z upoštevanjem naslednjih stopenj za kritje svojih stroškov:
Proizvodi,	ki spadajo	v dejavnost		Stopnja za kritje stroškov največ v višini
panoge	skupina	podskupina		na debelo, ria drobno V 6/o	V e/e
0111	01111	011113	Kremenčev pesek, kremen	3	'5
0120	01200		Kremen, marmor, gramoz, pesek	5	12
0130	'	01302	013021	Osnovne vrste pšeničnega in rženega kruha — specialni kruh in vse vrste v	pekovskega peciva	posebni predpisi — 8
Za izdelke samostojnih obrtnikov se pri oblikovanju cen v prometu blaga na debelo in na drobno, uporabljajo stopnje, določene za enake oziroma sorodne industrijske izdelke.
2.	Pri oblikovanju prodajnih cen iz te odredbe se uporabljajo določbe 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11.
• točke odloka o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno (Uradni list SRS, št. 15/82).,
3.	Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
P-v	—
^VRHNIKA
1252.
Na podlagi 11. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Vrhnika, daje občinska volilna komisija
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa sanacije vodooskrbe v občini Vrhnika
1.	Skupščina občine Vrhnika je s sklepom, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 20/82. razpisala referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa sanacije vodooskrbe v občini Vrhnika.
2.	Na podlagi 11. člena citiranega sklepa je občinska volilna komisija izvedla referendum, 20. junija 1982. Glasovali so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju Vrhnika.
St. 1/3-38-12/82
Slovenska Bistrica, dne 22. junija 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač dipl. inž. 1. r,
/
3.	Od skupnega števila 12.430 v glasovalne sezname vpisanih upravičencev je volilna komisija na podlagi 21. člena zakona o referendumu in drugih obli-'
•kah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) zaradi služenja vojaškega roka in zaradi dela v tujini odštela 365 glasovalnih upravičencev, tako, da je za ugotavljanje izida glasovanja na območju občine na referendumu bilo upoštevano 12.066 glasovalnih upravičencev (v nadaljnjem besedilu: upoštevanih glasovalnih upravičencev).
4.	Od skupnega števila 12.066 upoštevanih glasovalnih upravičencev jih je glasovalo 10.858 ali 89,99 odstotka.
Za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa sanacije vodooskrbe v občini Vrhnika je glasovalo 7.616 upravičencev ali 63,12 %, proti je glasovalo 3094 upravičencev ali 25,64%, neveljavnih glasovnic je bilo 148.
5.	Na podlagi navedenega izida glasovanja, občinska volilna komisija ugotavlja, da je, predlog za
K
uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima Skupščina občine Vrhnika na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ter 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem odloka o uvedbi samoprispevka.
6.	Podrobnejši pregled o izidu glasovanja po posameznih glasovalnih mestih je prikazan v posebni tabeli.
Vrhnika, dne 20. junija 1982.
Občinska volilna komisija
Tajnik	, Namestnik predsednika
Marija Miklič-Ogrin 1. r. Janez Obreza 1. r.
Člana
Miloš Rijavec 1. r.
Cveta Kukec 1. r.
Namestnik člana Zorka Prvinšek 1. r.
1253.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št.. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) ter na podlagi objave poročila občinske volilne komisije o izidu referenduma z dne 20. junija 1982 je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 24. junija 1982, na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 24. junija 1982 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. junija 1982 sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika I. SPLOSNE določbe
1.	člen
Za območje občine Vrhnika se uvede obveznost plačevanja samoprispevka v denarju za financiranje sanacije vodooskrbe v pbčini Vrhnika.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje treh let in sicer za čas od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1985.
II. INVESTICIJSKI PROGRAM
3.	člen
Skupna predvidena vrednost programa I. etape sanacije bo znašala 88,030.000 din. Sredstva bodo porabljena za naslednje:
1.	dograditev vodnjaka na vrtinah VB-3 in VD-1 s črpalkama,
2.	tlačni cevovod do Brega in vodohrama nad Verdom,
3.	vodohram nad Verdom,
4.	gravitacijski cevovod od vodohrama nad Verdom do Lošce na Vrhniki,
5.	piimarni cevovod od Lošce preko Gradišča do , križišča Voljčeve ceste — Idrijska cesta — cesta 6.
maja,
6.	stroški raziskav in ostali stroški,
Predvideni rok izgradnje je 18 mesecev.
4.	člen
Skupna investicijska vrednost objektov, navedenih v prejšnjem členu, znaša 88,030.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 45.000.000 din. Samoupravna komunalna interesna skupnost Vrhnika bo prispevala 7,807.000 din, dotacija Območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava znaša 25,000.000 din, sredstva proračuna Skupščine občine Vrhnika 3,500.000 din in že porabljena sredstva za raziskave 6,723.000 din (raziskovalna skupnost SRS, Območna vodna skupnost in Fenolit Borovhica.)
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala skladno z dotokom sredstev izključno za Izvajanje programa, navedenega v 3. členu tega odloka in se bodo zbirala na posebnem računu številka:
50110-842-060-822.
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja Samoupravna komunalna interesna skupnost — temeljna enota za individualno rabo.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenuje občinska skupščina v soglasju s skupščino Samoupravne komunalne interesne skupnosti Vrhnika.
6.	člen
Program iz 3. člena tega odloka mora biti izvršen do 31. 12. 1983.
III.	OBVEZNOST PLAČEVANJA SAMOPRISPEVKA
7.	člen
Samoprispevek je uveden za obdobje treh let. in sicer od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1985. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Vrhnika po stopnji 1 °/o od naslednjih osnov:
1.	delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih, od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka;
2.	občani, ki imajo dohodek, od pokojnin;
3.	delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo kmetijsko gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dejansko doseženem dohodku od osebnega dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodka;
4.	delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
—	glavni poklic od osnove,. ki ustreza letnemu povprečnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto, preračunano iz devetmesečnega povprečja,
—	postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšalnemu davku, odmerjenemu iz dejavnosti v istem letu;
5.	delovni ljudje in občani, od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gozdarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter od osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku ter pri dohodkih iz avtorskih pravic za normirane ali dejansko priznane materialne stroške.
Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena pa plačujejo samoprispevek po stopnji 5 »/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih površin.
8.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom otroškega dodatka, štipendij dijakov in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Samoprispevka tudi ne plačujejo:
1.	delavci in občani, ki imajo čiste osebne do-
hodke iz delovnega razmerja po predpisih o delovitih razmerjih in od pokojnin, ki ne presegajo 8.000 din mesečno,	"
2.	delovni ljudje in občani, 'ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 11.500 din na gospodarstvo in'so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združeni kmetje, ki so . pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva,
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni doho-hodek od kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšav po zakonu o davkih občanov ter kmetje, katerih kmetije so uvrščene v IV. davčno kategorijo in so tudi oproščeni plačevanja davkov od dohodka iz kmetijstva.
9.	člen
Znesek iz 1N točke drugega odstavka prejšnjega člena tega odloka valorizira skupščina občine vsako leto z indeksom povečanja povprečnega devetmesečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v občini Vrhnika.
10.	člen
Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila osebnega dohodka ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 4.000 din mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki sd osnova za odmero samoprispevka.
O zahtevkih občanov bo na podlagi mnenja občinskega organa, pristojnega za socialno varstvo, odločala posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
Znesek iz prvega odstavka tega člena se valorizira vsSko leto z indeksom porasta življenjskih stroškov, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko. Ugotovitveni sklep sprejme organ iz 3. odstavka 5. člena.
IV.	IZVAJANJE ODLOKA ,
11.	člen
Izplačevalec osebnega dohodka delavcev v Združenem delu in delavcev pri zasebnih delodajalcih ter izplačevalec pokojnin je dolžan obračunati samoprispevek ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oziroma pokojnin in ga plačevati istočasno z drugimi prispevki. Izplačevalec obračuna in odvede samoprispevek tudi v drugih primerih, kadar izplača občanu osebni dohodek po odbitku, ki izvira iz kakršnegakoli vira dohodka iz 7. člena tega odlol#i.
12.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke obračuna samoprispevek, ki so ga dolžni plačevati občani, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in intelektualne storitve. Ob-
činska uprava za družbene prihodke odmerja, evidentira in izterjuje samoprispevek po predpisih, ki veljajo za davke.
13.	člen
Služba družbenega knjigovodstva nadzoruje in kontrolira, kako organizacije združenega dela in druge organizacije oziroma izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in plačujejo samoprispevek.
14.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke je pooblaščena, da izdaja strokovna navodila in pojasnila za izvajanje tistih določb tega odloka, ki se nanašajo na obveznost plačevanja samoprispevka.
15.	člen
Če se izplačilo osebnega dohodka po obditku nanaša na račun, ki je bil evidentiran pri občinski ijpravi za družbene prihodke, se samoprispevek obračuna in plača po odredbi, ki je na računu.
V.	KONČNA DOLOČBA
10. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1982 dalje.
St. 1/1-014-02/82
Vrhnika, dne 24. junija 1982.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
POPRAVEK
V	odloku o spremembah odloka o davkih občanov občine Ljubljana Bežigrad, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 11-623/82 z dne 1. 4. 1982 se v drugem odstavku 1. Člena stopnja »40<l/o<i pravilno glasi »33 "/o«.
Uredništvo
POPRAVEK
V	odločbi o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo čistilne naprave pri razširitvi Motela Lomi, objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 21/82 z dne 11. 6. 1982, se v 2. točki črta beseda »Brod« in za besedama »Blekova vas« doda besedilo: »prekomejna v k. o. Dolenji Logatec ležeča.«
Sekretar
Skupščine občine Logatec
Niko Glavatovič 1. r.
POPRAVEK
V	spremembah in' dopolnitvah pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka ih stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, številka 23-1171/82) se pri zaporedni številki 32 pravilno glasi »občina Metlika«.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov L r.
POPRAVEK
V odredbi o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, -št. 23-1172/82) se pri zaporedni številki 32 pravilno glasi »občina Metlika«.
Direktor
Republiške uprave sa družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
VSEBINA
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
Stran
1210.	Odlok o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov Komisije Predsedstva SR Slovenije za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za uresničevanje svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana 1577
1211.	Odlok o razrešitvi in imenovanju predsednika, pod-
predsednika in članov Komisije SR Slovenije za odlikovanja	1577
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1212.	Odlok o nadomestilu za izplačano premijo pri odkupu pšenice letine 1982.	leta	1577
1213.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka v Polskav-
ski dolini na območju občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Maribor-Tezno	1578
1214.	Soglasje k sklepu sveta visokošojske temeljne organizacije za veterinarstvo. Biotehniška fakulteta. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, z dne 26. 2.
1982 o omejitvi vpisa rednih študentov v 1. letnik študijskega leta 1982/83	1580
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1215.	Spremembe in dopolnitve stopenj davkov iz oseb-
nega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982	1580
1216.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1581
USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE	t
1217.	Odločba o ugotovitvi, da določbe 40. člena samo-
upravnega sporazuma o reševanju stanovanjske problematike TOZD Kmetijstvo Kranj, KIT KZK Kranj niso v neskladju z ustavo in niso v nasprotju z zveznim zakonom	15S1
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1218.	Pravilnik o spremembi pravilnika o splošnih pogo-
jih za dobavo električne energije iz električnega omrežja Slovenije	1582
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1219.	Odredba o oblikovanju prodajnih cen v prometu
blaga na debelo in na drobno (Brežice)	1582
1220.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevne-
ga samoprispevka za vasi Zupečo vas in del Cerkelj (od hišne št. 53 do hišne št. 74) (Brežice)	1583
1221.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu o uvedbi krajevnega, samoprispevka v denarju za asfaltiranje cest v naseljih Boršt in Račja vas (Brežice) 1585
1222.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov vasi Boršt in Račja vas za asfaltiranje lokalnih cest na območju krajevne skupnosti
Cerklje ob Krki (Brežice)	1585
1223.	Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja
ter za veterinarsko-sanitarne preglede (Celje)	1586
1224.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov
za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Hrastnik)	1587
1225.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka namenske rabe
površine za C mi vrh (Idrija)	1588
1226.	Sklep o spremembi sklepa o uskladitvi prispev-
kov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Idrija)	1589
Stran
1227.	Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Kamnik) *	1589
1228.	Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do
1985 v občini Kamnik	1590
1229.	Odlok o določitvi prispevnih Ltopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupno-
r	s ti družbenih dejavnosti v občini Kamnik v obdobju 1981—1985, za leto 1982	1590
1230.	Sklep o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepoved graditve vseh objektov na območju Velike planine (Kamnik) 1591
1231.	Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji stanovanjsko in komunalno
gospodarstvo SKG Kamnik	1591
1232.	Dogovor o oblikovanju družbenega sveta za revitalizacijo mestnega jedra mesta	Kamnik	1592
1233.	Statut Stanovanjske skupnosti	občine	Kamnik	1593
1234.	Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev poso-
jil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik	1601
1235.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna
občine Lenart za leto 1381	1605
1236.	Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za in-
tervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Lenart in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985	1606
1237.	" Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in
izkoreninjenje stekline na okuženem območju občine Lenart	1607
1238.	Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih
organih občine Ljubljana Center	1609
1239.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna
občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981	1610
1240.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik	1611
1241.	Sklep o soglasju k statutu osnovnih šol v občini
Ljubljana Vič-Rudnik	1612
1242.	Sklep o soglasju k statutu vzgojnoizobraževalne organizacije v občini Ljubljana Vič-Rudnik	1612
1243.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov
za zdravstveno varstvo od i . januarja 1982 dalje (Ribnica)	1613
1244.	Sklep o valorizaciji prispevkov uporabnikov k
stroškom zdravstvenega varstva (participacija) (Ribnica)	1614
1245.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov ob-
čanov in prispevka za^ Starostno zavarovanje kmetov za leto 1981 (Sevnica)	1615
1246.	Odlok o določitvi odstotka od poprečne gradbene
cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Sevnica)	1615
1247.	Odlok o določitvi posameznih elementov za izra-
čun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja za leto 1982 (Sevnica)	1615
1248. Odlok o prenehanjji lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta vzhodnega dela Šmarja—Sevnica, kare V
(Sevnica)	1616
1249.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o orga-
nizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Sevnica	1617
1250.	Sklep o sprem »mol in dopo mtvi sklepa o prispev-
kih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Sevnica od 1. januarja 1982 dalje	1G18
1251.	Odredba o oblikovanju prodajnih cen o prometu
blaga na debelb in drobno (Slovenska Bistrica)	1619
1252.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samo-
prispevka za sofinanciranje programa sanacije vo-dooskrbe v občini Vrhnika	1619
1253.	Odlok o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika	1620
—	Popravek odloka o spremembah odloka o davkih
občanov občine Ljubljana Bežigrad	1621
—	Popravek odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za
izgradnjo čistilne naprave pri razširitvi Motela Lom I* (Logatec)	\	1621
—	Popravek sprememb in dopolnitev pregleda stopenj
davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov Iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982	1621
—	Popravek odredbe o spremembi in dopolnitvi od-
redbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	*	1622
Izdaja časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/Vil — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-6n3-4032‘3 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72