Izhftjajo 1. in 15. vtscega mesec». Cen«, jím je ïa celo leto OinMiiU se plaíiýejo od dvostopue petit-vrste a» enkrat 16, naprej 2 K, pol let» I K. — Dopise sprejema nrtdnik, ^^ (hakrat 2i in za trikrat 30 vinarjev, naročnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, t Novem inestiL Gospodarske stvarL Ceneni ftli ki^li črvićek na trtah. Že leta 1898 opozarjali smo v naaem liatu 8t. 21. z dné 1. novembra na hudega škodljivca vinske trte. Ta se zove po domače seneni ali kisli črviček, nemški Heu- oder Sauerwnrm, latinski Tortrix ambiguella ali Cochylis amhiguella. Takrat, leta 1898, ko smo nase vinogradnike na tega škodljivca opozarjali, je bilo v doticnem članku rečeno, da bodemo sredstva proti njemu èele v spomladi leta 1899 objavili, ako se bode «opet v veliki meri prikazal. No v veliki meri prikazal se takrat ni, in zato izostal je dotični poduk. ijetoB prikazal se je pa zopet v prav pogubni množini, in zato smatramo za svojo dolž-iiOBt, naše vinogradnike seznaniti s sredstvi, katera se priporočajo. Prikaže se ta škodljivec dvakrat v letu. V prvič na spomlad, ko trta cvete, oziroma ob času košnje sena. Zato ker se prikaže ravno ob košnji »ena, imenuje se „seneni črviček'^ V drngiČ prikaže se pa ob časa, ko postanejo grozdne jagode že kakor grali debele. Ker bo jagode ob tem času pač grozno kisle, in črviček jih pa vendar razjeda, imenuje se „kisli črviček". Priprost vinogradnik imenuje ga pri nas in povsod drugod prosto; „grozdni črv". Ko seta škodljivec, v prvič kakor seneni črviček prikaže, ^legava aamica njegovega po noči okoli leta-joČega metulčka „vcia" imenovana, svoja jajčka ®a zarod, to je na cvetje trte. To dela ravno takrat, ko pričenja zarod cveteti. Iz jajČic zvalë se umazano rujavi ČrviČki, kateri z ueko pajoe- podobno prejo, po več posameznih čvetličic ïaroda «kupaj v en klopčič zavijejo, v katerega središču se crvicek nahaja. Živi se pa črviček od zaroda samega, katerega razjeda. Ker je prav mogoče, da ae na eni sami odraženi trti 10 do 20 pa tudi ie več črvičkov nahaja, katerih vsak prav gotovo vsaj 10 cvetličic (pri-liodnjih jagod) vniči, ai zamore sleherni predstavljati, kako škodo da ta škodljivec pri svojem prvem nastopu prouzročuje. Ko črviček doraate, spusti se po nitki svoje lastne preje fpajčevine) na tla, in za lubadom trt se zabuba. Proti koncu avgusta ali začetkom septembra, izleté iz bub v drugič vése, katerih samice svoja jajčka na grozdje zalegavajo. Iz jajček se izvale črviči, in ti se zajedo tikoma jagodnega pcdička v jagodo. V jagodo dospeli črviček to razjeda, pa vendar tako, da jej ostane lupinica (mahovniea) cela. Ko razjč črviček eno jagodo, zajé se skozi lupinico v drugo, tretjo, četrto. Navidezno so jagode cele, nepoškodovane, toda v kratkem pričnejo take jagode rujaveti, in ako ob istem času dežuje, tudi gnjiti. In tako nastane vsled tega škodljivca v enem in istem letu že v drugič škoda, katera je tem večja, čim več črvičev sc na grozdju udomači, in čim bolj takrat, ko ima grozdje ravno zoreti — dežuje. Iz razje-denega grozdja spusti se črviček kadar doraste, po svoji preji na tla, kjer leze k deblu trte. Po deblu trte leze črviček kvisko in se zarije za iubad, v špranje, v poke in luknjice, koder v podobi buhe prezimi. Sledečo spomlad izlete ob času cvetenja zaroda iz bub véie in pogubna komedija prične se znova. Vprašanje je, kaka sredstva pa imamo proti temu hudemu škodljivcu? No dosti jih je, in razdeliti jih zamoremo v dva dela, namreč 1. v izogibna, 2. v naravnost uplivajoča. Izogibna sredstva so sledeča: aj Ob času obrezovanja trt na spomlad, naj se obrezuje tako, da se pri napravi palcev (Čepov) in napnencev (sparonov) skozi kolenca reže, nc pa skozi člene, tako da ne more nad najvišem očesom palca ali napnenca v svrsu luknica nastati, v kateri sc črviČek najrajši zabuba. ij Ves lubad (skorjo) debel trt, naj se kolikor mogoče gladko odstrže. cj Kabi naj se manj ko mogoče razpokanega, ter z lubadom obdanega kolja, kajti tudi v razpokah in za lubadom kolja prezimuje ta mrčes kaj rad. d) Vso rezino spravi naj se prej ko mogoče iz vinograda, ter naj se jo sežge. Naravnost uplivajoča sredstva so pa sledeča: a) Maščenje ali iztreblenje črvičkov iz zaroda ca spomlad. TJsikavanje za črvička strupene, za zarod pa neškodljive tekočine v klopčiče na zarodu. Taka, poaebao priporočljiva, strupena tekočina je tako zvana Dufour-ova tekočina, obstoječa iz 1 '/2 hg mrčeaaega pralni ali caharlina in 3 hj kolomaznega mila (Schmierseife). Tvrdka Walliczek und Tuschl na Dunaja 11171 linke Bahngasse 5, ima tako tekočino že pripravljeno na prodaj. Liter stane 80 helerjev, in en liter zadostuje za 10 litrov vode, kateri se strupeno tekočino kar primeša. Za usikavanje strupene tekočine v zarod služi vsaka peronosporna briz-galnica, samo da se jej mora dodati na konec cevi pripravo, s katero je mogoče v prenelilajih in z veliko silo tekočino v klopčiče črviča usî-kavati. Taka priprava stane pri tvrdki F. Neeli-vile na Dunaju V/l Gricsgasse 14 le 3 krone 20 helerjev. Za letos je naikavanje pač že zamujeno, preskrbeti se bode treba pa z vsem potrebnim prihodnje leto, ako se bode škodljivec zopet T veliki meri prikazal ~ kar je več ko gotovo, g) Lovljenje vés v ponočnem Času. To sredstvo je priporočljivo za prvi spomladanski, in drugi jesenski nastop črviča, priporočeno naj bode toraj, da se ga vinogradniki že letos po-služijo. Lovi se pa včSe tako-le: Ob ča^u cvetenja zaroda, kakor tudi ob času, ko se črviček v drugič prikaže, toraj v avgustu, nese se več ko mogoče plitvih skiedic (latvic) v vinograd, kjer se jih sem ter tje med trtami vodoravno na tla položi. V skledice se nalije vode, v sredo vode postavi se pa male svetilke napolnene z oljem ali petrolejem. Ko po noči svetilke gore, priletijo véàe v velikem številu k njim ter jih obkrožavajo. Pri tem se nekatere vése opatijo^ največ jih zaide pa v vodo, v kateri se utope. Na stotine utoplenih véa najde se zjutraj v vsaki skledi, in tako pokonča se tega škodljivega mrčesa. Ako ae pa hoče, da bode to sredstvo izdalo, posluževati se ga morajo pač vsi vinogradniki kar od kraja, d) Iztrebljenje ter zmasčenje rujavih, oziroma gnjilih jagod na grozdju je tudi prav dobro, daai precej zamudno sredstvo. Najboljše bode gotovo, da se že letos vsi vinogradniki kar skraja lovljenja vćš s pomočjo svetilk lotijo, v prihodnjem letu pa vse potrebno omislijo za uničevanje Črviča v zarodu. Kedaj da bode pravi čas za razpostavljanje svetilk po vinogradili, povedali bodemo Že pravočasno v „Dol. Novicah". Pomanjkanje mrjascev. Naša prasičjareja napreduje. Pripisati je to v prvi vrsti živahni prašičji trgovini, katero imamo po naših krajih in katera vpliva ugodno na napredek reje. Ta trgovina se da pa se povzdigniti. Ako bodemo prirejali se lepše in boljše prašiče, go- tovo se bodo kupci še rajše oglašali po naših sejmovih in bodo Še dražje plačevali naše pri-rejke kakor sedaj V tem oziru nam more biti pred vsem ležeče na tem, da bomo prirejali bele prašiče. Hela barva je dandanes „moderna" pri prašičih in se veliko bolj ceni kakor pa črna. Po njej sodijo naši odjemalci, da so prašiči po-žlalitujcni in zato tudi bele prašiče raje kupujejo in dražje plačujejo kakor črne ali pasaste. UazuQ na barvo gledati nam je tudi na to, da se naši prašiči zboljšajo v telesnilt oblikah, da postanejo bolj širokega in ravnega, pa tudi bolj globokega života. Vse te lastnosti pridobimo še najhitreje z angleškimi mrjasci jorkairskega plemena. To pleme je belo in se odlikuje po lepih telesnih oblikah. Ker se po naših krajih dobro sponaša, je prav, da ga tudi zanaprej vpeljujemo in rabimo za zboljšanje domačega plemena. Po takih krajih, kjer redijo prašiče v hlevih, naj se rabijo čistokrvni jorkširski mrjasci, kjer pa prašiče pasemo, in je treba zategadelj bolj trdnih prašičev, je bolje, da rabimo polukrvne angleške mrjasce, namreč cepljence, katere smo dobili s križanjem domačega plemena s čisto- j krvnimi angleškimi mrjasci. Angleški mrjasci imajo za izboljšanje do- , maČih plemen to ngodno lastnost, da dobro prenašajo svoje lastnosti na zarod, ; tako da se da z njimi res v najkrajšem času doseči zaželjene vspehe. Seveda se da s čistokrvnimi in polukrvnimi mrjasci jorksirakega plemena doaeČi se-le tedaj ugoden uspeh, ako jih je zadosti in ako so mrjasci tudi skrbno izbrani in dobri, kajti tudi med angleškimi prašiči se dobe dobre in slabe živali. V tem pogledu nas čaka pa še precej dela, kajti resnica je, da je pri nas prav slabo skrb-Ijeno za potrebno število mrjascev. To velja zlasti za spodnje Dolenjsko, za kraje, kjer bi se moralo pred vsem gledati na to, da se redi zadosti mrjascev. Po teh krajih je prašiČjareja doma in bi se dala 2 dobrimi in zadostnimi v mrjasci se izdatno izboljšati. ZaUbog pa, da primanjkuje ravno po teh krajih mrjascev. | Ob Krki doli imamo vaai, ki imajo toliko plemenih svinj, da bi morala imeti vsaka vas svojega mrjasca. Vsi vaščani bi se morali zavzeti za to, da redijo doma potrebnega mrjasca, toda ne! Raje vodijo svoje svinje po več ur daleč po plemenu. Nasledek tega pa je, da se svinje težje vplemene in da »o sploh manj rodovitne, kar je velika škoda tamkajsnema gospodarstvu. 'J""» manjša rodovitost svinj, ki se kaže ob pomanj- kanjii mijascev, je pa tut!i tísto naravna^ kajti mrjaabc, katerega preveč izkoriščamo, na katerega pride do 200 in več «vinj, namesto 30—40, mora opešati v svoji rodovitosti in plemenski moči. 01) takiii raznierali ni nič čudnega, ako rode svinje namesto po 10 do lii praset, samo po 3 ali 5, in ako se še teli par praset noče tako dobro razvijati, kakor bi bilo želeti. Nasledki, katere imamo v prasicjireji zaradi pomanjkanja mrjascev, ao tako škodljivi, da je treba nnjue odpomoci. Ako le nekoliko računamo, kako škodo imamo v eni sami vasi, »ko trpi rodovitoet svinj vsled pomanjkanja inrjascev in koliko škode imamo po drugi strani 0(1 slabih mrjaseev sploli, potem moramo priti do zaključka, da treba v tem oziru veliko več skrbi za rejo dobrih mrjaseev, kakor je itnamo sedaj. Kajti to se nikakor ne zadostuje, da se svinja sploh vbreji, ampak treba je, da se svinja vplemeni po dobrem, polnomoč-nem in rodovitnem mrjascu. To je pa mogoče le v tem slučaju, ako imamo po deželi zadosti mrjaseev. Skrbimo tedaj za dobremrjasce in za zadostno število mrjast^v, da se tudi na ta način povzdigne reja in z nju vred dohodki, tatere imamo od praštčjereje. Izjava. I^odpisani odbor je prišel po dogodkih ustanovnega shoda za vinarsko zadrugo, ki se je Vršil dne 1. maja t. I. v Novem mestu, do pre-Itfičanja, da se z določili pri tem shodu sprejetih pravil ne da delovati tako v prospeh nameravane zadruge, kakor hi bilo želeti v interesu našega vinstva. Zaradi tega je opustil misel, nadaljevati snovanje zadruge po zadnjič sprejetem nacrtu zadružnih pravil in prišel po daljšem posvetovanju, pri katerem so se vpoštevale vse mero-dajne okolnosti, do zaključka, da je treba pri obstoječih razmerah ustanoviti pravo stanovsko zadrugo, v kateri naj so zastopani ®iimo vinogradniki s svojimi interesi. Podpisani odbor bo vsled tega povrnil v malo dneh vsem drugim interesentom tiste pristopnine, ki so se plačale na dan ustanovnega »hoda. V Novem mestu, dne 21. junija 1901. Oenovalni odbor vinarske zadruge v Novem mestu. ne pa puntarsko, kakor je opisujejo njegovi nasprotniki. Da si želi svojih starih pravic nazaj,, kar nič ni zameriti. — Povsod so cesarja navdušeno sprejemali in burno pozdravljali, najlepše pa je bilo v zlati Pragi, koder se je slovesnost vrstila za slovesnostjo. Cesar sam se je izrazil^ da je prebil lepe dni v Pragi. Praski župao pozdravil je vladarja v češkem in nemškem jeziku, a ne tako Funke, župan mesta Litomerice^ ki je govoril samo nemško in nič ne prisrčno^ udano. Sploh se Nemci tudi ob tej priliki niso mogli in tndi ne hoteli kar nič ponižati, marveč povsod so kazali svoje nasprotstvo do Cehov ia povdarjali svoje nemstvo. Ruski car je veliko veČino tistih dijakov, ki BO bili obsojeni zaradi izgredov, pomilostil, zaradi česar viada veliko veselje. Srbski krali poda se s kraljico v kratkem na Rusko obiskat carja. Na Francoskem našteli so ljudi 38,600.0u0, v 10. letih se je število prebivalstva povečalo samo za 300.000, v Nemčiji je v istem časti prirastio 4,065.000 duš. Ob turiki meji proti Srbiji in Avstriji so se span tali Albanci. Sumi se, da jih Italjani podpirajo z orožjem. Turško vojaštvo si prizadeva ukrotiti upornike. Na Nizozemskem so pri volitvah v zbornico pridobili lepo zmago katoličani. V ápaniti so prostozidarji in drugi cerkvi sovražni mogotci nasuntali ljudstvo, da je hotelo razpoditi in preprečiti procesije za sv. leto ; pobili 90 okna pri cerkvah, samostanih in duhovskih hišah. Požgali so tudi dve cerkvi in zažugali» da požgo vse. Iz Kitajskega so odšle čete evropskih vele-vlastij pa brez posebnega usptiha. Kitajci so Evropejce prav pošteno zvodili za nos. Politični pregled. Cesarjeva pet na řesko je bila dokaz da je česko ljudstvo verno udano vladarja svojemu, PjSe 80 nam: Iz Novega mesta. [Ntîkaj misli) o zadnjem obènem zhorn obrtne zadruge v Noyem mestu,] — Občni zbor ni dnse^el uspeha, moral se je raziti- Zakaj ? Vei napak je temu krivih; dii jia ae prihodoji obôni zbor vrši redno v proa^juli obrti in obrtnikov uamih, bi rad pokazal nekatere teli napak. Prva je pomanjksiuje pravegii razumevanja za-dražniátva. Človek ni bitje aamo zase, ampak žiii in mora živeti v družbi, ako hoće uspevati. Ni dru-gaće mogiiće. Zito pa mora živeti in delati tako, da ne škoduje drugim, ker lakaje si avoje sreče ne sme teptati sreče drugih ljudij. Tu je naravno, to je pametno. A gospodarski liberalizem je razbil druibo s tem, da proglasa ljudi za svobodne, neodvisne drug od druzega: ivoboden si, delaj kar hoéeě in kakor hoCea, da postaneš arečen. In če druzega pri tem uničiš, je to le konkurenca, boj za obstanek, borba za kruh. Da j« to proti človeški naravi, proti pameti, a tudi proti vesti, kdo ne vidi? A vendar je oni sto- iDodomiaelm nauk ljudem silno ugn-jal in dobili amo svobodomiselne postave tudi ozir obrti in rokođeUtra. Da te postave obrti zlasti male niso podprle, je dosti mana, stvar, in je to postavodaja aaina uvidela ter počasi krênja na drugo piit, da narareS poapeSuja prostovoljno združevanje Ijudij istega stanu, istih interesov v dosego blagostanja. Tista prevelika svoboda v obrti in nje izvrševanje je skodorala veliko, neizmerno. Da 3! razbita človeška druiba vendar le opomore, zato treba združevanja. Oortniki se združijo in skupno skrba za svoje blagostanje s tem, da urede izvršeranje obrti in se prostovoljno odpovedj svobodi. Več očij več vidi, a več uses več slisi, veé ust več pove, a tudi več rok več vzdigne, ko le dye. Proti zadrugi rovati je zato silno neumestno in ie kaže, da dotični nima niti pojma, za kaj aa gre, ali pa, da ima drugo napako, ki ovira ziidru/iio delovanje: sebičnost. Ii«s, da je Človek vsak samemu ssbi najbližji, a zato vendar ne smeš misliti da si sam na svetu. Ne išči samega sebe in avojih koristij ; rad vldiŠ, da kdo tebi kaj dobrega stori, a zakaj ti drugemu ne privoščiš? Res, zadružništvo je pri nas še mlado in ne donasa še tistih sadov, kakor jih je pričakovati. Toda, Če bo bmetič gledal le na se, ne bo trte sadil in drevja cepil, ko si vendar včasih mora na prste izračunati, da on ne bo vžival več. Tako je tudi pri zadrugi: stari in mladi obrtniki morajo požrtovalno delati za povzdigo obrti, katero sedaj preti uničiti veliki kapital in ž njim zveiana velika industrija. Torej ne: Vsak zase, mar/eČ: Vsi za enega, eden za vse, to bodi geslo obrtnikom! Red je povsod lepa reč in pospešuje blagostanje. Da pa ravno pri obrti ni Tse v redu, kakor bi moralo biti, je jasno ko beli dan. Proč z lagodnostjo in sebičnostjo! Malo manj sebičnosti, pa malo več krščanske ljubezni do bližnjega. Da živimo vsi po zapovedi ljubezni: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. ne bilo bi tega ruvanja in puljenja za vsakdanji kruh, puljenj», ki Čeato diši po židovski konkurenci, ki pa ni na najboljšem glasn. Obrtuiki ! Za Vaš blagor se gre in za blagor mlajših vaših stanovskih tovarišev. Zato pridite v obilnem steïilu k zboru, dajte se podučiti a tudi premagajte sami sebe! DomaČe vesti. (Oklic.) Vas Kropa v okraj« Radovljica, kjer žive prebivalci več let že brez tega vsled propadanja ondod udomačene prastare žebljarske obrtnosti, v najubožnejših razmerah, je bila dne 6. junija t. 1. torišče gi'ozovitega požara, ki je v kratkem upepelil petnajst hiá, ter povzročil škodo v skupnem zneska nad 114.000 K proti kateri zaaSa vse zavarovanje samo 28.000 K. Ker požar ni nničil samn omenjenih hiš, ampak tudi pohištvo in drugi imetek prebivalcev, fio zlasti rodbine prizadetih gostačev pahnjene v najhujše siromaštvo, — Oziraje se na te okoliščine razpisalo je c, kr. deželno predsedništvo z oklicem z dne 15. junija 1901, st. 2420/pr. sklad milih darov po vsej kronovini, — Obračam se do prebivalstva celega političnega okraja novomeškega z nujno prošnjo, d» bi tudi isto pomagalo nesrečnim pogorelcem po svojih močeh, — Dospele darove pobira c. kr, okrajno glavarstvo v Rudolfovem; darovi se bodo razglasili v deželnem časopisu, ter ae oddali svojemu namenu. C. kr. deželno-vladni svetnik: Friedrich. (Umrla) ja g)3p^ Terezija Wencaia, soproga C. kr. davčaega preglednika dne 25. m m — Profesor na novomeški gimnaziji blag. g. dr. Eludilf A g a r je dobil učoo mesto v Bregencu na Predarlskem. — V Toplicah je umrl g, Fr. Praček, C. kr. žen J. atraímeíter v pokoja, kateri je tudi v Novem mestu: obče znan, katerega pogreb je bil v nedeljo ob 5, uri popolmlne. (Novomeške meščanske garde godba) priredi v nedeljo 7. julija v korist svojemii gosp. kapelniku koncert na vrtu gosp. Pmtarja v KinJiji. Z:^Četek ob 7. upi z/ečer; vstopnina prost:i. Ker je gosp, kapelnik pri vaem slavnana občinstva jako priljubljen in obče Si)oštovan in so prostori gosp. Pintarja jako pnpi-aynt za takovo veselico, želeti in upati je prav mnogobrojne udeležbe. (Poluletna skušnja „G-lasbene Matice" v Novem mestu) bode v Čitalnični dvorani v fietrtek 11. t. m. popoludtie ob 4. uri. Vabijo se vsi p. n. čiant in prijatelji društva. Novomeški uienci se bodo poučerali tudi med velikimi počitnicami, ako starši ne bodo drugače želeli. (Shod vinogradnikov,) se vrši danes v pondeljek dne 1. juiiia t. 1. ob 2. popoldne v gostilni g. Windischerja v Kandiji pri Novem mestu. Na dnevnem redu je „Ustanipvitev vimiráke zadruge r Novem mestu". (Pri občnem zboru kmetijske podružnice v Novem mestu,) ki se je vršil 17.-junija 1.1., se je izvolil za prihodnjo triletno dobo irejšnji odbor. Sklenilo se je dalje, da se priredi etošrtjo jesfli prešićja rasíitava v Novem mesta. Iz poročila smo povzeli, da seje razdelilo letošnjo pomlad med 80 prosilcev 14.500 cepljenih trt in da sb je v trtnici na no/o vloîÈilo 31.500 ameriških cepljenk iu 45.000 ključev. Poročilo blagajnikovo izkazuje nad, 23,000 K prometa v dohodkih in stroških, kateri promet je pripisati ponajveč prodaji umetnih gnojiL (Pttnudbena razprava za les.) C. kr. trgovinsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bode y kratkem vršila na Bruseljski borzi ponudbena razprava glede dobave 380 000 polokroglih hrastovih ali belih bukovih pragov in 35 700 hrastovih kosov, ko so določeni za podlago izogibalnih aparatov na železnicah, (Občni zbor c. kr. kmetijske družb« v L j tt b i j a n i ) ae je vršil 20. junija t. 1. ob mnogoštevilni udeležbi. Novim predsednikom je soglasno^ izvoljen deželni glavar O pl. Detel a. PrajŠnji velezasluieni predsednik cesarski svetnik J. Mur nik je bil pa soglasno izvoljen Častnim članom. Zi. odbornike so bili izvoljeni baron Lazar i ni, grajščak v Smledniku, državni poslanec J. Pogačnik iz Pod-narta, V. Rohrman, pristav deželne kmetijske šole Da G-rmn in Dr. T. Romih, župan in meščanski nčitelj v Krškem Letoánji zbor je počastil s svojo navzočnostjo tudi deželni predsednik ekscelenca baron Hein. (iiivinorejci,) živinski trgovci, mesarji ia drugi 30 že opetovano grajali občutni nedostatek pomanjkanja zanesljivega izkaza o živinskih semnjih, vršečih se v posameznih deželah. Ta nedostatek se je tudi v strokovnih listih in združbah grajal. Iz tega se mora sklepati, da interesiranim krogom Se ni znano, da 8e je tem željam že ugodilo. Kajti priloga k na-redbenemu listn (Beiblatt zum Verordnnngsblatte des k. k. Ministerinms des Tnnarn), katerega izdaja c. kr. ministerstvo zx notranje stvari, prinaša od inecect aprila t. 1. poČenSi mesečno obSiren koledar ži-vittskiL aemnjev, — Ta priloga, na katero se ialiko posebej naroôi, velja celoletno 3 K za obUstva javne urade Íii njih uradoike, ter 4 K za druge nai'oùiiike. Naročbe sprejemajo c. kr. poštni uradi in C- kr. okrajna glavarstva. * (Zahvala in naznanilo.) P. n. posestnikom vinogradov na TrSkigori pri Novem mesta, kateri so tudi latoa za smodnik, potreben za streljanje proti toči z večjimi ali manjšimi zneski prispevali pokládám podpisani ta-le račun. Iz leta 1899 prešlo je v leto 1900, kakor je bilo to j Dol. Novicah objavljeno, znesek 61 K SO h. Ta znesek v hranilnico 'bižeu naraatel je do dvigneiija t letu 1900 na K 34 h. To je bil edini dohodek leta 1900. Stroški V tem letu bili so pa sledetM: 1. Za dva zaboja smodnika deželni blagajnici 41 K 1 h. 2. Zi pra vlečenje zvoćnih nastavkov možnarjev z miniiim barvo 6 K. 3. Strela« aa postaji pri cerkvi na Trski gori Ifi K. 4. Strelcu postaje na Cavzarjevem zrhu 10 K. Torej je bilo skupnih atro.'ikov 73 K 1 h. Ako se primerja dohodek 62 K 3t h s tem stroškom pokaže nedustatek 10 K 67 h. Ta nedostatek pokril se je iz letošnjih prispevkov p. n, posastuikov vinogradov na Trški gori in gosp. Dr. Jos. Suppana, v znaik« 23 K, kateri znašajo skupno 100 K 40 h. Po tem takem preostaja za letoiínje stroške streljanja še K 73 h. Hvala lepa vsam prispevavcem, osobito gospod« dr. Suppanu iz Ljubljane, kiteri je 23 kron prispel It. Dolénc. (Revizija posojilnic) Dne 10. junija t. 1. i« posiauska zbornica ajirejeia zaksnski načrt o obli-giif.orični reviziji posojilnic in drugih guspodarskih Zadrug. Ta zakonski načrt, kateri odgovarja sedanjim 'B'Zmeram iu potrebam in kareri utegne v jeseni spre-st biti tudi od gospodarske zbornice, prinaša stro-Wvni list „Slovenska zadruga" (7. štev), katerega izdaja „Ctjntralns posojilnica slovenska v Krškem". (Razglas.) Ititendiinca c in kr. 3. kora v %adcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani izkaz približuje potrebščine stvari, ki se bodo potrebovale v dobi 1901/1902 za oskrbovanje C. in kr. vojske iu c. in kr. domobrainbe v oskrbovalnih «kladišiih v Gradcu, Mariboru, Celja, Ljubljani. Ti'stu, Gorici in Pnlju. Dobavati je pšenica, rž, oves, kruh, seno, slama, drva, premog itd. izkaz se lahko vpogleda T pisarni omenjene zbornice. Dobavne obravnave se bodo naznanile s posebnimi razglasi v oficijelnih deželnih listih. _ Foslsino. Vsled brez lovodne odpovedbe uredništva „Dol. Novic" za nada jevanje mojega zadnjega podlistka, sem svojemu imenu in ugledu vseh onih sotrud-ki so zpdovini bv. Josta posredno ali neposredno Pî'ispevali, izjaviti, da se ne Čutim nikakega povoda Kriv, ki bi to brezsmiselno*) odpoved provzroči), in da sa odslej nadaljevanje pričete zgodovine priobči v dveh dnevnih listih, katerih imena priobčim pravočasno. Zahvaljujem se si. občinstvu za do sedaj mi izkazano zaupanje iu vnemo za moje skromne podlistke; kogar pa set» z njimi preobčutno razžalil, ga tem řotoin prosim odpnsííanja. Franjo Pire, _____liiiatelj zailtiiih iiodliatkov. •) Bea je bilo breïdniielno, da Brno lupreje h tiskom pu4-^Uta naieii^ kakor amo ves rokopis v rok« i iraeli. Tnlto dolgilt ^isov sploh principijelno ne viprejemamo. ^UredaiStvo Dol. Nov.) Bazne vestL * (M r t e v.) Jurij Wellington, farmar v Indijamji'^ je naprařil večjo gostijo, na kateri lo se gosti dobro zabavali. Končala se je o jjolnoči. Ko drugo jatro ne vstane ob navadni uri, hoče ga žena poldicati. Pa groza ! Mož je mrzel in trd. Poklicani zdravnik konstatira, da je mrtev. Komaj sprosi žena, da prelože pokop za dva dni. — Pri pogrebu se splašijo konji, in krst» t kateri je leííal mož, pade na tla. Ko jo hoćaja vzdigniti, zaslišijo navzoči z grozo in strahom iz iya besede: „Za božjo voljo, odprite mi!" — Odpro, io. mož se vzdigne s težavo iz rakve — živ. V par irah se toliko pokrepča, da more pripovedovati: „Zaspal sem lele po polnoči. Ko se vzdramim, je bila ravno pet. Hotel sem vstati, pa nisem mogel. Njti ganiti nisem mngel nobenega uda; tudi očij nisem mogei odpreti. Zato je bil moj posluh tem natančnejši, V začetku sem mislil, da nisam se pojiolnoma vzbujeo. Ko me pa hoče /-ena zdramiti, imel me je krč v svoji oblasti. Poâkusiil sem z nadčloveško silo ^ da se ma otmeia, toda brez vspeha. Kakor da leži mora na mani, tudi prst sa mi ni gani]. Moje misli s> bile jasne kot še nikdar. Vendar nisem imel nobenega strahu, dokler ni izjavil zdravnik da sein mrtev Ves cas sem se mislil, da dobim oblast nad krčem in svojimi udi. Ko bil kdo izstrelil pištolo v sobi^ odvrgel bi bií gotovo VSi» težo in moro raz sebe; tako pa sem vedel, da me bodo pokopali živega. Toda, ali sem res živ? Ta misel me je prešinila kak-tr blisk. Morda sem pa resnično umrl in to moje stanje je stanje človekovo po smrti?! Ali morejo mrtveci slišati, kakor slišim jaz? Ali tudi možgani mrtveca še delujejo ? Na ta vprašanja si nisem mogel odgovoriti. Slišal sem vse, kar se je godilo okrog men«, ciilo sveč.\ni govor predno so me zabili v rake*. Ko so se splašili konji in so začeli ljudje strahu vpiti, prevzel je tudi mene strah kakor drnge in di-ugikrat. Ko je iiadla rakev na tla, in sem se pretresel, so se mi odprle oči; začel sem pregibati jezik in v tem trenutku sem mogel zavpiti . . * (Zar adi kokoši,) Večja družba, ki je naredila izlet iz mesta na deželo, je ujela kokoš, ki je ušla gospodarju, jo oskubila, spekla in snědla. Stvar ni ostala tajna ^ bila je zatožena vsa dmžba zaradi — tatvine. Trije udeležniki so izgubili vsled tega svoje službe in eden — bil ]e oče treh otrok — se je ustrelil, ker je pripravil svojo družino v tako (!) sramoto. Mlada gospodična je zgubila — ženina, ker ta ni hotel tatice za ženo. Zahvala. Za prisrčne dokaso blažega Boíntjft o bolesni in smrti predrage in uepozabljive nam dpproge, oBiroma tnMere, stare matere, hčere, sinaho, seatr«, svakiiye, tete in maúehe, gospe Terezije Wencais, izrekamo tem potom ter tndi Tsem mnogobrojnim spremljevalcem Ijnbljeiie pokojne k veČDemo počitka, posebno ie fastitira gospodom uradnikom tnksjine nadJavkarijo in C. kr. okrož. in okraj, sodnije, najiskrenejS» «alivals. RUDOLFOVO, dne 1. jnlija 1901. Žalujoči ostali. Loterijske itevifke. Trst 15. jnniJa 9 83 7B 48 18 GradBC 22. „ 90 15 53 67 41 mmmmmmm^mmmmm^m^mm - Mlin in žago 2 t (1p4-1) ! i Potrtim sreem naanasjunio podpisani ^ svojem in T iuenn otrok in vseh tfurodiiikov preiužno ve^t o Eimiti Djib iskreno lj«bljoite soproge, oziroma matere, Btare matere, bčere, siuaLe, seetie, Bvakiiije, tete io mačebe, gospe Terezijefeocais, vi. Saliič, roj. EmiiirEtli, k&tera je danes ob 9'/» nn ivečer po dolRi mwĚDi bolezni, previđena s sv. zakramenti za ninirajuùe v 43. letn svoje dobe, mirno v Gospodu zasi-ala, Trnplo predrage raiijke bii v petek dne 28. t. m. 6. uri pnpolndne iï hiSe ialosti na InkajSTije pokopališče k većneniu počitku preneseno. Svete maše tta dožo blage raujke se bodo brale v BHiogih cerkvah. RudoKovo^ dné 26. junija 1901. ivair Wencais, c, kr davěni preclednik, soprog. — Terezija Rumprelb, mati. — Rezika Pntbche roj. Salmfó, «oprogft e. kr. davi, pristav» Lojzika Salmiř, hčere. — Ivan Petsche, c, kr. davčni pristav, zet. Naznanilo. Na C. kr. gimnaziji v Rudolfovem se bodo sprejemali učene! ▼ prvi razred ali meseca julija ali pa septembra t. 1. Kdor želi Tstopiti, meseca julija, naj se a svo-iioii stariši ali njih odgovornimi zastopoiki «glasi v petek 12. juiija med 5. in 7. uro popoldne ali v soboto 13. julija med in Va uro dopoldne v ravnateljski pisarni ter prinese s seboj krstni list in obia-kovalDO izpričevalo (šolsko naznanilo). Sprejemni izpiti se vrsB v soboto 13. julija. Takse «našajo 6 K 20 h. C. kr. gimn. ravnateljstvo v Rudolfovem 1. julija 1901. P. n. (116-6) Slavnemu občinstvu in gostilničarjem u^udno naznanjam, da sem iz svoje že dobro znane zaloge piye v sodčkih letos začel prodajati tudi pivo T steklenicali po pol litra. En zaboj s 25 steklenicami velja samo 4 krone. Imam tndi v ulogi izvrsbia istrska vina od 33 kr, liter naprej. Z odličnim spoštovanjem Anton Jakaz, založnik Steinfeldske pive bratov Eeininghaus v Gradcu. NOVO MESTO, 14. aprUa 1901. m oboje T jako dobrem stanu oddam pod ugod-ninii pogoji takoj v najem. Sprejmem v trajno službo dobrega kovankega pomočnika samskega stanu. (178-1) Večjo množino Ï ..........Od 300 k 251)0 litrov 2 prodam po nizki ceni. 2 TRBOVLJE. Matija Dolničar Sp. štajersko mmmmmmmmmmm^mmmmmmm Hiša in gostilna asa-t» katera je na novo izzidana tik deželne ceste v Kandiji blizu Novtgft mesta Ět. 8 je iz proste roke na prodaja Proda se z vso gostilničaisko pripravo; daje se tudi gostilno T najem. Kateiega veseli kupiti ali v najem ^zeli, naj se oglasi osebno ali pismeno pri Alojziju Rajecu, umrju v Novem mestu. Staroznana âkabernetova gostilna se (la v najem. Več se izve pri lastnici gospej Mariji Rosina v Rudolfovem. (185-1). Mladenič vsaj 18 let star, lepega vedenja, kateri bi opravljal domHČa dela, ter ob enem oskrboval službo cerkovnika išče se za iupnišče na Dolenjskem. — Kje, pove upravništvo „I)ol Novic" (174—1> ÓŤi) Zahvala. podpisana se prav iskreno zahvaljuje c kr. straži-mestru gospodu Fran Berlecu za njegovo veliko skrb in požrtvovalnost, Ja je meni vbogi zopet tako hitro ukradeno žival pridobil. V âmihelu 27, junija 1901. IMarija Mihalifi. Pícalní) tnívři j® ^^ i l^ailia IlIlAd dati. Natančneje se zve pri upravništvu „Dol. Novic". (173-2) Janez lax â 4k sin Ljubljana Dunajska ccHta 17, (182-1 Zastopnik za šivalne stroje in kolesa: jeklene plage z l, 2, 3 in 4 lemeži, 1 travniške irt za mah, klepne in «rane, dijagooaine, «.nI* v îîapolje iz jeklene ploščevine, gladke valjarje robate, sejalne stroje „Agricola", stroje za koânjo trave, detelje in žita, grablje za seno in žito, priprava za obračanja sena, patentOTlino sušilnice za sadje in BOčiTje, stiskalnice za yino in moât in sploh za Dnmeiie, MT mlina za grozdje in sadje, stroje za robijanje, sam ad el oj o Se patentovane brizgalnlce za trsje, zelcojađ in pokončaranje uâi „Syphonia", premične štedilne peči, priprave za parjenje živinske krme. Najbolj izvrstne, priznano najboljše mlatilnice, « obroéasto pripravfl sa mahanje, ročne, na gs-pel In na par, vsakovrstne gepelne za vprego 1 do 6 Žiralij, najnovejšo žitoéis til nice, tiijerje, robljače za komzo, stroje za napravo krme-rezanice, a- stroje za mečkanje žita )n rezanje repei -k» stiHkalnfce za seno in slamo, ročne, premične in nepremične, kakor sploh vse poljedelske stroj« iideluje in ra^poSilja po najnovej&l sestavi Fb,- KCayiartb.ôsdx-w.g- o. kr. edino prív. lovaroa knot, strojev, livarna In fužina na par UatanoTljeno 1. 1871. DUNAJ, Hji, Taboretraase št. 71. 750 d^laTcey. odltkovnn m nud 4ttO bIuéIibI, Hrf Kar sem razžaljivega govoril zoper g. Knafelca preklićem. Potočnik »P« "ïtSi^ najstarejša in največja ^ 3 íovarniíta zalona šivalnih strojev v Ljubljani, Dunajska cest» št. 13. Zastopnik za Dolenjsko : Friderik Skušek, trgovee t Metliki. (210-44) Modved trgovec T Novem mestu pritKiroća svojo veliko zalogo raznega vina. Odda se Dajmanj 66 litrov. Kupim tudi zdrave sode ki drže 1 do 3 vedre. (181—1) Podpisani naznanja, da >« preteii koncem meseoa julija 1.1. Y sîojo odîetoisko pisarno v hlio it. 2, T katerej aa natiajajo utmIí e. kr. okr. sjlavarstTa v Btidolfoveiii poleg stnre li Teši je. Rudslfoto, sa junija IďOL. (180-1) Dr J. Schegula. V&akovrstn.a zanesljiva semena kakor: dcmace, (ucerne ali nemške in ru-dece deteljis; velikanske rumene, bele in rudeče p«Ge; repno seme; razntii irav in vsih vret selat se dobivajo po nizkih cenah pri Josipu loriiDD t LjBlljani, pred Skotijo it 4, • 10) Prodaja vina. Grajščina Bajnof pri Ncvem mestu ima še veCjo moo^ino prav dobrega vina domačega pridelka iz Trške gore na prodaj. Cena mu je 13, 14, IB gld. 1 estereih to je 40 bokalov. — Odda se t večji in Bianjâi množini. (131—3) Matifa È^mWf stavbeni mojster v Novem mestu št. 72 izvrHujem vsa zidarska dela prav solidno in po jako DÍzki ceni. Priporočujem se najuljudnejse slavnemu občinstvu in visokoéastitî duhovŇČini v blagovoljno naroiitev. (164-2) Ker mi nt bilo niogofie se od vseh svojih prijateljev in znaneev osebno posloviti pri odhodu v Ameriko, kličem s tem potom vnem iz srca: Na srečno svidenje! (165—2) Mihclava». JanUo G. Dekle ^^ se išče kot učenka v trgovino mešanega blaga, katera je svoj Bolfiki Ěas doBtals, Želeti je, da bi znala slovensko in nekoliko nemško, in da ima veselje do trgovire ter diugih gospodinjskili opravil, Sprejme se koj po dogovoru. — Kje pove opravniStvo „Dol. Novic." n5S-3) No\a enoiiadstropiia Lisa s gostilno in kegliščem ter z zraven spadajočitni njivami, tri minute od kolodvora, za vsako obrt pripravna je takfij iz proste roke na piodaj. Plačilni pogoji so jako «gcdni ter je cena vsemu skuhaj _ 12.000 kron. Natančneje se izvé pri lastniku Anton Šali v Eudol-fovem Št. 245. (168—2) Prodajalna v ííovem mestu v kateri se je mnogo let in z vspehoni s špecerijskim blagom tržilo, je z vso opravo v najem dati. — Več poie iz prijazno.sti opravništvo „Dol. Nov." (179-1) Zaradi odpotovanja v Ameriko je takoj iz prost« roke na prodaj v Orehovlci mlin s tremi pari kameni, stnpo, vrtom, njivami in s vsem pospftdnrskim poslopjem. — Natančneje se izvé v Orehovlci št. 10, posta Št. Jernej. (176-1) >*< DUKAJ, 111. KrdborgalroBBe âtoT. V2 >—: razpoËilja gratis in franko kataloge v slovenskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah apnratov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod. 0 Za reelno postrežbo se garantira. # Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnike se Išče, (127-6) IVAN SCHINDLER, ces. kralj. DUNAJ, III. priv. lastnik. Erdbergstr. št. 12. Odgov^ni mdnik: Fr. SaU WatzL Iidajate^ in xaložnik ; Urban Horvat. Titk: J. Krajec niiL