Poštnina plačana v gotovini Izhaja vsakega 15. v mesecu. Čekovni račun 16.756 DR9VSK9 P0ST9 Letna naročnina Din 24-Polletna „ Din 12-— Posamezna številka Din 2-— Neodvisno glasilo vseh poštnih nameščencev Dravske banovine Štev. 1. V Ljubljani, dne 20. januarja 1936. Leto II. Bilo bi prelepo Da se da kaj resnega in celo strokovnega povedati tudi v obliki humoreske ali satire, nam je dokazal članek v zadnji številki »Dravske pošte« pod naslovom »Vse za tujski promet«. Zakaj bi pa moral človek, kadar hoče kaj resnega in pametnega povedati, zavzeti posebno pozo, dvigniti kazalec in ves čas, ko kaj razlaga, gledati srepo vanj? Saj se da tudi po ovinkih do jedra, kramljaje po stranpoteh, malo po soncu, malo po senci. Zakaj bi pa človek, ko prihaja do ideje, spotoma ne požvižgaval in za kak pomišljaj ne postal? Meso pomaranče je dobro, ali tudi veja, na kateri visi in lupina, ki ga oklepa, je vredna zanimanja. Poznam človeka, ki si zvija cigareto po pol ure, ki porabi pet minut, da jo vtakne v ustnik, in ki jo potem pokadi v eni minuti. On se hoče dolgo zabavati in kratko uživati. Ali ni tako pred marsikakim našim aelo resnim in važnim dejanjem? Ko sem prečital članek, sem bil zadovoljen, ker sem zvedel isto, kakor če bi mi našteval po točkah 1., 2., 3. in 4., kaj da hoče. Še bolj bi mi pa bilo všeč, ko bi poslednja pika ne bila poslednja, ampak ko bi pisec nagubančil čelo in še za nekoliko pik pobrskal po jedrn. Najbrž bi tudi on prišel do tega, kar mislim jaz povedati. Res je, da so naše pošte po večini v svoji skromnosti lepo skrite, ali veliko boljše ni tudi z drugimi uradi, kakor z davkarijo, žandarmerijo in finančno kontrolo, pa tudi sodišča niso vedno na prav vidnih prostorih in v lepih poslopjih. Edino s šolami še nekam gre. Ponajveč je pa tako po naših manjših mestih, po trgih in vaseh. Šola in posojilnica sta blizu! cerkve, kjer je center kraja, vse drugo je pa razštrikano. Če vprašaš, kje je pošta, ti bodo pokazali proti severu, finančna kontrola je nekje proti jugu, žandarmerija daleč zunaj nekje na samoti, »resko načelstvo in sodišče pa tudi nekje v kakem starem, čestitljivem poslopju. Pa ti pride v tak kraj očanec, ki ima opravka pri vseh oblasteh. Vse jutro do poldneva križari po trgu; često se mu pa pripeti, da mora čez poldne ostati v kraju, ker so mu ta ali oni urad, ko je zazvonilo, pred nosom zaprli. Kako lepo bi bilo, ako bi bili vse oblasti in vsi uradi v večjih krajih v enem poslopju, pod e.no streho. Naš očanec bi prišel v takšno večjo hišo in koračil iz nadstropja v nadstropje, iz hodnika v hodnik, pa bi opravil vse. Kolikokrat mora sedaj po dvakrat, trikrat k enemu uradu, ker ga poši- Poštar in njegova družina nosita dobre in cenene HVAR obleke Ijajo sem in tja. Sedaj mora tacati blato od enega konca do drugega, v eni hiši bi pa stopil samo od vrat do vrat, iz hodnika v hodnik, iz nadstropja v nadstropje. S kakšno težavo so našli doslej našteti uradi svoje prostore. Kako težko so našli župani zanje streho in koliko je bilo treba preurejati. Pa še ni v redu, vse se stiska in plačuje visoko najemnino. V kakšnih zadregah so bile in so še občine zaradi namestitve te ali one oblasti, tega ali onega urada. In vsega tega bi ne bilo, ko bi občine tedaj, ko je bilo še dovolj denarja, sezidale večjo hišo, v katero bi se lahko vselili vsi uradi. In za vsako oblast oziroma za urad bi bili pripravljeni prostori po načrtih in potrebah dotične oblasti oziroma urada. In oblasti in uradi bi vsa ta leta plačevali primerno najemnino in hiša bi ostala občini. Danes je to seveda težje, ali ponekod bi morda občina to še vedno zmogla. Za naše ]x>šlo bi bilo to še toliko bolj idealno, ker bi imeli v hiši dobre, oborožene varuhe, žandarmerijo. Med drugimi napisi na taki hiši bi vlomilci čitali tudi »žarniartilerijska postaja«, pred katero pa imajo drugačen rešpekt kakor pa pred pošto. In \ hiši bi tu in tam bila tudi sodnija, ki bi takega rokomavha kar v keho. Bilo bi res lepo! Vedno najnovejše in vedno najcenejše damske plašče z velikim krznenim ovratnikom v ceni od Din 680-— naprej nudi konfekcija PAULIN - LJUBLJANA (ZVEZDA) Kriza in Kritika Enajsta številka »Dravske pošte« nas poziva k dopisovanju, češ, da ji manjka gradiva. Res je, da smo taki: dokler nimamo, kričimo, a ko kaj dobimo, pa lepo molčimo. Tako je tudi z »Dravsko pošto«. Nam, ki nismo vajeni dopisovanja, se je težko pripraviti in težko kaj začeti, čeprav nam leži mnogo na srcu, kar bi bilo dobro, da se razodene. Kritike in medsebojnega prekljanja v naših organizacijah že nekaj let sem ni manjkalo. V vsakem glasilu in vsaki številki se je skoraj vedno čitalo o tem in onem prepiru in medsebojnem sovraštvu, da je nam podeželskim poštarjem bilo res že odveč. Na vsakem občnem zboru in vsakem sestanku se je gotovo kaj takega slišalo. Slišalo in govorilo se je mnogo, kako take osebne zadeve urediti, pa do sedaj se še to ni popolnoma posrečilo, čeprav so se odbori menjali. Mi podeželski poštarji težko poslušamo take stvari, ki jih nismo vajeni. Mi smo vajeni v medsebojni ljubezni drug z drugim v lepi harmoniji delati. Zelo bi nas veselilo in bilo bi nam zelo všeč, da bi to tudi o organizaciji slišali, da bi izginile ščuke, ki imajo to veselje, da delajo vedno razdor, ne vedo pa prav za prav kaj povedati, kje, kaj in kako se prav ne dela. Vsemu temu bi se dalo na prav lep način napraviti konec. Treba bi bilo samo premestitev, in sicer iz mest na deželo in z dežele v mesta. S tem bi prišli drugi ljudje v vodstvo organizacije, iki bi gotovo z veliko nesebičnostjo in požrtvovalnostjo delali za procvit in napredek organizacije. Še nikjer nisem čital, da bi morali biti vedno eni in isti ljudje v mestu, drugi pa vedno na deželi. Tudi med podeželskimi poštarji bi se našlo mnogo izvrstnih organizatorjev, ki bi imeli vese'je do dela v organizaciji. Mi nismo člani zato, da bi se lahko drugi prepirali, ampak zato, da bi od tega imeli kakšno korist in veselje. Na vsak način je potrebno harmonično življenje v organizaciji že v vodstvu samem, odkoder se bo širilo naprej do slehernega poštarja, pa se bomo zopet z velikim zanimanjem in veseljem udeleževali sestankov, občnih zborov itd. Na srcu mi leži tudi ta nesrečna redukcija plač. Mnogo se je po raznih časopisih pisalo za zboljšanje in popravek te redukcije, a pri tem se je vse premalo poudarjalo o nas nižjih uslužbencih, ki smo najbolj prizadeti. Druge naredbe, ki je izšla oktobra, so bili največ deležni tisti, ki so manj potrebni. Ni tu moj namen drugim Jožica Ludvik, Majšperg: „ Poštarka “ Pravkar sem prečitala knjigo, ki jo je izdal v samozaložbi Drago Poštarov. Ko sem jo zagledala, ko sem jo prijela v roko, me je toplo spreletelo. Naslov: Poštarice — novele. Na naslovni strani slika žene nasmejanega obraza, ki te toplo gleda. Drago, pazi, v kakšni luči si nas poštarice svetu prikazal! Če se dekle povzpne v kraljestvo sanj? Če sreča nekoga, s komer si moreta vse lepo, vse svetlo in sveto, kar nosi človek s seboj v duši, nezadržano dati... Si pisal, Drago, o tem? Si pisal o ljubezni?... Čitam. — Kako začenja: »Morate najprije da znate, poštarčina sam vam ja od glave, do pete. Čitav! I volim te ljude — poštare i poštarice ...« In potem niza v prisrčno tekoči besedi odlomke doživljajev, o srečanjih s temi »svojimi ljudmi«. odtrgovati, ali samo najbolj prizadetim, mislim, da bi se pa vendar moralo dati toliko, da bi lahko vsaj pošteno živeli. Tu mislim pred vsem na zvaničnike in služi-telje, ki smo res tako občutno prizadeti, da se nas loteva obup. Jaz na primer sem imel 1010 Din prejemkov na mesec, sedaj imam pa 220 Din manj. Kako naj, povejte mi, s 790 Din plačam stanovanje, hrano, oblačim družino in šolam otroka. Vrhu tega je pa zima in treba je več kurjave in toplejše obleke. Kako si jo naj nabavim? Državi radi in z veseljem pomagamo, ko je v stiski, ali kar je pa preobčutno. je nevzdržno. Zadnje čase se tudi mnogo dela za zaščito dece, ali za božjo voljo, kako naj jo ščitimo in ji pomagamo, če pa ni sredstev. Na ta način gledajo naši otroci jetiki naravnost v obraz, ker jih ne bomo več mogli zadostno hraniti in oblačiti. In pa naše žene? Od samih skrbi, kaj bodo kuhale in s čim kaj nakupile, bodo zbolele in kaj nas čaka? Bolnišnica in stroški! Dobro in potrebno bi bilo po mojem mnenju, da se ponovno in sicer takoj obrnemo na vlado in jo prosimo, naj nam vrne tisto malo. kar smo izgubili, saj smo že pred tem živeli zelo zelo na pičlem. In prav zato je tudi zelo zelo potrebno, da stoji članstvo trdno v svojih organizacijah. ker le takrat, če bomo pokazali skupnost. lahko pričakujemo kakšnih uspehov. Z združenimi močmi bomo tudi krizo prebredli in zopet zaživeli v boljših časih, kakor pa sedaj. Sloga jači — nesloga tlači. G. A. Novi stalež osebja G. dr. Ivan Lamut, višji svetnik in šef občega odseka direkcije je sestavil in izdal stalež osebja direkcije pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani, po stanju 1. januarja 1936. Novi stalež je bil gotovo zelo potreben, saj se je v tem času, odkar je izšel zadnji, med nami veliko spremenilo. Precej se jih je preselilo tja, odkoder jih ne bo vec nazaj, precej se jih je poslovilo od nas, ki jih tudi ne bo več nazaj, ki pa ne uživajo svoj pokoj med penati in ki jim želimo mnogo zdravja, nekaj je pa tudi takih, ki so zapustili našo armado in ki jim želimo veliko sreče drugod, kjerkoli so že. Precej je tudi takih, ki so bili medtem povišani in dobili lepši titel (in tudi večjo plačo), titulatura (brez spremembe plače) se je pa spremenila pri vseh. In koliko je bilo medtem pre- Pot ga je zanesla v obisk k stari pošta-rici-šefinji, ki ji je pomagala mlada odpravnica. Vsi trije so ob vinu prijetno kramljali. Ob srečanju s tistimi vražjimi plameni v očeh odpravnice se je v njem nekaj vžgalo. Čez trenotek je začutil ob svojo nogo pod mizo Morzejeve znake. Tajno, nevidno, neslišno sta izmenjavala misli. Blažen ji je »pihal na dušo«, seveda — mladi. V pest pa se mu je smejala stara, saj je bila njena tista drobna nožica, tisti mali čeveljček, ki je pod mizo s pikami in črtami odgovarjal na njegova znamenja. In tako dalje ... In tako dalje ... Bila sem v sobi sama, ko sem čitala in vendar sem se včasih na glas, od duše zasmejala njegovi »smoli«. V podnaslov bi jaz napisala: utrinki ali iskrice, ne novele. V predgovoru slika avtor vaško pošto in poštarico: Ko pride Božič, Novo leto, odložijo ljudje vsakdanje skrbi in jih tudi v skromnih razmerah zajame prazniško razpoloženje. meščenih. Vse to je že dovolj velik razlog za izdajo novega staleža. Kar preglejte ga, pa boste videli, kako vestno, točno, razvidno in čedno ze napravljen. Najprej se naj pogleda vsak sam iti če bo videl, da je kak podatek pomanjkljiv, naj to javi direkciji, da bo stvar ugotovila in v prihodnjem staležu bo vse prav. Kdor je pa le kaj radoveden, si bo pa ogledal še tiste, ki ga bolj ali manj zanimajo: recimo, kdaj so rojeni, koliko let imajo življenjskih in koliko službenih in ali ranžirajo pred njimi ali za njimi in kje so, ako jim bo treba voščiti za god ali za praznike. Pa ne samo to! Stalež vam pove tudi, koliko plače vam gre, koliko plačujete za pokojninski sklad in koliko uslužbenskega davka. Upravitelji bodo našli v njem vzorec upraviteljskega računa, tisti, ki gredo vsake svete čase na službeno pot, kaj vse jim pripada in tudi vzorec potnega stroškovnika (tisti, ki so tega že vajeni, imajo vse to že v glavi) in tudi začetni ambulan-carji se lahko prepričajo, ali dobe tisto, kar jim gre ali ne. Do malega za vse je pa velike vrednosti Pregled važnejših zakonov, naredb, pravilnikov in pojasnil, objavljenih v P. t. vestniku; od 1. aprila 1931 dalje. Dober kažipot po labirintu! In celo vdove po pt. uslužbencih najdejo svoje, namreč navodila, kaj vse je treba priložiti prošnjam za odmero rodbinske pokojnine, za izplačilo dvomesečne podpore in pogrebnine. Kar je pa še posebne hvale vredno je to, da dobi tisti, ki kupi novi stalež, zastonj na dveh listih v formatu staleža natisnjene vse poštne, telegrafske in telefonske pristojbine za tuzemstvo in inozemstvo. Sicer je pri-stojbenik tudi separatno na prodaj po 4 Din za izvod. Tako da stane stalež prav za prav samo 11 Din, ker mu je pristojbenik priložen. Kdor pozna trudapolno delo sestavljanja staleža, ki zahteva več vestnih in natančnih ljudi in kdor ve, da je tiskarski stavek iz domala samih številk zelo drag, mora priznati, da je novi stalež zelo poceni. Zato pa bi bila skoraj dolžnost vsakega, da si ga nabavi. V zalogi ga je še nekaj in naroča se na naslov: Dr. Ivan Lamut, višji svetnik direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Da bo ocena popolnejša, naj pripomnimo še to, da je knjižica lična, papir dober in da so oglasi tako lepo razvrščeni, da prav nič ne motijo besedila. Širite »Dravsko pošto«! Ona pa, poštarica, tudi tiste dni, že v vsem ranem jutru, pri brleči petrolejki, sprejema, urejuje, izdaja pošto, posreduje čestitke nasmejanih ljudi, zraven pa pokašljuje. Ko se med pokašljevanjem pokažejo prve kaplje krvi, odide brez plače, brez pravice na kakršnokoli podporo in čaka doma v svoji vasi, dokler listje orumeni... Da se vsaj malo ublaži to naše težko stanje, bi radi postavili v svežem kotu narave svoj dom. Avtor je namenil to knjigo temu, da se iz čistega dobička natisnejo bloki — »te-meljcigli«, za zbiranje prispevkov, za zidanje našega doma. Knjiga je mehko vezana, ima šestdeset strani in stane samo 10 dinarjev, vendar ti pa nudi, če jo čitaš, uro, dve prijetnega razpoloženja. Naroča se na naslov: Dragutin Sriča-Poštarov, Oroslavlje — Zagreb. Op. ur.: Knjigo je poslal avtor tudi uredništvu »Dravske pošte« (najbrž na ogled in morda tudi v oceno). Že to, da smo dobili zopet iz tako velike armade po- „ Dobrota “ Od 1. jan. do 31. dec. 1935 je umrlo 37 članov „DOBROTE", od teh 24 iz skupine „B“. Izplačane podpore I" v - Priimek in ime Bivališče Pristopil Umrl dne iz skupine Skupaj Din t > p N umrlega člana O JS čo dne A || B Din | Din 1. Benkovič Josip Ljubljana 25 2. Škrlovnik Jožefa Ljubljana 73 3. Eiletz Franc Slovenjgradeč 64 4. Mehle Anton Lj ubijana 62 5. Zinauer Franja Maribor 64 6. Kožuh Josip Ljubljana 48 7. Gril Andrej Ljubljana 70 8. Medvešček Joško Ljubljana 23 9. Prošek Marija Ježica 52 10. Žužek Jože Ljubljana 35 11. Smrkolj Helena Mozirje 31 12. Smodič Emilija Ptuj 27 13. Brežnik Štefan Ljubljana 57 14. Grafenauer Josip. Laško 74 15. Juršnik Pavel Maribor 55 16. Čeh Marija Ljubljana 60 17. Babkov Dimitrij Maribor 59 18. Vidmar Franja Ljubljana 71 19. Štucin Alojzij L j ubijana 52 20. Kaffou Adolf Ljubljana 48 21. Kozel Ivan Ptuj 60 22. Zupančič Franjo Maribor 54 23. Orthaber Ivan Maribor 51 24. Kadunc Srečko Ljubljana 44 25. Pučelik Marija Ljubljana 54 26. Dular Josip Ljubljana 46 27. Beniger Mira Ljubljana 36 28. Rupnik Josip Ljubljana 38 29. Koman Frančiška Lj ubijana 71 30. Ban Marija Ljubljana 54 31. Lilek Marija Ljubljana 68 32. Kosmač Frančiška Preserje-Radomlje 67 133. Štavbej Karel Vojnik 54 34. Jeršek Avgust Ljubljana 72 35. Belec Ivanka Maribor 54 36. Jordan Josip Sevnica 38 37. Kaus Ljudmila Ljubljana 60 1.1. 1926 3.1. 1935 5000 — 5000 6. 2. 1926 21.1. 1935 5000 6000 11.000 5.6. 1923 27.1. 1935 5000 6000 11.000 1.1. 1926 12. 2. 1935 5000 6000 11.000 30. 7. 1923 13.2. 1935 5000 — 5000 1.6. 1925 28. 2. 1935 5000 6000 11.000 1.7. 1925 12.31 1935 5000 6000 11.000 1. 1. 1926 15. 3. 1935 5000 — 5000 1.7. 1925 28. 3. 1935 5000 6000 11.000 15.5. 1929 5.4. 1930 5000 6000 11.000 4. 6. 1928 29.4. 1935 5000 6000 11.000 21.3. 1927 12.5. 1935 5000 6000 11.000 1.3. 1922 25.5 1936 5000 — 5000 1.1. 1926 24. 5. 1935 5000 6000 11.000 1.7. 1925 5.6. 1935 5000 6000 11.000 1.7. 1925 15. 6. 1935 5000 6000 11.000 8.6. 1929 23.6. 1935 5000 — 5000 10. 3. 1922 26.6. 1935 5000 6000 11.000 1.7. 1925 15. 7. 1935 5000 6000 11.000 21. 1. 1923 1.8. 1935 5000 6000 11.000 17. 4. 1924 26.8. 1935 5000 6000 11.000 8. 3. 1922 29.8. 1935 5000 — 5000 30. 11. 1926 6.9. 1935 5000 6000 11.000 2.8. 1926 8.9 1935 5000 — 5000 10.5. 1926 9.9. 1935 5000 6000 11.000 12. 3. 1922 28.9. 1935 5000 6000 11.000 1.1. 1926 2. 10. 19315 5000 — 5000 23.11.1929 7.10.1935 5000 — 5000 1.7. 1925 12.10. 1935 5000 — 5000 1.9. 1925 21.10. 1935 5000 6000 11.000 28.7. 19231 14.11. 1935 5000 6000 11.000 27. 11. 1925 16.11. 1935 5000 — 5000 22.4. 1927 20. 11. 1935 5000 6000 11.000 18. 3. 1922 4.12. 1935 5000 — 5000 1.7. 1925 12.12. 1935 5000 6000 11.000 18.6. 1933 19.12. 1935 3000 — 3000 14.5. 1927 23.12. 1935 5000 6000 11.000 Skupaj 183.000 144.000 327.000 Opozorilo članom skupine B: Doplačila za člane skupine ;B, umrle v letu 1935. se bodo pobirala letos zadnjikrat. Članom, katerim odtegujemo prispevke od prejemkov, smo že od meseca junija 1935 odtegovali za skupino B dvojne prispevke; vsi ti člani ali večina njih ima do-sedaj plačane prispevke za 19 smrtnih slučajev in bodo torej doplačali prispevke le še za 5 smrtnih slučajev. Člani, ki so plačevali prispevke po položnicah redno, ima- jo v skupini B plačane prispevke za 12 smrtnih slučajev, prispevke za ostalih 12 smrtnih slučajev morajo doplačati letos. Doplačila bomo pri večjih zneskih raztegnili do konca t. 1., manjše zneske pa bo treba plačati v zaporednih mesečnih obrokih po 5 Din. Novi mesečni prispevki so stalni in se doplačila za umrle člane v bodoče ne bodo več pobirala. štarjev zopet originalno literarno delce, je simpatično, še bolj pa to, da je pisec pripravljen iz čistega dobička knjige pomagati postaviti temelj okrevališča pogodbenih poštarjev Kraljevine Jugoslavije. Koliko dovtipov in prigod sem že slišal iz poštnega stanovskega življenja,' ali zelo malo takšnih, ki bi bile ravno prav zabeljene, tako da bi jih lahko povedal v kakršnikoli družbi. Po večini so tako zasoljene, da se družba, ki jih posluša, na koncu vsake razdeli v dva tabora. Eden, ki je že vajen vsega, se krohoče, drugi pa iz zadrege molči in bobna s prsti po mizi. V teh tri in dvajsetih črticah (ne novelah) je pa Drago Poštarov zajel svoje (in tudi tuje doživljaje) v tako zdrav humor, da nikjer ne sili v banalnost. Tu pa tam ljubi grotesko. Ker je domalega vse doživel, je povsod v svojem kramljanju priučen. Tudi opisi narave so verni, ne pre-B0lgi, ker se najbrž boji, da bi ne škodili kleVi *U e^e^^u- Najbolj razgiban je tam,