mam
Vampir.
Povest, spisal dr. Fr. Detela.
Soba se ji je bila dzhlaidila; a prepoz-ik) se ji je izdelo, da bi še ikunilla. Sezula je premočene črevlje 'in imdkre nogavice z mrzlih nog, opravila svojo molitev in legla 'S težko mislijo, 'kako je sama, kako zapuščena. Mater je izgubila; dom je prodan; Toneta je sama pregovorila, da vzame drugo nevesto, (in zdelo se ji je, da ji mi žal; njej je ostal samo oče, in kakšen oče! Ne bo dolgo in prišel bo nad njo in liotel živeti ob njenem mučnem delu, ob njeni plači. ki je preobilna za smrt. nre-pičla za življenj©. Venomer so li silile v gi'avo stričeve besede o vampirju- ki bo prišel njeno kri nit. in zamam se je trudila, da bi jih odenala. O spomin. vir radostj in bridkost)}, nnrle nn strahu. Ikii nas imottiš in uničiš čez dan. <ki nam odganjaš spanec no noči. zakai se ne pokoriš naši volii, da bi se zbiudril. kadar bi tp n>otf psovali, 'in zaspal kadar 'bi nam bil odvpi'’5
Popoldne 'diruPeera' dne io pbisVala Ol?o Metka. Jokala je od veselia. noHnb-liala 70net O In r^ko im io zahvalipvala 7*1 svoiV* srpno. »Po Veliki uoci bo poroka,« ip dnala.
>->iWn1'1 pa Trcn?.pk?« ie vr>ra'ša1a Hlca. »V noistplii ie še.« le dP'ala Mptka. »Čez Bo7.ič ositane pri nas. Pred odhodom ie Tone šie) naročal, naj Vas pozdravim in povabim na svatbo.«
Motika je bila prinesla božičnih darov, potice, orehov, medu; Olga je skuhata čaja, prižgali sta svečke pri jaslicah, peili in razgovarjdi se in hitro^ je ^ prišel čas, da je bilo treba iti ik polnočnici.^
Bil je pravi sveti večer. Sneg je pokrival hrib in dol in pod njegovo odejo je dremala zemlja in poslušala v polu snu
veselo zvonenje, glasno od blizu, zamolklo iz daljave in tiho in tiše, z gore in iz doline, od viseli strani. Ljudje so hiteli v božji hram ,ki je stal visok in razsvetljen, poln prisrčne molitve in slovesnega petja. Burno je odmevalo v Metkinem srcu božično veselje in vsa ganjena se je zahvaljevala za nezasluženo srečo; Olgo je ob-haiala tiha radost, prijetna spremljevalka dobrih del. ki io je tožila v 'osamelosti. Saj so bili ti božični prazniki prvi, ki jih je morala preživeti sama, daleč od doma, ločena od matere.
Zato se je tudi zelo razveselila pisma, kier se ii ie stric zalivalieval za voščila in io vabili. nai nrnde za neka1! dlni k niemu v Linbliann. Najela je voz in še istega dne se j? oHnpilialla.
Počitnice pa so kmalu minile in zopet se ie pričelo vsakdani e delo. Nairedila se ie ostra zima. od 'Sitrpb so visele doVe. debele sveče, snee ie škripal pod hitrimi koraki, vrabci, sinice. 'Strnadi, čopasti škriamoi so iskali 'hrame po cesti in no dvoriščih, otiroci so sp drsali m smučali; šola \oa ?e ostala večkrat n and prazna; zakai ooita so bila slaba in mladina ni imela zimske obleke.
Odkar je bil Trme v Pod Irmi. ni-ga mani in onrezneie govorila s Sken-drom. 7ama/ila ie bila. da ie postal še pozornejši in usiiužneiši. Nieneea očeta in njenega Tona ni nikdar v misel vzel; če je pa beseda tako nanesla, jo je ljubeznivo tolažil. Kadair ji ie s starši šolskih o-t-rok kaj navzkriž pnišlo, se je moško zanjo potegnili. Povsod ji je lajšal delo. Ogibal se je šal in tehtal je besede. Samo ooi se mu niso znale premagovati in za-
tajevati in njiih jezik je Olga kmalu razumela 'in ugajal ji je. Vendar se ji je zdelo brezvestno. 60 bi gojila sama ali budila mladeniču kakšne nade. Z zakonom bi se pričela stiska in stiska bi zamorila ljubezen itn rodila očitanje in mržnjo. Čemu naj bi nalkopavaila nesrečo sebi in njemu, ki ji sedaj dobrote izkazuje. Siromak naj vsak sam svojo revo nosi. Tako se je (kazala v občevanju hladno in preudarno, v srou pa se je veselila, da jo vsaj en človekoljubi, in ta zavest ji je dvigala ponos, ji lajšala službo in pril ju bi jal a dolgočasno vas.
Škendra pa je ta hladnost še bolj vnemala. Sam vznemirjen je občudoval njeno mirno prijaznost, občudoval milobo in vdanost, s katero je nosila svoje domače križe, in velikodušnost, ki se je žrtvovala za Metkino srečo.
Da sta jo s Tonetom razžalila, tega si ni mogel odpustiti; vendar se mu je zdela njena zamera prehuda in predolga. Kako objestno si nagajajo fantje in dekleta brez vsake zamere! Da, toda to je zadovoljna. srečna mladina; kogar pa nesreča preganja, tega zaboli vsak smeh. In kako rad podtalkne vrag tudi nedolžnim besedam hudoben namen, da muči dobre ljudi, dokler ne razprši nesporazumljenja odrešilna beseda! In to besedo bo treba iz pregovoriti.
»Gospodična Oljra.« se ji je pridružil no šoli in jo spremil proti domu. »Vi ste hudi name: zakaj?«
»Jaz nič ne vem. da bi bila huda« je c'r‘a!;> r'!pa in zardela.
»To ni nič, gospodičn i. Jaz sem Vam moral nekaj storiti, kar Vam ni bi’o vš?č. Ali sem usranil?«
V	zadregi se je Olga izgovarjala, da krivda ne zadeva njega.
»Ampak Toneta.« je dostavil Šken-der. »Že veni1. Tonetove besede so Vas zadele. Ali Vas ie razžalila misel, da bi jaz soloh utegnil do Vas povzdigniti svoje oči?«
»O tem ni govora, gospod Škender. Jaz se ne povzdigujem nad nikogar, ampak šale o najresniejših stvareh človeškega življenja mi ne ugajajo.«
»če se človek boji. da bo resnoba žalila, se zateče k šali. Tone je sprožil po svoji ^robati naravi nepotrebno vprašanje. Če bi bil jaz vedel, kako bom naletel, bi se bil neumnega naredil, bi bil nekaj časa molčal, potlej bi 'bil pa tiho. Jaz sem govoril in tako govoril, kakor ml je bilo takrat pri srcu in pozneje že večkrat na jeziku. Moja nesreča je. 'da imajo ljudje
vsako mojo besedo za šalo, da me smatrajo za nesrečnega človeka. Jaz ne prekličem nobene svojih besed. Glejte, gospodična! Dekleta s*e ponašajo s svojimi snubci in marsikatera prišteje snubcem vsakega, ki jo prijazno nagovori: zakaj bi Vais jaz razžalil, če pravim, da Vas snubim! In jaz Vas snubim.«
Olga se je obrnila stran in zardela, ker jo je obšla temna slutnja, da jo iz vsakega okna opazujejo ostre, zavidljive in opravljive oči.
N »Kako si vendar Vi to mislite, gospod Skander?« je dejala čez nekaj časa. »Jaz nimam nič premoženja in Vi?«
»Jaz seveda tudi nič ali pravzaprav za kakih dvesto kron manj kot nič; toliko imam približno dolga; ampak dvojno gospodinjstvo je dražje od skupnega. Jaz sem že nekoliko računal.«
»Pni itaikih računih se človek vedno ušteje. Tudi še ni gotovo, da bi dobila Jaz dovoljenje za možitev, in če ga dobim, tudi še ni nikjer zapisano, da bi morala 'ostati Vi in jaz vedno na isti šoli.«
»Ker sem jaz tako dobro zapisan; kaj ne, gospodična? A jaz se' tudi lahko poboljšam. Če bom imel primemo družbo, se bom držal doma. Kaj pa hočem sedaj v praznem stanovanju, kjer mi zija od vseh strani dolgčas nasproti? Z drugimi ljudmi občevati; z Vami pa ne morem, kolikor bi rad, ker bi naščuval vse jezike na Vas.«
»Saj že sedaj predolgo govoriva,« se je vznemirila Olga in mu stisnila roko v slovo. »Hvala, da ste mi vso stvar pojasnili.«
Hitela je domov zadovoljna, da se v svojih slutnjah mi motila. Doma je preudarjala ^ken d rove besede, iki so se ji zdele poštene, moške in čimdalje lepše. Nehote je začela tudi ona računati. Njene potrebe so bile skromne: življenje je ni bilo razvadilo: očetove ljubezni ni poznala in z materin je delila samo žalost 'in nesrečo; tem boli ie hren^nela no sreči in ljubezni. Vzela bi bila Toneta: zdelo pa se ji je, da je £kM’der boljšetra srca in plemenitejše*™ mi šli en in Toda ali se bo mmel odvaditi gosnod Skender 'i<rre in druščine? Ali sp no 'ho ni e" e drn:?be prekmah' nave<1;čal?
M^5,Vi Cii žoIp 7nkonsVt1i i»i fnnf-/wcfViih u-dobnosfi: zato niso zadovoljni ne kot sam-ri ne kot možie. Sam svoj križ pa človek že še nosi. ker se ga polagoma navad5■ d'rn sta pretežka.
TnVo ie nro-udairiala na vse stram. se vdniabi gorkim narta m srečne bodočnosti in notem se /onet maloduSna in nezaunnn bala prevare: tako je omahovala v svojih
sklepih in čakala migljaja, Ikn bi jo nagnil na to ali na ono stran. škendrove družbe se ni ogibala, a tudi iskala je ni. Mirno in ravnodušno na videz je .poslušala jasne besede, in žal ji je bilo vselej, če je sama kaj rekla, 'kar bi utegnili gospodu Šken-dru zbuditi nado ali mu jo celo podreti. Razodevalo se ji je novo življenje, polno tihega veselja in hvaležne vdanosti; želela si je, da bi tako ostalo, in bala se je premombe. Škendra je čimdalje više cenila. Kar so 'imenovali drugi sitnosti in prepirljivost, to se je zdelo njej moški ponos in neupogljiva značajnost. Drugi se hlinijo blage in dobre- 'v resnici ipa niso; on pa ravno narobe. Da ne zahaja več tako pogosto v 'gostilnico in v Mokronog, to je pripisala zadovoljna svojemu vplivu. Če se je pa že zdaj tako izpremenill 'in poboljšal, kaj je bilo šele pričakovati od poznejše zveze.
Sreča je sijala Olgi iz oči in z lic in z lahkoto ji je šlo izpod rok, česar se je 'lotila. Zunaj je škripala ostra zima; v njenem srcu je cvetela pomlad.
Škender, ki je uvaževal njene pomisleke. ni hotel izsiliti odločitve; tudi se še ni bil fantovania toliko naveličal, da ne bi mogel čakati. Veselil pa se je vsake prijazne besede iz Olginih ust in premišljeval, kako bi ji še 'ustregel. Pogovori v gostilnici so se mu zazdeli plitvi in dolgočasni, šale prijateljev prazne. Kar je Olga rekla, je bilo vse tako pristno in pametno. njen smeh tako sramežljiv, vedenje tako dostojno. Tako sta se čutila oba srečna in zadovoljna v svojem poklicu. Z radostnim obrazom sta se pozdravljala vsako jutro; zaupljivo sta se raztovarjala o šolskih in zasebnih zadevah, in če je po šoli Škender ni spremljal. ker se je /unio bal 'ljudskih jezikov, je Olga vendar čutila, da jo snremliaio niegove oči. T^e^lna 1i"bezen ie postala obema vir prisrčne sreče, in ker sta se oba trudPa. da bi bila drug dnisrega vredna in takšna, kakršen se ie drug drugemu videl, sta se oba dvignila nad topo vsakdanjost in se nravno izpolnjevala.
Sneg je kopnel: po vseh jarkih in branah, po razorih in kolovmcah i° teMa kalna voda v dolino. Sve^a ce ie r,rik-'-zala zelena ozimina in za nio ie re^pniftlo in rvptrdo kmaht vr vnrnk: n+'oj. ki co nprlnvno še nmcinčili rko'i H5. so G^a^"! in vpspli 7nnšn1' o'tiP7da ,M 1’tidie re npo vpč 7nnirn1i v hiše in ct>s','ali k P°čem. Oltri so nrinpsli ofrori k' so tirdi^iaii '<7 oVoIipp vcpV dnn novMi eve*ic. i*1 ^ar jih je dobil Škender. so bile tudi niene.
Tonček je pripovedoval, koliko imajo pri Metki doma dela za poroko, koliko omar in skrinj da so pripravili In kolovrat s koželjein in kodeljo in zibelko.
Kljubu v?2m ugovorom staršev in bratov in sester se je poročil Tone z Meto. Škender mu je bil za pričo in tudi Olga je b'la na svatbi, izmed Jarnikovih pa nihče. Zato se tudi ni razvila med svati prava veselost. »Težak je otrokom spor s starši«, si je tiho deja’a Olga in s prisrčnimi besedami je osrčevala boječo nevesto.
»Nič se ne boj, Metka! Vse se bo poravnalo«, ji je dejala. »Starše je prirojena ljubezen do otrck še vedno premagala«.
Tako je govorila Mietki in umolknila, ker se je spomnila svojega očeta. Ta je bil drugačen; ta je bil čudna izjema. Bala se je, da ga bo Tone kaj v misel vzel; toda Tone je bil zadosti rahločuten, da je molčal. Hči je dobro vedela, kje da stanuje oče in sramovala se je zanj; poročil pa ni dobivala nobenih in tudi želela si jih ni. Srce se ji je stisni'o vselej, kadar so jo zanesle misli v domačo vas.
Tonček je ostal še do šolskega leta v Podlogu in mnogokrat so romali Škender in Olga in Tonček v Št. Peter, kjer so jih Metkini svojci z največjirn veseljem sprejemali. To so bili so'nčni dnevi Škendru in Olgi, spomini za vr.e življenje. Oba sta se zavedala, kako rada se i-mata, in vzajemno spoštovanje jima je vdihalo lepe misli, pazilo na besede in nadziralo vedenje. Če je hotel pogovor zaiti v nevarno smer, ga ie Olga vesela in prijazna hitro obrnila na pravo pot.
»Lepo me vzgaja«. ri je dejal Škender, kadar sc ga je loMla nepotrpežljivost; čislal pa jo je tem više.
Na počitnice je prišel k 0'gi stric iz Ljubljane in z njegovim prihodom je družba še bolj oživela. Ribič je bil izkušen sadjerejec in s Škendrom sta polagoma pocepila kmetom vse divjake naokoli in vse vrtnice ob hišah. Zasajala sta trto, razpeljavala brajde in markirala pota po hribih. Hodili so skuraj v ^ Mokronog, v Št. Rupert, na Veselo in Žalostno sro^o in na Mimo. Najprijetnejši so bili večen, ko so v blndu skupaj ^pdeli in se zaupno in prisrčno pomenkovali.
T?;bič. ki ie bil kma'u ra^v'de!, vava; sta Škpnder in OVa fako vesela i*1 creč-na. ie v skrbeh za svoio nečakinj bistro
potoval rnlarlpcrn tov^rifg D"7J^pva,r>
se mu ie da fa OVa cicpr -r^več Wali. a da ie- vendar nostal drugačen nnrr>e*~pj-
ši in boljši, in ker ni hotel nasprotovati Olgini sreči, je začel tudi cn računiti. Medtem je dajal, da bi se računi cim prej ujeli, Škendru in Olgi prelepe gospodarske nauke, koliko da se prihrani polagoma pri malenkostih, kako postajajo nasprotno iz nepotrebnih razvad potrebe, kako so mnoga društva samo pretveza zapravljanju, koliko neprijetnosti rodi vtikanje v tuje razmere in kako nespametno je z glavo skoz zid siliti.
Škender je razumel te nasvete, in če bi bil še stari junak, bi ne b:l mirno poslušal; a Olga ga je bila že toliko poboljšala, da je natihem celo pritrjeval. Olga pa se je ob takih prilikah vedno spomnila, kako hitro se ljudje poučnih povesti naveličalo. in spretno je prestregla besede, ki so Škendru naravnost v srce merile, in jih obrnila v drugo smer.
»Oh, sric, ali ste videli«, ga je pr3-kinila, »kako lepo se je tamle zvezda utrnila?-*
»In kaj stte si želeli, gospodična?« ic vprašal Škender. »Saj veste, da se takrat vsaka želja izpolni«.
»Prazna vera«, se ie smejala Olga. »prazna vera«. In začeli so obravnavati praznoverne navade in nrišli do sklopa, da je malokdo brez vsake vere. Drugikrat ga ie vprašala, kako je bilo pred tridesetimi leti v Št'. Lenartu, ali kako ce mu ie godilo med Nemci, kjer je služboval deset let, če ga niso preganjali kot Slo-
 : ■-> "r*
vcinca.
»V navadnih mirnih časih nič«, ie dejal Ribič. »Preprosto ljudstvo ie dobro, rridno in pošteno in umni nevoščljivo kakor marsikje drugod. In kako lahko je bilo poučevanje! Šole tako krasne in ličil toliko in tako nrim^virh! Jako ljubke so otroške pesmice in pripovedke za nimive in prisrčne. Kakor j^ na segla politika vmes. ie bilo kon^c lenih racr>v '11 zemlja se je izoremenila v pekel. Intel5-jrenca ie najprej zbesnela: navadne budi so morali dolgo huiskati in z obliubami in pretniami podžigati. Sovražili so se 0-troci v ljudski šoli in sovraštvo ’> ra«lo in rrpv7pmr>1n v«n organizirano dnr'b'\ Par sebičnih politikov ie strahovalo H«n-č(' <n tisoče nlemenite!ših in bnMšili Hudi. ki s*o se med seboi nanadali in pobitoM. Politiki pa so se jim v varnem zatišji smejali in si žepe polnili«.
»Čurmanov fant iz Hrastja«, je dejal Šikender, »isaj ga poznate, gospodična — je tak politik. Kadar pride med fante, sc gotovo stepo. Med tepežem pa sega tiho
fantom po žepih, potlej pa izgine. Fantje se pričkajo in dolže drug drugega, Gurmanov se pa smeje.«
»Takih Čurmanov je v politiki dosti; a nihče jim ne more do živega, ker se skriva vsak v svoji organizaciji. Organizacija pokrije vse lopovščine. Poštenjak, ki bi se sam zase sramoval oderuštva in goljufije, odira in goljufa v organizaciji brez pomisleka in vesti. V organizaciji se ne čuti nihče krivega in vsak se na tihem veseli, da je ne samo sodnika in zakon, ampak tudi Boga na lep način zvil.«
Z nobeno rečjo se ni stric Olgi tako prikupil, kakor če je Škendra pohvalil. Nekega večera, ko sta sama sedela v sobi. se je stric nekako čudil, da se je učitelj tako izpremenil in spametoval.
»Dobrega srca je bil vedno«, je de-iala Olga; »samo precej moški in nag'c krvi«
»Ne mudi se Vama	pa še	nič. —	No,
110, ne tako	burma!« je	branil,	ker je	bila
skočila k njemu in ga objela. »Treba je premisliti in počakati, če se bo držal. Nekoliko bi vama jaz pomagal, veliko pa ne. Škender ima najbrž kaj do’ga.«
»Da, stric,« je dejala Olga tiho, »dve sto kron.«
»Te naj	poplača in	ti si pripraviš	nekoliko bale.	in ootlei	se bo	videlo	če
bosta oba še istih misli.«
»Kaj pa, če on med tem drugo vzame V v:
»Potem boš vedela, da 11111 ni bilo toliko za tebe. Zato imaš pa ti isto prostost, da vzameš lahko koga drugega.«
»Na to ni misliti«, ie dejala Olga u-žaljena. »Zakaj sc pa Vi niste noročiM?«
»Na tuiem se nisem hotel; ko sem se vrnil v domovino, se mi je pa zd^lo. da sem že prestar. Potem sem na tudi nesrečo svoie sestre k srcu gnal in njej nisem odtegnil svoje ljubezni.«
To so bili najlenši časi Olginega živ-lionia. Tako srečno se ie čutila. d-i se premišljevanju svoje sreče niti vdaiati ni u-pala in da se ie iz nezavesti nad radostjo večk/rat dvignil strah, da bodo kmalu prešli M so>’nčni dnp.vj in da /acme njeno živlipnie zopet dolga temna noč.
V	'-•ladki bridkosti je ink;dn. kn ce ie roslavliala od dobrota stuVa in vabila ;n prosHa. naj sc kmalu zopet. vrne.
Motila pa se je Olga, če je mislila, da vesta za njeno skrivnost samo stric in Škender. Ljudje po vaseh imajo ostre oči, ostra ušesa in ostre jezike. Neopažen ne pride nihče skoz nobeno vas; če
pa gre moški z žensko, se zdi vsakemu poštenemu vaščanu stvar čudna; kakor liitro jo pove naprej, postane sumna, in če se trije spogledajo, je že pregrešna.
»Kdo hi si bil mislil!« je vzdihnila marsikaka dobra duša in pomerila na Olgo. »Takšna svetnica! Ne reče ji pa nihče nič.«
Ker torej niti Olgi niti Škendru ni rekel nihče nič, sta računila s stricem vred mirno naprej in se veselila lepih dni svoje mladosti.
X.
Računali so pa vsi trije brez krčmarja. Ta krčmar je takrat še samozadovoljen posedal in postopal po Št. Lenartu in se v družbi Uršinih znancev prijetno bival. Začel je pa žalibog hirati tudi njegov denar. Lenart se je bil uštel. Mislil je, da mu bo dosti za vse življenje; a denar je okrogel, ima malo obstanka; morda je pa tudi Lenart prepolagoma hiral.
Komaj je bila Urša zapazila, da bo denarja prej konec kot moža, je namignila siromaku, da naj si poišče o pravem času diruge strehe; če ne, ga bo postavila pod kap. Takšna je bila ta ženska. Jarnik jo je bil že zdavnaj spoznal, Lenart seveda, dober kakor angel, šele sedaj.
Kam naj se obrne, o tem si je bil Lenart takoj na jasnem. Svoji k svojim! je dejal, prodal hitro, kar je imel še pohiš-ja, povezal nekaj obleke in perila v culo im se napotil peš k Olgi.
»Če sem jo jaz 'tako kipo vzgojil,« si je dejal, »če sem se jaz toliko let žrtvoval zanjo, zakaj ne bi ona svojega skrbnega roditelja, svojega hirajočega očeta, teh par let, kar mu jih je ljubi Bog še odločil, preživila!«
Olga je v svoji sobici radostno razburjena premišljevala, kako naj odgovori gospodu Škendru. Škender ji je bil namreč pismo poslal, v katerem jo je 'ljubeznivo silil, naj že izreče jasno besedo; samo za besedo da gre; o roku se lahko pozneje dogovorita; gotovost pa mora imeti ali tako ali tako; z negotovostjo v srcu ne strpi on niti eno leto več v Podlogu; če sprejme pošteno snubitev, dobro; če ne, si bo 011 proč pomagal; ravno sedaj je razpisano službeno mesto, katero bi najbrž dobil, ker je silabše od pod-loškega.
Smilil se ji je ubogi Škender in k srcu si je gnala, da ga ravno ona s svojim o-mahiovanjem iz Podloga goni. In samo za besedo mu gre! Ali mu je ni že dala?
Njej gre samo za rok. Oh, če bi šilo po njenem —! Toda pripraviti se vendar morata on in ona in kaj bi rekel stric, če bi se prenaglila! Pecimo tri lleta! Oh, kdaj je še to! Talko dolgo ne sme čakati siromak. Vpraša se tudi, če bo hotel čakati. Torej dve leti, dve dolgi leti. Ampak če se pridno dela, se v enem letu tudi vse pripravi.. Pa„ eno leto. Manj pa nikakor ne; k večjemu, če bi >se priprave še hitreje vršile.
Sedla je k mizi in začela pisati, počasi in pozorno. Pri takih ipismih je treba paziti, ker se hranijo in pridejo tudi drugim v roke. Prijetnejše bi bilo ustno povedati. Toda ali sme zapisati, da mu bo ustno pritrdila? Bog ve, kako bo razumel. S precejšnjim trudom je skončaila pismo, ga brala še enkrat /počasi in premišljeno in se naslajala ob predstavi, kako ga bo razveselil odgovor in kako se bosta potem ustno pomenila.
Vsa pa se je zganila in hitro je skrila pismo, ko so se nenadoma vrata odprla.
Vstopil je njen oče. Jakob Lenart iz Št. Lenarta, krepak, rejen, z najzadovollj-nejšim izrazom v tolstem obrazu.
»Pozdravljena, Olgica!« je dejal in istegnil napol svojo debelo kratkoprsto roko. »Veseli se! Skupaj bova živela in samo smrt naju bo ločila. Rešil sem se hinavskih rojakov, ki poznajo človeka samo dokler ima denar. Št. Lenart me ne b) videl več; sem ga sit do grla. Daj mi hiti o kaj gorkega skuhati! Kako dobro kavo! P/a v potreben sem; zakaj kosilo opoldne ni bilo Bog ve kaj. Potlej se bova naprej menila. Svoje reči bom spravil v omaro. Saj ni mnogo. Kvarte sem dejal semkaj na polico; morebiti spravim kako družbo vkup, da bo kaj zabave. Škerider igra rad in dobro, samo iprecej zahrbtno. Jutri bom poprašal še gospoda župnika, čc pogreša morebiti kakega igralca. Posteljo imaš ti samo eno. Olga, toda nič ne de. Boš pa ti na klopi ležala. Klop je široka, da si lahko prav udobno postelješ. Mlade kcsti se povsod izpočijejo. Ko sem bil jaz mlad, kaj sem se imeni!! Zdaj sem pa star siromak«. In začel je brkati in kašljati, da bi dokazal hiranje in zbudil sočutje.	v
Molče, prepadla ga je gledala in poslušala Olga in solze so ji silile v oči. Tako groznega prebujenja ni pričakovala. Kakor brez volje je šila v kuhinjo, poklicala gospodinjo, jo poslala po mleka in ipo kruha in začela južino pripravljati. Ko je ogenj zaplapolal na ognjišču, je izvlekla iz
žepa zganjeno pismo, odgovor Škendru, ki ji je Did prizaael toniko suadkega truda, in ga je vrgla v ogenj. Kakor ti si bila iztrgala srce iz telesa, se ji je zdelo, »listino, uaino oom ougovoina«, si je uejaia v grenki žalosti, »da je vsega konec«. Skenurovega pisma vendar ni stžgala; to je hoteia obraniti kot tolažilo, Rauar bi ji upauaiiO srce. L bridkostjo se je zave-ueia, aa je zdaj Kionec tudi uosedanjega samskega za njeno skromnost povoljnega zivijenja, aa je njena us„da zapečatena, ua je mahoma stopica na niesio nesrečne matere. Kakor je oče zagrebel mater, tako do zagrebel tuui njo. iz itpih sanj jo je preoudna mrzla istina in prijetne naue je zameni! obup. izgubljena je mlaaost, iz-Kiizeno življenje. Solze žalosti in gneva so ji zalile oci. Kako bo živina po.eg sebe se očeta, ki je vajen brez deta dobro živeti! Kako bo trpeil njen ugled ob njegovi strani! 'loda, oh„ oče je, spoštovati ga mora, ljubiti ga mora. Giozna dolžnost Slanemu človeškemu srcu!
»Kako, da imaš rdeče oči?« je vprašal oče, ko je prinesla CK g a dišečo kavo na mizo.
»V kuhinji se kadi«, je dejaia Olga in nalila očetu. Lenart je molil na ves glas in potem oblastno sedel k južini.
»Kava ni slaba,« je zadovoljen za-cmokal, »dasi stm že boljšo pil v Toplicah in v Trstu. Mleko se mi zdi izpodliito. Tvoja mlekarica preveč v živo posnem-lje. Ljudje so goljuiivi in ti si predobra. Še eno skodelo si bom nalil. Kruh pa ni slab. Moka sicer ni nulairea, toda se je. Zdaj pa malo v cerkev! Zakaj Bog je prvi. Zvečer mi boš pa kmalu posteljo pripravila. Fot me je utrudila. Kaj hočeš? Star človek. Tebe sem moral dati od doma; tako sta hotela žena in stric; mojemu srcu je bila pa ločitev težka, zelo težka. No, bilo je prav in tudi stroškov mi ni žal. Drugod otroci delajo in služijo denar; pri nas so stali denarje, leto za letom. Jaz sem si mislil, bo že Bog pomagal. Potem sem izgubil ženo, tvojo mater. Oh, kako je je bilo škoda! A kaj se je spuščala v nevarnost! Ugonobila je sebe in uničila nas, našo hišo. Njena bolezen in smrt me je pahnila v prepad in pognala od doma. Prodati sem moral posestvo, katero mi je bil zapustil oče. Oh, ta Jarnik, kako prijazen je bil poprej! V nesreči sem pa spoznal, da je slepar in lakomnik. Zato ga je tudi Uog kaznoval«.
»Kaj se mu je pa zgodilo?« je vprašala Olga.
»Saj veš, kako so dobili Tončka, proti vsem pravicam in zakonom,« j^ dejal Lenart. »In kake težave je imei Tone, preden je dobil Metko! Kako so se prepirali in zmerjali! No, zdaj se zopet ližejo. Neznačajni ljudje! Ti ne v^š„ kako so mene zadnje mesece ženili. Dobro in mlado ženiu) bi bil lahko dobil; toda jaz sem dejal, da ne tom aai svoji Olgici pisane matere. Pri Urši se mi je costi slabo godilo. In Kakšni ljudje zahajajo tja! Mla-uemu človeku bi jaz vsakemu ;to lnšo prepovedal. Urša ni nič vredna in njeni o-troci so barabe. Vesel sem. da sem od njih proč, in posebno .vesel* da sem zopet pri svoji ljubi hčerki. Zdaj bom živel brez skrbi tistih par let, kar mi jih je še ostalo. Tako Bog vse prav obrne. Človek obrača, Bog pa obrne. Ali nisi vesela, da sva zopet skupaj in da se ne bova več ločila? Pri tebi bom živel in li mi boš zatisnila trudne oči. Ali ni to lepo?«
Toliko hliniti se ni rnogia Olga, da bi bila rekla, da jo je ta prihod razveselil; samo potolažila je očeta, da se ji ne zdi še tako slab in da to morda ona pred njim umrla.
»To je vse v božjih rokah. Pripravljeni moramo' biti vsi, ker ne vemo ne 'jJneva ne ure,« je sklenil Lenart in izpraznil kar je bilo še v skodeli. Odrezal si je Še velik kos kruha za na pat in potem zopet krepko in odločno molil. »Dušo sem si nekoliko privezal,« je menil, »in zdaj grem v cerkev. Kaj to pa za večerjo? Mesa najbrž ne doboste vsak dan. A naj bo, kar hoče! Tudi klobase so dobre in po nekaj vina moraš poslati, da bova dobrodošlico pila«.
Lenart je šel v cerkev, ustavil spotoma, kogar je srečal, se predstavljal kot očeta učiteljice Olge, .ki lioče stara leta v Podlogu preživeti, in popraševal, kakšne da so v tem kraju razmere in če se dobi kaj druščine, ki bi tarokirala. V tem oziru je izvedel malo tolažljivega; ljudje so bili zelo zaostali; samo toliko so mu povedali, da se toči v krčmi pristen brinjevec.
»Vsaj nekaj!« si je misBl Lenart. »Kaj bi bilo, če bi še tega ne bilo, ko je zdravnik tako daleč!«
Olga pa je doma računala; a ne več kakor prej z dvojno plačo za dva mlada, skromna trošilca; računala je. kako bo mogla z eno borno plačo zadovoljevati poleg svojijh pohlevnih (tudi samopašne potrebe razvajenega moža. Težak račun! Naj je svuje zahteve še tako omejevala, račun se ni ujemal. Sklonila je pojasniti
očetu težavno stališče in prositi, naj izkuša svoje izdatke spraviti v sklad z njenimi dohodki. Oče pričakuje večerje; nj-j je bila južina tuui večerja in posebej ni kuhala. Odkod pa bi jemala živila in drva in čas? Nenadni prevrat hišnega reda je bil jako neprijeten.
Ko se je vrnil oče, mu je Oilga povedala, da ona po navadi nima posebej ju-žine in večerje.
»Tudi prav,« je dejal Lenart. »Ostani ti pri svoji navadi! Jaz bom pri tvoji večerji južinal, potlej pojdem pa na večerjo v krčmo, da ne bo treba tebi doma kuhati. Nekaj denarja mi boš morala seveda dati; zakaj jaz sem suh; zadnje kiajearje sem dal za požirek brinjevčka. Potem, kaj sem še hotel reči! Moja obleka, da, moja obleka; guej, ti si učiteljica, uradna oseba; tvoj oče ne more raztrgan in zakrpan po svetu hoditi; to bi bila sramota za tebe. Ali je kak kiojač v vasi? In podplati mojih črevljev so z e tudi skoz; ampak to se tako ne mudi; v cerkvi sedem v klop ali pa pokleknem z nogami proti zidu«.
Olgi je zastajala sapa, ko je posilu-šala, kaj vse pričakuje oče od nje. Rekla ni nobene besede, ker se je bala, da poreče preveč in izzove strupen odgovor. Nastal je molk, potem pa je iztegnil oče roko, naj mu da par kionic, da si bo ku-pi'1 večerjo.
Dobil je denar in šel; Olga pa se je vrgla pred posteljo na kolena in nezadr-žane so tekle soilze biidkosti in obupa po mladem licu. Kako mak) časa j^ sijalo sollnce sreče! Teman oblak se je privalil izza gore, zakril solnce in prepregel vse nebo in zdaj zdaj bo izbruhnila nevihta. Z na dami je zamrla v srcu radost in srčnost in ostala je prazna puščoba. To mailo cvetja, kar je bila pognala njena .pomlad, je požgala slana in novo ne vzcvete nikdar več. Kakor prej materi lako se je zdaj Olgi zdelo, da bi že rada umflla; pred seboj je videla samo trud in bridkosti, samo mrzlo noč, ki je pred smrtjo ne bo konec. Da bi namreč oče umni — oh, kam so zopet zašle misli! Kakšne izkušnjave se zopet porajajo in ponaviljajo ostudne glave iz dušnih globin!
Vsaka misel na zakon je spoznala Olga za smešno in pregrešino. Za doto bi prinesla s seboj očeta, in kolikor bi ta potrebovati, bi oba mlada skupaj ne mogla prislužiti. Tudi če bi se Škender hotel žrtvovati, ona ne bi mogla l iti tako brezvestna, tako brezsrčna, da bi sprejela to
žrtvo. Na očeta jo veže dolžnost in krepkega glasu dolžnosti ne sme prevpi.i noben vzdih ubogega srca. Račun je sklenjen; nobena misel, nobena žeja ne sme več zaiti v prepovedani kraj, pred katerega se je z gorečim mečem postavil varih dolžnosti.
Olga je skleni.a roke in se vdala. »Oh, mama, mama, pomagaj mi,« vz-chkovala, »da se ne pregrešim! Ne pozabi, da sem tvoj otrok, šibek in slab! Sioj mi na strani in sprejmi me po smrti v svoje naročje
Pripravila je očetu posteljo, postlala sebi na klopi m začela popravljati šolske na!, ge,
»O, še pokoncu?« je vstopil oče, vesel in zadovoljen. »Zdaj pa že poznam Pi ecej vaščanov,« je dejal. »Dobri ljudje, samo iie posebno izobraženi. Tebe imajo sicer radi; ampak nekaj sem slišal. No, ti bom pa jutri povedal, da boš noooj mir-n j spala«.
»Kaj pa je?« se je zavzela Olga. »Kar povejte!«
»Ne bom. Jutri je tudi še čas. G.ej, moja posteljica že postlana, moja glavica pa zaspana: Moliva iprej rožni venec!«
In začel je na glas ropotati, da bi naj-bogoljubnejšega človeka vsa pobožnost minila. Olga, ki je opravljala zase svoje molitve, kakršnih se ji je v teku iiet precej jiabralo. je molila za očetom in potem še Kase; molila in ihtela je, ko je oče že dav-10 sladko smrčal.
Drugega jutra je bil Lenart med prvimi v cerkvi. Ker še ni poznal podloških duhovnikov, je v svojo pobožnost utopljen |>osebno zvesto pazil, kako se bere sv. Maša, ali je mašnik uren a.i počasen, ali fce priklanja gibko ali okorno, ali je hia-fcten ali miren, kako se obrača ministrant, kako se vedejo, kako motlijo drugi ljudje* kdo je prišel točno, kdo je mudil. Pii za-trku je zabaval Olgo s pripovedovanjem vsega, kar je bil opazil.
Potem se je odpravil k župniku. Držal se je slovesno, da bi župnik takoj spoznal, da nima kogarsibodi pred seboj. Vstopil je samozavestno in se predstav;! kot očeta učiteljice Olge, ki smatra za svojo dolžnost pokloniti se svojemu novemu dušnemu pastirju.
»Dobra učiteljica, gospodična Olga, vestna učiteljica,« je pohvalil župnik in izrazil veselje, da pozna zdaj tudi njenega očeta.
»Vzgojil sem jo pošteno, krščansko,« je dejal Lenart. »Nisem se strašil ne stro-
škov ne skrbi. Česa ne stori dober oče za svoje otroke! Pa saj je to naša dolžnost«.
»Ali boste kaj časa tukaj ostali?« je vprašal župnik.
»Morda do svoje smrti,« je vzdihnil Lenart. »Nesreča me je zadela; ob vse sem prišel. Pa če sem jaz dvajset let živil svoio hčer, naj še ona mene teh par let živi!«
»Teli par let, gospod Lenart!« je vzkliknili župnik. »Vi se šalite. Vi ste hrust; še trideset let boste živeli. Vi ste čvrstejši cd svoje hčerke«.
»Pošteno krščansko življenje, gospod župnfk, mi je ohranilo moči«.
»Kaj pa misliie Vi tukaj pri nas početi?«
»Gospod župnik, če potrebujete Vi kakega igralca za tarok, jaz sem Vam na razpolago. Učitelj Škender bi najbrž tudi igral«.
»Hvala lepa!« je dejal župnik. »Škender je siten, prepirljiv človek«.
»To je res. Vedno daje kontra. Človek pa se prestraši, če dobi kontro; ne more več mirno preudarjati in izgubi tudi dobro igro. Jaz tudi ne igram rad s Šken-drom. 'ioda kaj hočete, če ni drugega!«
»O tudi L rvz iv;e se živi, gospod Lenart,« ga je tcvržil župnik.
»Ampak dolgčas je, gospod župnik. Prosil bi Vas tudi, da bi mi dajali svoje n^vine, da bi jih bral. Casa se mi obeta dosti, izobražujem se pa jaz naprej. Saj ni, da bi jih dobival takoj; en teden gori ali doli!«
»Dobro,« je dejal župnik, »saj sem ze Vaši hčerki omenil, da jih laliko dobi; pa je rekla, da ne utegne brati«.
»Jaz bom pa utegnil in na novine sem jaz volk«.
Lenart se je poslovil z obljubo, da bo še obiskal gospoda župnika, in če bi dobil ta katerikrat kak povod nezadovoljnosti z Olgo, naj kar njemu pove; 011 bo napravil red.
Od župnika je šel Lenart 1.10 vseli boljših hišah, ker je pričakava!, da mu bodo postregli vsaj tisti starši, ki so imeli 0-tnoke v šoli. I11 Lenart se ni motil. Postregli so 11111 skoraj povsod in se vejebli, da se ni branil. S svojim govorjenjem Lenart sicer ni zvišal ne sebi ne hčeri ugleda, izvedel pa je, s pripombo seveda, da Bog ne daj povedati, kdo da je rekel, izvedel je, kar ise mu je bilo že prejšnjega večera v krčmi namignilo, da hodi Škeu-der za Olgo. Krčmarja je namreč to razmerje jezilo, kar je po njegovem mne-
nju odvračalo Škendra od krčme in segalo tako v njegove obrtne pravice.
Po Lenartovem mnenju pa je segalo to še bolj v njegove očetovske pravice. Z bridkostjo se Je zavedel Lenart, da tudi Olga nima tako blagega srca, kakor je on mislil. Kako šteje tiste uboge krajcarje, ki jih daje očetu! Kako toži o dragih časih! Poročiti se pa hoče. Škender gotovo sam komaj giblje; potem naj pa ona živi Skendra in svojega očeta in še kakšne otroke! S čim pa? »Iz te moke ne bo kruha», je dejal odločen. »Hči mora skrbeti ipred vsem za svojega očeta; to je naravna dolžnost in božji zakon. Ali naj mene, iki sem star, potreben, upravičen, izpodrine mlad človek, ki si lahko sam pomaga?«
Slabovoljon, d asi se je bil dobro najedel in napil, je prišel opoldne h kosilu in pisano je pogledal hčer, ko je prinesla jed na mizo.
»Moliva!« je dejal, in da je poudaril svojo upravičeno jezo, je molil še glasneje kot po navadi. Jedel je seveda hlastno, a z nagubančenim čelom in z namrščeni-mi obrvmi; izpregovoril pa ni dolgo nobene besede.- Tudi Olga je molčala. Kakor po srcu tako sta si bila po mišljenju dakč narazen. Očeta ni zanimal resen razgovor, hčere ne prazne besede. Slutila pa je Olga, da ima oče nekaj na jezilku in sicer to, na kar je bil prejšnjega večera ciknil. Ker pa je bila njena žrtva že dopolnjena, ,ni čutila povoda, da bi se še razgovarjala.
Ko pa je bil oče pospravil svoj delež in kar je še ostalo, je odrinil krožnik, odmolil in začel z užaljenim glasom pripovedovati, kar se mu je bilo na nos naneslo, da hodi ona za Škendrom.
»To ni res, oče,« je dejala ogorčena, »jaz ne hodim za nikomur.«
»Kaj grizeš besede!« jo je ustavil oče. »Ti za njim ali pa 011 za teboj, to je vse eno. Saj veš, kaj hočem reči. Ali se mislita vzeti ali ne, to te vprašam.«
»Ne,« je dejala Olga. »Ne bojte se, oče!«
»No torej,« je dejal Lenart. »Saj bi bila to tudi neumnost, ki bi je jaz, tvoj oče in varuh, nikdar ne dovolil. Mene boli srce, kadar te slišim tarnati o draginji, kakor če bi ti bil jaz taiko breme. Zdaj bi si pa lahkomiselna naložila mnogo težjo butaro, razvajenega prepirljivca, ki bi tvojemu očetu že na zemlji pekel zakuril. Ali ne moreta počakati še teh par let, da
se umaknem? Oh, kako preže vsi na mojo smrt!«
»Oče, saj Vam pravim, da ne mislim na možitev,« je dejala Olga.
»No torej!« je poprijel Lenart. »Če se ne mislita vzeti, je vsako preprijazno občevanje greh in z grehom niti ne smeš kopati prezgodnjega groba.«
»Saj Vam ga ne kopljem, oče, občevati moram pa vendar z učiteljem.«
»Uradno, to je kaj drugega. O, umu Škendru bom jaz že povedal, kar mu gre. Ali misliš ti, da se ga jaz bojim? Jaz se ga nič ne bojim. Le v roke naj mi pride!«
Te grožnje) se Olga ni .bala; toliko ježe poznala svojega očeta; čemu naj bi se torej še razgovarjala? Začela se je pripravljati za šolo. Lenart, ki je moral imeti po kosilu svoje vsakdanje isnanje, pa si je odgrnil posteljo, sezul črevlje in se iztegnil. V zavesti, da si je zagotovil pre-
užitek in opravil hkrati dobro delo, je sladko zaspal.
Zbudila ga je Olga, ko mu je postavila južiino na mizo. Lenart je južiinal in šel potem na izprehod v bližnji gozd, da bi ponoči lahko spal. Gredoč je premišljeval, kaj naj bi naredil s tem Škendrom. Moško bi bilo, če bi si e kot oče in varih svoje hčere odločno postavil za svojo pravico. Toda Škender je bil znan sitnež, utegnil bi njega nahruliti. Sicer pa, ali je treba še govoriti s Škendrom, ko je on s hčerjo že vse uredil? Prepustil je stvar slučaju, ki je bil že tolifcrat zanj dobro in modro ukrenil.
Olga pa ni odgovorila Škendru ne pismeno ne ustno, ker ni mogla], Kaj bi pa rekel, če bi pred njim zajokala! Ogibala se ga je in čakala, da jo čas polagoma ipamiri. Bala se je, kadar jo bo sam ustavil. Ni premišljevala, kako se bo izgovorila.	(Konec	prih.)
Na daljni poti
Kako je težka, težka večnost...
Roke, kijih iztezam kakor od bridkosti,
kot vitke rože se šibč,
trudne
od meni neznane opojnosti —
Neka daljna, težka skrivnost počiva na meni...
O, težke so naše duše, težke od večnosti!...
Nikoli še nisem gledal svetil s tako globokimi očmi, in, o, na dnu vsegi žari Jeruzalem, večerna zarja — — O. tam smo vsi doma, a mi ne vemo kje -ker je tako tesnobno daleč...
Kakor sredi silne ravni
vse je grozno samotno :
neb6 in gorč in hiše ljudi
kakor pred daljnim, bledim obzorjem,
ki kakor vihar beži — —
O vem, o vem, da sem na neki daljni poti nad časom in stvarmi — — in ko bom že daleč notri, neznanokjč, prečudno lep bom psalm zapel — jaz angel divno bel-------------
Anton Vodnik.
V Smrlinju.
Napisal Narte Velikonja.
Bregarjev Jaka je zavil z vozom na dvorišče velike 'tršlke gostilne »Pod skaio« in postavil konja v hlev. Ni še dobro se-dUl v mračen kot v gostilni, ko je pridrcal velik avtomobil. Z njega je poskakala de-setorica mladih gospodov, zavitih v široke pelerine.
Jaka se ni zainimal za nje; brezbrižno je srkal iz poliča, grizel kos klobase ter stegoval svoje noge daleč miinio mize.
»Porcheria!« je zarentačil tretji, ki se je spotaknil, ko je skakal čez Jakove noge.
Jaka je grdo pogledal, stisnil bič z desnico, a ni rekel besede.
»Jezus Marija, Jaka,« je prisopla Lo-karica, »kaj delaš za božjo voljo! io so požigalci! Ali jih ne poznaš? Hišo mi lahko zažgo pa jih dražiš!«
»Požigalci?« se je začudil Jaka. »Ta mlečna zalega! Niti za dva žepa jih ni!« se je Jaka razvnel. »Za vrat bi enega, pa druge z njim pobijem. Kar tako.!« je skrčil prste.
»Za božjo voljo, Jaka, ne izzivaj!« ga je prosila krčmarica vsa preplašena in bleda.	>	|
»No, pa radi mene!« — Še mi mogel končati, ko je zagledal na vratih Mora.
Jaka je ostrmel vanj in beseda mu je obtičala v grlu.
Moro ga ni opazil, temveč naglo stopil naravnost v sobo Ik oni desetorici.
Požigalci so sprejeli gosta s silnim truščem.
Jaka je razkolačil oči začudenja.
»Kaj dela Moro med njimi?«
Ukazal je še polič, se stisnil v kot k stekleni pregraji in vlekel skozi malo špranjo v leseni steni na ušesa. Jaka je vozil v Tnst, predvojno tam služil pri vojakih tri leta in se je bil naučil za silo tudi laščine.
Moro je imel besedo:
»Zdaj je začel še župnik!« je začel. »Fante hujska, Tesače odgovarja!«
»Ovadi ga!«
»Kaj naj ga ovadim?«
»Da šunta!«
»Che diabolo d’un prete!« se je raz-gnmel v kotu dolgin v zeleni kolesarski obleki. »Nič ovaditi, drugače dajmo!«
»Tudi jaz siettn tega mnenja. Toda ne da se kar tako ostrašiti!«
»Nak,« je dejal Jaka samemu sebi. »Dokler dihamo!«
»O, Moro1, saj te poznamo; že opravljaš misijonsko delo med ženskim svetom, ifa le donne, prijatelj!« se je spet zavzel zeleni dolgin.
»Res je, začel je radi dekleta! Radi takega gorjanskega dekleta, mula delia montagna!« se je režal in trkal s tovariši.
»Prav mula della montagna in nič drugega,« je prikimal Jaka.
»Toda to ni važno; važno je samo to, kdaj in kako bi ga malo prijeli. Da ne bo upal dihati! Ce njega, il prete, pritisnemo, bodo vsi kmetje zlezli za grm«.
»Bregarjev hlapec ne!« se je pridušal Jaka in na to izpil poln kozarec. »In se (Kdo drugi ne!«
»Z drugo besedo,« je povzel dolgin, »mi naj gremo v iarovž za te ogenj kresat!«
»Ne zastonj!« se je branil Moro.
»Seveda!« so prikimali.
»Kdaj vas lahko čakam?«
»Jutri zvečer!«
»Stroške nosiš ti!« je poudaril zeleni dolgin.
»Stroške nosim jaz!«
Požigalci so popili vino, poskakali spet na avtomobil in oddrčali. Moro si je zadovoljno vihal brke in izpil zadnje' vino iz kozarca.
Jaka se je narahlo izmuzal iz sobe, napregel in udaril po konju.
»Ne, bratec hudičev, stroške nosim jaz, tudi one stroške do petkla!«
Drugi dan pod večer je zaropotal po dolini črn avtomobil. Ljudje, ki so ga spoznali, so stiskali pesti in ga kleli, ko je drvel skozi vaisi. Miračiilo se je, ko je zavil na serpentine v rebri. Črne maske na njem so bile zavite v široke pelerine, ki so pošasiniei plahutale v zraku. Dva otroka, pastirčka, sta se bila zamudila z ovcami v rebri, pošastni voz jih je dohitel in
Vrgel na ozki cesti v jarek. Nihče se ni ozrl, nihče ni slišal otroškega krika.
Vrh serpentin je čakal pri razdrapani kapelici Matere Božje Moro. S slastjo je vlekel na ušesa skozi polmrak ropotanje motorja, toda naenkrat je ropot prenehal, zaslišal je krik in izza ovinka je planil čez visoko steno plamen, kakor da pada goreč škopnik v globino. —
Nekaj minut pozneje sta Bregarjev Jaka in Gravnarjev Filip nesla ram jena otroka, ki sta skakala v jarku, po stezi navzgor.
»Še prehitro vas je vrag vzel!« je Jaka modroval.
Filipu je tekel po obrazu pot; ko se je spomnil na smrtni krilk požigalcev, ga je tresla groza.
Moro je našel v noči v globini ožgano ogrodje avtomobila in mrtvo truplo s črno masiko med skalovjem.
Jaka je postavil ranjenega pastirčka vrli skale na zdravo nogo in ga zaprisegel:	.
»Obljubi, da boš vrgel za vsakim požigalcem kamen!«
»Bom!«
»Za črnim avtomobilom no|ž!«
»Nož!«
Dečka je noga bolela in je zastokal.
»In ko zrasteš, mu podreš most!«
»Stric, pojdiva,« je prosil deček.
»Obljubi!«
»Podrem most!«
»Tako! Kaj pa ti?« je zagrabil onega, ki je stokal Filipu na hrbtu.
»Jaz tudi, vse, stric, samo pojdimo!«
»Prav!« je pritrdil Jaka. »lil če komu kaj zineta, vaju vržem čez skalo!«
»Ne bova!« sta sveto obljubila.
»In ko se bomo vsi 'tako zaprisegli, bomio imeli mir pred to golaznijo!« je poudaril Jaka.
Drugi dan je komisija ugotovila, da je avtomobil radi pogrešlka v motorju zletel čez cesto. Našli so še drugih devet mrtvecev med skalami.
Le Moro je zmajevali z glavo in ogledoval na cesti velik hlod, 'ki se je moral šele pred kratkim prevaliti po hribu in sledovi so kazali, da je bil šc ne dolgo zavaljen preko ccste.
XI.
»Zdaj povej, Škvarča, še enkrat: Kaj je fajmošter dejal čez mojo hišo?«
Moro je hodil po izbi gor in dol in o-
pazoval Skvarčo, kakor razdražen maček.
»Naravnost ni dejal, saj sem že dejal, naravnost nič, toda ljudje so se sunili s komolci!« je lovil Skvarča misli in požiral sline, ker ni smel pljuvati. Moro ga je bil nekoč v najhujši plohi postavil radi či-kanja pod kap. »Tako so se sunili!«
»No, m če so se sunili?«
»Pa zašepetali so si!«
»Tudi kaj o avtomobilu?«
»Ne! Pred cerkvijo so takoj umolknili, ko so me zagledali.«
»Ali je kdo kaj rekel, naravnost?«
Moro je zapičil pogled vanj.
»Naravnost ne, okoli, samo okoli«.
»Kako okoli; ti si tepec!«
»Ne, tega niso dejali!«
»Ti si — ah, kaj! Povej naprej!«
»Uravnarjev in Bregarjev sta se smejala«.
Moro se je razjezil in vrgel ogorek cigare v kot.
»Poizvej še o avtomobilu! Za zdaj pa hrani skupnega mačka s svojimi novicami! Drugič kar doma ostani in nogo zdravi. Kadar bo kaj takega, da lahko zagrabiš1, pa pridi!«
Skvarča, ki je bil prišel na povabilo, je preplašeno gledal v mamrščeni Morov obraz in drsal proti vratom. Pot se mu je bila slabo obnesla in žejen je še bii. Ze je stal na vratih, ko ga je Moro spet poklicali.
»Kaj pa je s tesači? Ali pridejo?«
Škvarča je zmajal z glavo.
»Ne pridejo; pravijo, naj vam les segnije«.
»Kdo pravi?«
»Pravijo, talko okoli. In zavezali so se!«
Moro je obstal.
»Zavezali? Kaj so se zavezali?«
»Da ne sme nihče k vam tesat!«
»Svojat!« je bruhnil Motro. »Ali tudi Zizen ne pride več?«
»Zizen bi, pa so mu zadnjič žeblje nabili v trame in je plankačo razkresal. Zi-zen bi1, če mu plačate) plankačo in od dneva. V akord ne gre!«
»iNaj pode! In kdo je temu ikri v?« je zarohnel Moro.
»Najbrž Gravnarjev,« se je stisnil Škvarča. »In pridiga je tudi kriva. In mogoče avtomobil, jaz ne vem!«
»Vsem še vrat zavijem!« je grozil Moro.
m
Škvarča je počakal med vrati še par hipov, nato obotavljaje drsal čez prag. Še v zadnjem hipu je upal, da ga Moro pokliče nazaj, kajti žejen je bil, a Moro se ni nič domislil.
Moro je razumel svoj položaj. Vedel je, da je zadel ob odpor, ki je trkal na njegov, žep. Lesu je padala cena in njemu je najboljši les že preperel v seči. Nihče mu ni hotel več ne tesati ne voziti. Berga-maška mu je bil vendarle pred par dnevi naložil voz tramov, toda 'sredi klečet so se mu snela kolesa drugo za drugo in malo je manjkalo, da ga ni podvalilo. Moro je prosil voznike iz doline, naj mu speljejo. Dragi so bili, vsak dan dražji in vsak dan je kateri obtičal na rebri z zlomljenim vozom.
Moro je razumef, da bije boj za življenje in smrt, boj z nevidnim sovražnikom, ki ga diha zemlja, s sovražnikom, ki ga odmetuje kakor zdrava noga zaboden tmn. Moro je vedel, da ni varen pred dečkom na cesti, ki ga ne pozdravi, in da ga ne pozdravlja, alko se mu kdo odkrije, na ceisti. Trn v zdravem imesu!
Stopil je preko izbe Ln zaničljivo mislil na Skvarčo:
»Mater bi prodal!«
In stopil je drugič po izbi in zaklel:
»Ce sem starega Oravnarja ukrotil, bom tudi druge! In fajmoštra najprej! Da se je moralo ponesrečiti!«
Ves tresoč se vsled želje po maišče-vanju in z Od ločnim načrtom je stopil v kuhinjo.
Polonca je stala ob ognjišču in kuhala.
»Ali ljudje kaj pravijo?«
»Kaj bi pravili?«
»Tako!«
»Bojijo se te!«
Moro se je nasmehnil.
»In se bodo še bolj!«
Stopila je čisto k njemu in sc mu naslonila na ramo.
»Tudi oče grdo gleda!«
»Che mostro!«
V	tistem hipu jc stopil Zvirk preko praiga in zamolklo voščil dober večer.
Polonca sc je nasmehnila Moril in se pozorno ozrla po očetu.
»Dober večer!« je trmasto ponovil Zvirk.
»Od kod, oče?« ga je vprašal Moro.
»Dober večer, pravim!«
»No, in? —«
»ln recita:	Bog daj!« je otresel
Zvirk.
»Pa naj ga da!« se je smejal Moro, ki mu je Zvirkova resnost delala zabavo.
»Vendar!« se je oddahnil Zvirk in sedel za ognjišče. Dolgo je molče brskal z dolgo trtsko po pepelu, nazadnje je trsko vrgel po kuhinji gor in dol.
»Kdaj bo kaj?«
»Kaj mislite?« se je smejal Moro, ki mu je ta način pogovora silno ugajal. Zvirk je bil pijan in je zmerom po svoje govoril.
»Mislim, kdaj bo kaj? In mislim naravnost. Cemu misliti po ovinkih? Naravnost! Ali bo in kdaj bo?« In pokazal je na Pclonico in Mora.
»Papa!« ga je krotila Polonca. »Kaj misliš?«
»Nič papa in ne mislim. Jaz sam oče in me nisi peljala k birmi!« se jsi razvnel. »Ali bo konec in kdaj? In nisem papa in ne tvoje vrste! Temu mora biti konec!«
Udaril je po žerjavici, da so letele iskre naokoli in grdo glieldal predse.
»Razbijat in vpit pojdite v svojo bajto!« ga je osorno zavrnil Moro. »In kaj hočete pravzaprav?«
»Zdaj p6vej ti meni, ali jo boš vzel za ženo ali ne! Naravnost povej, da jo vzamem lahko is sabo. Frjula moja hči ni!«
»Oče!« se je zgrozila (Polonca.
»Nič! Ali boš žena ali! —«
»Oče, bodite vsaj pametni!« ga je miril Moro in videlo se mu je, da je pre senečen in v zadregi.
»Bom že pameten. Toda to pa povem: ti boš spala na levo v tej kamri, ti Moro v tej na desno in jaz bom na sredi v tej!« je vihtel z ogorkom okoli sebe. »Tako, dokler te ne vzame!«
Moro je točil vino iz steklenice in se smehljal.
XII.
Filip je zvečer truden legel; celi dan je žagal z Brusom drva. Slišal je zunaj Jako in Martinčevega Tončka.
»Filip,« sta mu potrkala na vrata, »ali spiš?«
»Kaj je?«
»Če spiš?«
»Zc spim!« je odvrnil Filip in sc zaril v seno.
»Pa spi!« je godrnjal Jaka; Filip je slišal dva vnebovpijoča glasova preko grička, kajti peti ni znal nobeden od njiju.
»Spočita sta,« je nevoljno mislil, »in lahko razsajata!«
Fanta pa ista samo vpila in nista razgrajala. Pred Morom sta oponašala vse domaflsi in tuje živali ter se na to spustila v beg po strugi.
Ko sta sedla že vpeliana na drugi strani dolinice, se je Jaka udaril po kolenu in dejal; kakor da se je ta hip domislil:
»Tonček, da ti naravnost povem: mi vsi slkupaj smo šleve in slape!«
»Kdo. mi?«
»Mi! Ti in jaz in kolikor nas je!, ki hlače nosimo. Ali je prav, da se ta cundra šopiri? Pa ji še nismo postavili moža?! Ro vsaj tega imela, ko drugega itak ne dobi. Halo, nojdi!«
In povlekel je fanta s seboj: sriedi njive je ostalo še strašilo na strnišču.
»Možiček1, mraz je in advent se bliža!« je modroval Jalka. »Pojdiva snubit!«
Zavlekla sta možička pod prvi kozolec ter napehala s slamo njegove hlače in suknjo. »Še pero mu daj!«
Na tleh je našel Tonček kurje pero in ga nataknil možu za klobuk.
»Zdaj se pa postavi, možak!« je prigovarjal Jaka delu svojih rok.
In so šli vsi trije: na vrhu je Jaka potresel nemega spremljevalca in dejal:
»Daj, Bergamaška, še ti zavriskaj!«
Možic ni uslišal.
»Kalkor drago! — Ampak fantovščini?) nisi plačal: nocoj boš tepen!« ga je podučeval Jaka.
Pred Morovo hišo sta se splazila tiho do lestve in pritrdila inJožica k strešnemu oknu.
»Tako nofcrkaf. Bergamaška.« je hitel Jaka. »Sladka deklica, -sladke oči. kamrico sajasto odnri! — Ali boš? Začetnik je in sram ga je!« ie razlagal tovarišu.
»Jaka.« ie tn zašepetal. »hitro, že prihaja! Jaka ie bil nasrlo na tleh in toliko, d n je postavil lestvo v s vi sli, je že stal Moro na pragu.
»Postrelite to svojat!« se ie jezil
»Sai ni res!« se ie pridušeno smeliIhl Tnkn pod ermiom. »Da ni snubca na stre-1,if. ti bi že Dokazal, kakšna svojat simo! To l)a ie gotovo, da IIP OfViplumTv nr<^n ne poideš iz vasi! In če do takrat srklem avtomobilov leti čez cesto!«
Veliki voz se je že zelo obzidal na nebu. Mahnila sta nazaj. Potrkala sta Filipu na vrata.
»Filip, Polonca ima vasovalca!«
Ni bilo odgovora. Iz velike daljave je udarilo dvakrat na zvon. Tončku se je zazehalo.
»Spat pojdiva!«
Jaka si je mencal premrle roke.
»Pa pojdiva!« je pritrdil zabeglo. »Ne, prej moramo še naznaniti, da ima Moro tekmeca! Stopila sta pod staro šu-po.	Jaka ja	imel droben notes.	Tonček
mu	je svetil	s	prižgamo trsko, ker so moi
tiste »na poskok« prehitro gorele. In na teh papirjih je Jaka naznanjal »svetu in krščanski gmajni, da je čudno čudo na Morovi strehi, kar si lahko vsaik krščeni občan brezplačno ogleda in obeta se mu pri tam obilo smeha in zabave in drugih nepričakovanih stvari«.
Prilepila sta papirje na okna v vasi in nato šla po svoji Doti.
Filio se	ie	bil dobro zavedel,	štele ko
sta	odšla. Ko	je doumel besede,	ga je v
srce zbodlo. »Saj Polonca ne more za to; stari je mešetari« je poizikušal opravičevati. »In vsi bodo mislili, da sem jaz napravil!«
Morda ie bila ta misel resnična, morda samo onravičilo. V naglici je premislil in si deial. da mora možica sneti in isnra-viti. V trenutku ie bil na oragu in isnlezal na tla. Mrzlo mu ie daKnilo v obraz in mesili so sp 1rr.11 umirile. Že so ie obotav-lial. ali bi špl ko ie slišal krohot iz noči: Taka in Tonček sta se smeia.1a pod šnpo Im pikola oMnv«
»Bog ve, kakšno neslanost sta naredila!« je pomislil im vlekel na ušesa. Razločil ni besed; ko sta se iposlovila na hribčku, je šel Filip na pot.
»Bog ve, kje je mož?« se je Filip trudil, da bi našel lestvo. Butnil je vanjo, da se mu je vse ubresalo pred očmi.
Postavil je lestvo na streho in posvetil :
Mož je stal na drugem koncu in dvigal roke k strešnemu oknu. Filip je snle-zal nazaj in dejal: »Take nemarnosti ne morem pustiti, da bi se otroci zgledovali!«
V	resnici pa ni bilo nobene nezmernosti.
Naslonil je lestvo na rame: a v tem binu se ie za oknom zasvetila luč in vrgla ŠC'T svetlobe Filimi v obraz.
Fant ie Vrsrel lestvo ob svislih na tla in skočil v stran.
»Na1, hudič!« je zaiklel Moro na pragu in skozi noč se je zabliskalo in ustrelilo. Filip je čez hip začutil v desnii roki žgočo
bolečino: drobna rovol verska krogla mu je prebila dlan.
»Banda!« je rohnel Moro in streljal pred se. Filip se je vrgel čez podzidek in planil v temo.
XIII.
»Moj Bog!«
Žalika je skočila pokoiicu in vrgla odejo raz sebe. Trepetajoča po vsem telesu je stopila na prag in poslutonila:
»Kdo strelja?« se je vpraševala, v ušesih se ji je še trgal odjek. Pozorno je zrla v noč, nikjer ni bilo žive) duše, povsod mir. »Pa je vendar streljalo!« si je dokazovala; bilo ji je, kakor da jo je kdo bil po glavi.
Poteklo je nekaj minut. Na poti se je melinčilo kamenje pod koraki. Posluhnila je, položila prst na usta in stala kakor okamenela. Pretreslo jo je in v lice ji je bušila kri kakor sopara:
»On je!«
Takoj nato jo je prevzel čuden strah.
»Kaj bi bil on streljal?«
Koraki so se bližali; v hipu ko bi imel zaviti mimo vogla, je planilo čudno ogorčenje v njeno dušo. Zameglilo se ji je in kot bi iskala dušika silnemu občutku prevaranja. je pridušeno poklicala:
»Filip!«
Koraki so se zaustavili.
»Kaj je Filip?« je spe>t vprašala in ves strah in vsa stisnjena bolest ji je odlegla.
»Kdo je?« se je odzval iz noči.
»Jaz sem!« je dahnila vsa tresoča se šklepetajočimi zobmi.
Fant je stopil bližje:
»Žalika sn!« je ugotovil s toplo zadovoljnostjo. »Čisto prav. Bodi tako dobra, prižgi luč In obvezo mi daj. Nocoj prihajam iz boja!«
Deklici ie nepričakovanega občutka sapo zaprlo. Vsa ie trepetala in šde, ko je prižgala peto voščeiKko, je našla olinato luč v slepem oknu in ogledala nočnega obiskovalca.
»Moj Bog1, kaj ti je?« je prebledela.
Filip Je tiščal roko v robcu, ki je bil že krvav, da ie kri kapljala od njega. Na obleki so bili veliki krvavi madeži. Fant je sedel na pručico ob njeni slamnjači in drgetal bolečine.
»Moro me je! Pa ne zastonj!« je stisnil skozi zobe. »Mu že pokažem!«
Žalika je pomislila, da je hotel Filip k Polonci, in čutila je oster sunek pod srcem.
»Ali te je hudo?« se je ugriznila ustnico in se premagala.
»Ne vem. Obvezo bi rad, Zalka in če imaš tople vode. da izmijem«.
Deklica je naglo nalila imlačne vode, ki je še stala v loncu ob pepelu.
»Na,« je rekla in stopila naglo po prstih v sobo po obvezo. Toda na skrinji je bila postelja, drugod v temi ni mogla ničesar najti. Pomislila je; zunaj je slišala čopljanje vode. V hipu se je odločila. Na mizi je imela praznično perilo1, vzela je škarje in je odrezala od svoje bele platnene srajce rokav. Nihče je ni slišal: Oče Jernej je smrčal in s piskajočimi nosnim glasom ga je spremljala mati.
Filip je že čakal in tiščal roko v zapestju.
Ogledala je rano, ki je zevala v dla-_ni. in obšla jo ie nepopisna groza.
»Čakaj!«
Nastrgala ie cefranja od odveze, pomočila ga v oljnati nainoček šentjanževi in zamašila rano.
»Ti, Zalka. znaš vse,« jo je pohvalil Filip in jo hvaležno pogledal. V njenih očeh je videl solze usmiljenja. Preložil je roko, svojo veliko lopatasto roko. in s pozornostjo zrl v njen obraz. Bal se je njenega posmeha', a njeno lice je kazalo samo skrb in obvezovala mu ie roko kakor otroku. Filipu ie bilo mehko pri srcu in njen izraz na licu je pričal o vnemi njene samaritanske službe. Po obvezi ga ie rana sikelela: vsled izgube' krvi r čutil
v	srlavi omotico, na čelo mu je stopil mrzel 7t1i0i.
Kakor da $4eda v svetHikaisto konro-no, mu ie zamipdiailo pred očmi in z rahlim trosom ie zanrosil:
"Dai mi vode!«
Se preden ie moirel prijeti za korec, ki mu m ie riocntiln na usta. ie omahnil 7 "lavo v n'V n o naročje in voda se ie razlila nn flplt
Za hip ie osupla, a nato je strepetala strašne misli, da ii umre. Nič ni vedela, kaj dela. V srcu ie čutila silno bolečino; da odžene bolest, ki ii je zarezala v dušo, se je sklonila nad nieeov obraz in pritisnila svoje lice k nieeovemu. Samo' za hin in spreletelo jo je. kakor bi mešal 0-geni in mraz.
Zmočila ga ie na sencih In pritiskala njcgiovo glavo na svoje prsi.
»Filip, ne smeš umreti, -ne smeš umreti!«
Filipu se je počasi, skozi meglo in kopreno, vrnila zavest, blagodejno mu je dala toplina njene bližine, odprl je oči in začudeno zazrl nad seboj dekličji obraz.
»*Po - polonca!« jel stegnil v po! zavesti roko. ki ga je zabolela. Bolečina ga je poklicala spet popolnoma k zavesti.
Zalko je klic zbodel v dno srca.
»Ali sem še tu?« je vprašal.
Zalka se je komaj zdržala solz.
»Še!« je dahnila in na njenem licu je bil izraz strašne bolesti.
Odmaknila se je od njega, ko se je dvignil im dejal:
»Daj imi vode!«
Pil je v globokih požirkih, nato se je dvignil in pristavil:
' »Domov moram!«
A njegov korak ni bil ravnotežen; opotekel se je po kuhinji in iskal še vode. Roka ga je skelela in bolečina ga je tiščala v glavo. Zagugal se je kakor pijan in se naslonil na oodboje.
»Filip,« je vzkliknila, »padel boš! Pa j ne moreš sam domov. Spremim te!«
Vrgla je naglo ruto okoli glave, vzela svetilko in ga podprla pod pazduho.
Šla sta. Filip ie izkušal hoditi brez o-pore, toda če se mu jei izpodmelinčil kamen ali mu je zdrknila noga, se je nehote oorl na njeno roko.
Zalko oa je v njegovi topli bližini snreletavalo bolestno drgetanje, da ie čutilo, kakor bi io nekaj tiščalo v grlu. Kadar se ie nrelila nieeova s.aoa čez nieno lice. ii ie odrekal korak. Drhtela je. erizla si ustnic? in čakala niegove besede v strašnem mrzličnem občutku.
»Da bi hodila večno!« si je želela in •se nehote pritisnila k njemu.
»Kako si ipo - postrežljiva, Zalka,« je dejal, »in kako čudna je ta pot!« se je hvaležno nasmehnil.
»Kakor strah sva!« ie rekla o/na. zroC na velike sence, ki so lomastile ob grmovju.
»Saj res!« je potrdil. Tudi njemu .ie čudno toplo postajalo pri srcu. In spomnil sict je Jakovih besed, da bo Zailiko vzel. Nehote ja postavil v duhu obe pred seboj, Zalko in Polonco. In čutil je v srcu veliko hvaležnost in silno bolest; nepopisno toplino lin gorko 'užaljenost.
»F, Jaka se je delal norca!« je zaključil in kot da ga. je kdo udaril v lice, se
mu je zdelo, ko je zagledal na grmovju tudi senco svoje lopataste roke.
»Koliko se ti, Zalka, trudiš z menoj!« je dejal z mehkim glasom, 'kakor bi jo prosil, naj se ne norčuje iz njega. »Vrni se!«
Zalkii je zmajala z glavo:
»Do hiše te spremim, saj nič ne vidiš brez luči«.
Čudna, neznana sila jo je držala pri njem. Nehote je ujel njeno roko; bila je majhna in se je skrila v njegovi. Ko se mu je spodrsnilo, ji je stisnil prste, da bi kričala neznane sladkosti. V deklic-i je plala kri, kakor bi jo bičal. In njena mala roka je počivala rahlo v njegovi.
»Ali te še boli?« je vprašala, kakor bi se rane celile v sekundi.
»Malo!«
Stala sta pred bajto. Filip ni vedel, kaj naj reče in se je obotavljal v zadregi. Zdelo se mu je, da ji mora nekaj reči. Ne-kai prijetnega, a ni našel besede.
Molčala sta oba.
»Zaspi, truden si!« se je po dolgem premolku domislila Zalka in mu segla v roke.
»Spi tudi ti!«'je ponovil Filip in preden se je mogel zahvaliti, je že zavila mimo grmovja. Njena luč j« metala velik žareč stožar v temo.
Doma je sedla na slamnico in ko je začutila solze na dlani, je vzdihnila:
»Filip. Filip!«
Iz teme nekje se ji je izvil Škvarčev obraz. Vrgla se je na lice in gorela kakor v vročici.
»Škvarča ne. Škvarča ne!«
Filip oa je na senu prekladal svojo skelečo roko in ponavljal besede Bregarjevega Jake:
»Zalko boš vzel!«
Čudno novo so mu zvenele te besede
XIV.
V	nedeljo je stopil župnik na prižnico in dejal:
»Nečisto žensko spoznaš na predrznih očeh in na njenih trepalnicah.
Hčer. ki ni sramežljiva, trdo vari. da se ki> priložnosti, ki io dobi. ne nonrime.
čui nad vso nesramnostjo nienih oči in nikar se ne čudi. če zate ne mara« pra-
vi	modri Sirah.
Zapomni si. da razen očeta in mene. katerega črede ovca ic. ii nimaš ne dolžnosti nc pravicc očitati, iker govori iz te-
be napuli in napuh je orodje zlodjevo, da spravi tebe in njo v pekel. Toda nečistniku, ki mojo ovco zalpeljuje, ki pohujšuje oči .najmlajših Ln ušesa 'stark, nečistniku, ki vdira v mojo stajo s strupom, obetajoč medico, in plaši skrbnemu pastirji: sanje, bo Bor skrbel za plačilo. Ne skrbi sam, za kar skrbi Pravica im ogibaj se priha-jača, da se ne okužiš. »Je rod, ki svojega očeta kolne, in svoje matere ne blagoslavlja. Je rod, ki se sam sebi čist zdi in vendar ni omit svojih madežev. Je rod, ki oči visoko nosi in njega trepalnice: so kvišku obrnjene. Je rod, ki ima meče namesto zob in is svojimi kočniki žveka, da bi ubožce iz dežele in reveže izmed ljudi požrl«, pravijo bukve PregoVor. Za to si zapomni, kristjan imoj,- ogibaj se okužene hiše in ne isezaj v roke gobavcu, da se te bolezen me ppime in se gobavec ne vseli v tvojo hišo. Toda kamenja ne meči nani. nai enntsoba sama setmiie, da ne boš kriv smrti človekove!. Zlodieva stavba «e sama sesede, ako fe me nodmira krščen človek. Ti na iačai isairn svoio moč. da ne omahneš v uri. (ko boš poklican iti bodo zvezde zorele. In oče varuj svoio hčer in sima uči. da bosta videla in spoznala pravo minuto.
To sem Vam dejal, da se tega držite in ne množite bojnih čet belcebubu s svojo lahkomiselnostjo, poželjivostjo in grabežljivostjo, to sem Vami dejal, da se bom lahko izpričal pred Bogom, ko me pokliče in bova preštevala ovce in kozle in jili bo mnogo, ki ne bodo več znali glasu svojega rodu in ne poznali glasu pastirjevega«.
Župnik je končal. V cerkvi je zavladala tišina kakor v grobu. Ljudstvo je strmelo predse in stalo na mestu kakor prikovano. Kdcir je videl župnikov strogi obraz in žive, v isroe.1 gledajoče oči, je povesil oči. In vse je obkrožil njegov pogled: vsakemu se je zdelo, da gleda baš v hipu inanj, ko je govoril besede, ki so mu veljale.
Pod zvonikom sta stala G ra vinarjev Filip in Bregarjev Jaka in lica so jima gorela.
»Požara in smrti sva ga rešila!« je zašenetal Jaka Filipu, »pa maju zavrača«.
Filip je preložil ranjeno roko in odvrnil:
»Saj ne w. da je njemu grozilo!«
Žizen je istal za klopmi in sc obrnil v stran,
»Kaj pa hočem, če služim pri Lahu!« si je mislil. »Naj bi fajmošter stradal, pa bi videl!«
»Hi hi« je dejal v zakristiji Škvarča Zvirku na uho, »danes mu je pa nekaj dejal. Prihajač mu je dejal in gobavec mu je dejal in nečistnik mu je dejal. Hihi, pa se bo kesal!«
»Kcjmu je dejal?« se je zagrozil ZvLrk.
»Komu? Moru! Še za ipričo boste!«
»Prdkleta duša, smrdljiva, ven sta spravi iz hiše božje, ovaduh ti. Vem se spravi, da ne stopi Bog k tebi in ta lopne po čeljustih. Komu je dejal? Tebe je mislil, greh zeleni!«
Im še predem se je zavedel, ga je Zvirik že sunil čez prag iz zakristije. Možakarji so osuplo strmeli vanj.
Zvirk se ni ozrl. uokleknil je na obe koleni im tesno spuščal jagode rožnega venca skozi isvoje tresoče siei prste.
Maša' je končala, Zvirk pa je še vedno klečal nepremično na mestu in se ni brigal ne za imežnarja. ki .je kolovratil ix> prazni zakristiji, ne za (strežnika, ki je kazal tovarišu na čelo, da pri Zvirku mi vse v redu.
Nihče mi videl, kdaj je izginil iz cerkve. Pri blagoslovu jra ni bilo več. Ko je odzvonilo ave. je vstal na noknnališču z irroba svoje žene in se opotekel pred župnikova vrata:
»Razen očeta in pastirja, gospod, ste rekli, trdo vari svoio hčer, ste rekli, o pohujšanju najmlajših, iste rekli, gospod. 0 pokori očetovi m iste nič rekli. Ali je oče izdan pogubljenju, da niste o pokori nič deiali. eosipod?«
Klečal ie na ipraeiu in se trkal na pnsf:
»Kristus bo usmiljen tudi očetu, kakor je bil Kajnu«.
Župnik je dal pijanca zavleči ma gorko v mežnarjev hlev in pri srcu se mu je storilo inako, ko ga je gledal skrušenega in potrtega v njegovi pijanosti.
XV.
Pri Žizmu sta pod večer Vstopila dva moža: Škvarča in (kmet Begec. Be-gec je imel v ir/im ko, Škvarča liter vima.
»Smo prišli!« je začel Švarča.
»O. pa sta prišla!« sc je čudila miati. »Odhod sta pa prišla?«
»Kaj bi. tako sva rekla, da ogledava«. se je lotil BiVec. »Najboljše je, da sedemo, pa pokliči Jerneja!«
»Saj ni daieč. In če gre za saj, bom tudi sama odgovorila!« je posadila Žiz-novka gosta v izbo za mizo.
Okoli vogla je pridišal Žizen. Slabe volje je bil in je rentačil nad skrhano plankačo.
»Vrag, same žeblje je nabil v tram. Plankača je za nič, dan je za nič; deset kubikov otešeš, pa zlomiš tri plankače. Kdo za zlodja to dela?«
»Jernej, nikar m kolni!« ga je mirila žena.«
»Sam zlodej to dela!« je kimal Begec.
»O, jaz pa vem, da to dela Gravnar-jev. Iz jeze na Mora. Jaz pa to vem!« se je razvnel Škvarča.
»Ali si ga videl? če je to res, potem, potem miu sporoči, da ga pozdravljam!« Žizen je jezno bil ob tla.
»Videl, videl ga nisem!« se je branil Škvarča in dvigal noge, da mu jih Žizen ni zadel s toporiščem. »Samo tako pravim!«
»Ne jezi se, Jernej, sedi in pomagaj.« Oče) Jernej je sedel in postal boljše volje. Kata je odšla v kuhinjo.
»Tako se vedeta, kakor da kaj kupujeta«, je dejal Žizen po premolku.
»Kupujeva!« sta pritrdila gosta.
»Saj bomo kmalu edini!«
»Kar tako pa že ne!« je prihitela Žiz-novka na zadnje besede v izbo. »Kar tako na moja hči ne pojde. Najprej naj pove Polde, kaj ji zapiše!«
»Hehe,« se je smejal Begec. »Kako ženska vse lepše izpelje. Ti govoriš in govoriš, ona pa kar, koliko bo', hehe!« Begec je bil ves zadovoljen, da je bil rešen uvoda v celo stvar.
»Kaj bi«, se je otresala hvale Žiznov-ka. »Nič ne, Polde ji pripiše dve njivi in hišo!«	-	s-	• •*
»Preveč bo, preveč!« je; odkimaval Begec.
»Nič preveč,« se je ojunačil Žizen.
»Oh, Jonnej, počakaj! Morda je dvoje njiv pneveČ, toda eno pa, eno in hišo!« je popravljala mati.
»To bi pa že!« je dejal Skvarča. »Zal-ki pa daste kozo!«
»Križeva nebesa!« se je zgrozila mati. »Ali naj nakantaan brezo za1 mleko. Kakšen zet boš, če si tak. Zdaj vem, stradala boš. Kako človek človeka spozna;
dve njivi ji boš zapisal. Polde, za varnosti volja. Na eni bomo mi sadili krompir, e-no bo vžavala ona. Polde, skop si in nič ni zaupati.«
»Ali nisem rekel, Polde!« je zmajal z glavo Begec. »Pusti mene in poslušaj! Če pa ni drugače, naj ji pa dve zapiše!«
»Kje je pa ona?« se je spomnil Škvarča.
»Že prid©!« je odvrnila mati. »Toda glej, Polde', da jo boš varoval, ona je dobra moja hči in da ne boš stiskal, če bo kaj rabila.«
V	izbo je vstopila Zalka.
»Zdaj povej, ko so snubci tu, ali maraš Poldeta ali ne?« j^ dejala mati.
»Povej!« je silil vanjo oče.
»Dobro, le povej!« se je pomlaskal Švarča.
»Dve njivi in hišo ti zapiše!« je dejal Begec in otresel viržinko.
Zalka je pogledala Škvarčo, otresla z glavo in dejala odločno:
»Ne maram!«
»Moraš, če sem dejal!« je vzdignil Žizen plankačo. »Njivo nam da za krompir!«
»Koga pa maraš?« je mirno dejala mati in ostro pogledala moža. Oče Jernej je poveznil spet plankačo na tla.
»Koga maraš?« je radovedno vprašal Polde.
»Nobenega drugega« —
»Kafkor?« —
»Kakor Gravnarjevega!« je naglasila Zalka.
»Grom in —« se ie razvnel Žizen. »in žeblje!«
»Ne kolni!« je ustavila besedo mati. »Zalka, tako bo!. kakor pravimo. Jutri pojdemo delat nismo in v nedeljo oklice, na vseh svetih. drugič in drueo nedeljo tretjič. Tn tako bo. k alk or pravimo!«
Zalka ie stisnila ustnice in hotela nekaj reči. Toda v himi ji je šinila čudna nepričakovana misel v možgane.
»Sramoto mu nanravim, da ga nobena več ne pogleda. Čakaj, leblajtar!« si ie dejala, stopila k mizi, dvignila kozarec in ga izpila na dušek.
»Jutiri pojdemo delat pismo!« je postavila kozarec na mizo.
»O, zlata moja hči!« se je zmehčal Žizen, «ti moja zlata hči!«
Spiejem slike svetogorshe M. B. v Gorici.
Poletna pesem.
Od težke vročine do bolečine sem truden Da bil bi maj ! O večeri, v zarji gaj... Na oknih deklice,nekdo jim igra piščal... Na oknili deklice, nekdo z violino jih liho vodi v mesečino...
O veter, veter, mehki, tožni val!
V	vročini, govorica je kričanje.
Ah, hreščanje voz,
kako mi trgaš moje tihe sanje !
Da bi bila zima !
Spel bi naše sobe bile bele, tihe... še besede bile bi vse tišje... Stopinje v snegu mehke so — kot da je popotnik bos...
Anton Vodnik.
Domače živali.
Lovro Koder.
Nedolžni arestantje.
Tudi kletkarji jim pravim. Tako jih ni še nobeden naziva). Eden pa le mora začeti. Po dosedanjih .razpravah sem spoznal. da nisem več tujec med domačimi živahni. S tem sem si pa priboril pravico, uvajati, če treba, novih izrazov v 'naravoslovje. Naš slovenski jezik še ni popoln, še vedno se razvija in vsakdo izmed nas mora po svojih močeh prispevati par kamenov, nekaj bremen opeke, da se naša jezikovna zgradba čimprej dovrši.
Kletkarji so domače živali pod določenim pogojem. Ta pogoj je Metka. Ker se pa kletkarji zapirajo v kletlke :ne radi svoje zločinske naravi, marveč zbog svojih vrlin, so zraven tega še nedolžni jetniki. Človek se je pri tem ravnal po stavku; Iker ne gre gara k Mohamedu, mora Mohamed h gori. Ker se mu torej ne zljubi hoditi, ikaldar koli mu zaželi uho lepe melodije, oko pestrih barv, v gozd iskat med drevjem pevcev in jih poslušaje občudovat, si jih je kar naročil na dom. Če bi mogel človek, bi zapiral tudi omam-
ljive tenoriste in očarljive igralke v kletke, samo da bi z njimi na migljaj razpolagal; a ker je prepričan, da bi začel tenorist irjuti, igralka pa praskati, se je moral zadovoljiti z nadomestili, ki so pri pevcih gramofonske plošče, pri igralkah pa fotografije.
Kletke, v koje se zapirajo živalice, so nove ali stare, pobarvane ali naravne, večje ali manjše. Ko pride ptičica v kletko, se zgodi z njo velika izprememba. Prej taiko rekoč brezpomembna, je postala nakrat državo vzdržujoč element, saj se morajo plačevati po najnovejši odredbi nagizdni davki za vsakega ptiča v kletki, pa bodi že samleic ali samica, naj poje ali naj je prilično hripav, naj ga krasi najlepše perje ali .naj ise slučajno goli. Kar se ni pripetilo me kopitarjem, ne parkljarjem, ki so pač toliko in tolikokrat večji, se je posrečilo tem nedolžnim živalicam. Oko finančnega ministra je milostno obviselo na teh malih telescih, ki so zado-bila takoj nato za državne finance enako vrednost, kakršno imajo razkošni avtomobili, fini biljardi, Židane nogavice, sobne oprave iz mahagonovine in vkuhano sadje.
Sedaj sem pa prišel v hude zadrege. Po kakem načrtu naj naštevam in opisujem posamezne kletkarje? Po abecednem redu? Preden uredim vse kletkarje po tean iredu, mi crkne taščica, ki bi prišla zadnja na vrsto. Po pevskih zmožnostih? Za to bi moral imeti nekoliko več posluha . Pravim, nekaj več, ker posilili se mi ne more popolnoma odreči, saj sem ločil do sedaj kopitarje im parkljarje po črevljih in po glasu. Že vem! Poslušajte! vsakega kletk ar ja napišem na poseben listič, vsak listič zvijem, vržem v svoj klobuk (itaiLijanska znamka Borsalino, c etn 46 L za velikonočne praznike; ker sem se pa dail -ostriči, rni je prevelik, zato ga pišeim ž veliko začetno črko), zaviham si rokave, da se izključi visaka sleparija, pomešam listkei v Klobuku, vzamem (prvega iz njega in glej: kos je prišel na vrsto.
Kos ima rumen kljun in črno perje. Radi tega je bil majbolj sposoben postati državni orel v predpolomski Avstriji, saj bi veljalo pri kljunu in perju tudi »indivi-sjbiliter et inisenarabrliter«. Ne kljun, ne perje bi se ne mogla odstraniti kasu, ne da bi trnela celokunnotst. Rajši so imeli kratkovidni državniki dvoglavega orla, ker niso pomislili, da ima vsaka glava svojo pamet. Kas poje lepo, a se tudi lepo
opeva v raznih narodnih pesmih. Jaz poznam sicer eno samo tako pesem, ki pa odtehta vse druge in ta je pesem o črnem Kosu in dveli jagrih, ki bi rada kosa streljala, oj streljala, oj streljala. Kos mora izvršiti, kair si je vtepel v glavo. Zato tudi pravimo človeku, ki je prišel do cilja, da je bil kos svoji nalogi. Ce pa doseže človek višji cilj, prekosi samega sebe. Kos je tudi zgodovinskega pomena. Kosovo polje je dobilo ime po kosu in ne po znani bitki med Srbi in Turki 1. 1389., kar si mislijo mnogi, ki ne znajo ločiti zgodovine od naravoslovja.
Ali naj zopet pomešam? Pa bom, če zahtevate! V rouo mi je prišel kanarček.
Ko so odkrili pomorščaki skupino o-tokov v Atlantskem oceanu (letnica ima tu le stranski pomen, ker je ne znam; če bi bil pa prepričan, da je tudi čitatelji ne znajo, bi jo Bog mi je priča, navedel), so opazili tam nebroj rumenih ptičev. Menili so, da imajo ti krilatci zlatenico ali vsaj rumeno mrzlico, toda njihov kapitan (ime njegovo je stranska stvar, ker ga ne poznam; če bi bil pa prepričan, da ga tudi čitatelji ne poznajo, bi ga, pri moji veri, navedel), jim je razložil da so to kanarčki. Uje1! je bil namreč tako živalico, pregledal jo natančno in dognal, da nosi la-tinsikio ime in priimek: fringilla canaria. Po tem ptiču so nato pomorščaki' krstili te otoke in jih imenovali Kanarske, katerega imena niso mogli zbrisati do dandanes ne močni vetrovi, ne tamošnja plima. Na teh otdkih žive torej pristni kanarčki. Na Nemškem, v Hareu, žive tudi kanarčki, a ti se tam izdelujejo, so torej tovarniško blago. Da je prišel kanarček v našo literaturo, je znano vsakomur, toda kako je prišel vanjo, o tem nimamo še točnih podatikov. Vso zadevo sem si sam sestavil tako-le: nuna in kanarček sta napravila ustmeno pogodbo, da ne zapustita ne kletke ne samostana. Naprosila sta odvetnika dr. Prešerna, naj sestavi pismeno pogodbo, češ da ta bojj drži. In res. odvetnik je itmdil strankama v njuno popolno zadovoljnost. Tako smo dobili prvo pismeno nogodbo v vezani besedi, na ka.r opojzarjam posebno urednike in sotrudnike tostranskima »Pravnega Vestnika« in onostramskega »Slovenskega Pravnika«. I em notom na prosim omenjene gospode, naj ne bodo nreozkosrčni. naj se ne ozirajo na to, da ni ta -pogodba pravilno kolkovama in da nista podnisa obeh pogodnikov ne nunin ne kanarčkov
sodnijsko koilacijomirana, naj smatrajo rajši to listino kot zgodovinski dokument iz davno preteklih časov.
Saj mi ne zamerite, da sem vzdignil iz klobuka (klobuk pišem zopet z malo začetno črko, ker so mi tačas zrastli nekoliko lasje), dva lističa. Ni bila moja krivda! Tako sta se držala skupaj! Oba sta približno enako velika, enako stara in enako pisana,, razločujeta se samo po imenu: lišček in ščinkavec, lahko bi pa tudi rekel: ščinkavec in- lišček, ker človek ne ve, komu naj da prednost.
Kalin je prišel na vrsto. Ljudje ga imajo za debeloglavca, ker jim le prerad sede na limanice. In vendar se nauči pod spretnim pevovodjo najlepših pesmi, posebno všeč so mu napevi iz klasičnih o-per. Črez par tednov zna že celo pesem... »na pamet« ne, ker nima pameti, »na iz-ust« ne, ker nima ust, kaj naj to reji rečem?! »Na izkljun« bo še najboljši izraz.
Roko v klobuk, iz klobuka pa veverico. Ne čudite se! Ali ni tudi ona toletkar, če živi v kletki in ali ni tudi ona nedolžen jetnik? Veverica je zelo prikupljiva živa-lica. Temu nimam mnogo dostaviti. Ona ne poje in nima perja, prišteva se sicer med glodavce, toda le v prostosti, v suž-nosti pride med k let kar je. Njeno mesto je torej edino le v tem poglavju.
Taščica, katero sem sedaj potegnil iz klobuka, je ptica, ki dela izmed vseh še največ preglavic .jezikovslovcem. Iz česa izvira to iane? Tašča, taščica kaor žena, ženica? Ne! Poznajo li ptiči tastbo, sva-ščino, ko pa ns poznajo niti neposrednega sorodstva t. j. staršev ali otrok, čim so postali mladiči godni? Ptičje sorodstvo mjsti kmalu vsakega jezikoslovca na cedilu, ne tako sorodnost med jeziki. Prvotni koren in pomen se dobi mogoče v sta-roslovenščini, v latinščini, grščini in če ne v teh, pa gotovo v sanskritu. Toda kdo naj sc loti tega dela? Jaz? Ne! Mnogo sem že pozabil, precej niti znal nisem, (Primerjaj Bourbone!) Upam pa, da pod-žgo te moje vrstice koga drugega! Ovreči moramo enkrat za .vedno domnevo, da lK>znajo ptiči taščo kot sorodnico, medtem ko ne poznajo niti svojih staršev!
Le še nekoliko potrpljenja, prosim! Samo še dva lističa sta v klobuku. Predzadnji je slavec. Kdo ga ne , čisla tega pevca, pevca vseli pevcev, mojstra nad mojstri, ki ne, pozna ne not, ne ključev, ne dinamičnih znamenj, slavec, čegar oče je
bil tako ubog, da ni mogel poslati sina v nobeno pevsko in glasbeno ali orgljarsko šolo, niti ne na konservatorij, ker je učenje na konservatoriju še dražje, slavec, ki služi, če se spoji z mesečino in srčno krvjo v kemično sestavino, sonet imenovano, mladinom kot odvodnik samomorilnih misli izvirajočih iz nesrečne ljubezni do mlaide, krasne, črnooke in črnolase, a pri tem neusmiljene in brezsrčne Zore, Melanije, Kristine, Hele, kakršno si pač izbere nadebudni pesnik z ozirom na rime, ki jih mora imeti, da je sonet popoln in blagoglasen, kajti prav ta oblika pesmi zahteva precej izurjenosti in velike zaloge rim, ki pa ne nosijo svojega imena po Rimu, ker jih rimski pesniki še niso poznali.
Zadnji stavek me je v resnici upehal. K sreči sem prišel že do poslednjega lističa, ki predstavlja škorca. Ta kletkar ne zna samo peti, ampak tudi govoriti. Pri tem seveda prav nič ne misli, ker pozdravlja gospodarja na vse zgodaj z »lahko noč« in se poslavlja zvečer od njega z »dobrim jutrom«. Če bi škorcu dopuščala kletka, bi poletel na jesen v južne kraje. On lahko potuje, ker mu ni treba potnega lista. Marsikdo meni, da je ta list zato potni, ker služi lastniku na poti. Kriva razlaga! Preden prideš do lista, se moraš od urada do urada salamensko potiti, zato torej potni list. Ptiči se pa ne pote, zato tudi ne rabijo potnih listov.
Dostavek. Med kletkarji ne dobiš pravih psovk. Edini kalin bi se lahko u-porabljal v ta namen, a še ta le toliko časa, dokler se ne izšola.
Mnogonoici.
Prijateljski kramljajoč med sabo niti opazili nismo, da smo prišli. do najtežjega poglavja zame in najbrž tudi za Vas. Dosedanje domače živali so imele vse po štiri noge, če so imele le dve nogi, sta jim bili dani zato dve peruti, tako da je bilo število štiri obvezno. Od sedaj dalje si bo pa treba zaipomniti pri vsaki živali najmanj en par nog še zraven, ne glede na to, da so vkljub temu opremjene še s perutmi. višaj večina izmed njih. A to še ni najhuje! Par nog več 1111 manj, kaj zato, samo da niso noge živalicam v nadlego. Mi ljudje snio zadovoljni1, da iinatmo samo dve nogi. šlei teh dveh ne vemo, kam bi j« večkrat dejali, da bi se prav vsak član o-mizja ne spotcknil nad njima pod mizo.
Toda te živalice, preden sploh postanejo živalice, se trikrat izpremene kn vsaka izprememba- iina svoje posebno ime. Jajce, ličinka ali gosenica, potem buba m komaj iz te se razvije prava žival. Vestni naravoslovec, kakršen sem jaz, se poslužuje v svojih razpravah raznih primer, da ga bravci (na Tolminskem, kjer zamenjajo b za v in v za b. bi pisal] vrabci) lažje razumejo. To bodi tudi meni dovoljeno! Živali se morajo primerjati z ljudmi, da sledi občinstvo lažje znanstveni, čeprav zelo zamotani razpravi. Vzemimo deklino Zvezdano Pirih. Ker je lepa, dražestna itd., se poreči z Bremcem. A, glej smolo! Bremec ji umre za sušico! Vdova žaluje predpisano dobo. hodi okrog najprej v veliki žalosti (črn pajčolan SDredaj in zadaj), potem v navadni žalosti (obleka. ki je bila prej nounotenma. postana mračna, ali pa zorna, če ne celo prozorna), nato se poroči s Fikfakom. A, glej zopet smolo! Fikfak ji umre za vodenico. Vdova žaluje itd. kakor prej pri Bremcu. Nato se zopet poreči z Mišigojem. Kako se glasi torej celi naslov te po takih nesrečah srečne Zvezdane? Ne belite si glaVe. zato sem jaz tu! Zvezdana roj. Pirih, prvič vdova Bremec, drugič vdova Fikfak, poročena Mršigoj. Prenesimo, ta slučaj na predmetne domače živali! Pirih je jajce. Bremec ličinka aii gosenica, Fikfak buba, Fikfak pa zato, ker se še ne ve, se li izleže iz nje čebela ali svilni prelec. in komaj Mišigoj postane domača žival. Upam. da ste me razumeli, dragi bravci! Kar se tiče moje lastne osebe, meram priznati, da si v tej zadevi še nisem popolnoma na jasnem.
Kaj ne. da nisem pretiraval, govoreč 6 najtežjem poglavju! Vere v končno zmago nad vsemi težkočami mi pa ne more nobeden vzeti. Združen s potrpežljivimi bravci v krepko četo premagamo Složno vse zapreke. Ha pa ne bodo oku-^ sili cenjeni bravci že koj v začetku vseh grenkob prvega spopada z težko umljivimi mnogonožci, pričnem z najslajšo domačo živalico, s čebelo.
Čebela ljubi družabno življenje. Najrajši se nastani v Žnideršioevih panjih, ker jih pozna za domač izdelek in (ker ji trije šumevci v Žrridefšičevem imenu (č, s,.ž) ne delajo nobenih preglavic. Čebela ima tri pare nog, poldrugi par na' vsaki strani, na glavi se nahaja, kar se je do sedaj, premalokdaj poudarjalo, nos. saj POje Župančič: v pan jo ve zadiši čebelami
cvetje. Če ima čebela nos, ni treba, da bi morala imeti tudi nosno ruto. Čebela se itak redkokdaj prehladi, če se pa prehladi, rajši crkne, kakor bi se osmešila z usekovanjem. Kako fin čut imajo nekatere živali za dostojno vedenje! Čebela si je uredila svojo državo na amaconskem principu. Kraljica, matica zvana, je samica, vsi državljani so tudi samice razun nekaj »trotov, kateri se pa, izpolnivši svoje dolžnosti, na nasilen način brez pokojnine upokoje za vedno. Ce se bavi matica z glasbo, <se imenuje glasbena matica. če izdaja leposlovne in znanstvene knjige, je slovenska matica, če nabira radodarne prispevke, ipa jugoslovenska matica. Svojega gospodarja poznajo čebele prav dobro. Gorje mu pa, 5e si je dal odrezati brado in pride tak pred čebelnjak! Vse samice se usujejo nanj in samice imajo želo! Za ta slučaj imu priporočam, da obesi v čebelnjaku vsaj za nekaj dni svojo novo, trikrat povečano sliko z lastnoročnim podpisom, da se ixrivadijo čebele na to novo prikazen. Kadar zagledajo o-troci poln lonec medu, se začudijo in: ah, joj, juhe, liaha! se razlega na vseh straneh. Tem in takim vzklikom pa pravi slovnica radi tega medmet. Čebelarji so skrbni, resni ljudje, družijo se po društvih, v najnovejšem času v zadrugah in dobivajo kot talci sladkor po znižani ceni, iz časar lahko spoznamo veliki pomen zadružništva. Na ta način nas seznanja čebela posredno z velikimi koristmi imenovanih organizacij, zaikar smo ji lahko vsi hvaležni.
Svilni prelec je večji od čebele. Kot gosenica, da se bolje razumemo: kot vdova Bremec, žre samo murvino listje. Govori se sicer, da je vedno ista hrana škodljiva, toda pri vdovi Bremec ne moremo tega trditi. Od dne do dne se bolj redi', dokler se ne zabubi v svilo. Živeli so ljudje, ki so si mislili: Prelec žre murvo in sprede dve sto in petdeset metrov svile. Prelec je mala živalica. Kaj,' če bi se krmila krava z murvinim listjem, črez čas se zabudi in ker je krava toliko in tolikokrat večja, sprede najmanj par sto tisoč kilometrov svile. Poskus sto ni posrečil. Krava je sicer žrla murvo, a svile le ni bilo od nikoder. Bolje tako1, kajti v nasprotnem slučaju bi se morale gosenice krmiti s senom, da bi se lahko molzle in dafale mleko, ki bi nam bilo odpadlo pri. kravah sviloprejkah. ... ;
Pajek .prede sicer tudi, njegove nitke so celo mnogo tanjše, a pravili koristi nimamo od njega. .Pajčolani se namreč ne izdelujejo iz pajčevine. Pajek ima vsega iskupaj osem nog. Cernu, zakaj, nerešena uganka! Človek bi m(enil, da bi pajek opravil lahko is štirimi nogami, vsaj pod njegovega mračnega stanovanja bi manj trpel pod štirimi kakor pod osimimi nogami. Kaj pa, če bi moral nositi pajek škornje! Trdi se, aa požre pajkulja pajika takoj prve dneve. Cemu. zakaj, nerešena uganka! Ali napravi to isamica iz ljubezni? Ga li ljubi tako, da ga najrajši sne? Igra li ljubosumnost sviojo ulogio zraven? Pozna li ona pajka dobro in ne privošči nobeni svoji sovnstniei njega, ki si ga je izbrallo njeno srce? Kdo ve?! Iz tega vidimo, da se vrše ljubezenske drame ne samo po parkietih, ampak tudi po pajčimi.
Dasi majhna, je mravlja najmočnejša žival med vsemi. Trikrat težje in trikrat večje breme, kakor je ona sama, nese v svojih čeljustih v najhujši vročini daleč, ti se pa jeziš, če moraš nositi v pasjih dneh radi raztrgane srajce telovnik, ki je pač bagatela. Tudi mravlja je družabno bitja, tudi ona si je uredila svojo državo v ženskem ismislu. Samice in delavke tvorijo stalni element v državi, samci žive le malo časa. Pod žensko vladavino se ne godi dobro samcem. Čehele, pajki in mravlje dokazujejo, da odločeni so samcem kratki dnovi. In še v tej kratki dobi se ne morejo otresti grde navade, da lazijo kot mravljinci v večernih urah po spečih nogah.
Med najhujše sovražnike našim oblekam se po vsej pravici lahko prištevajo molji, ki žro obleke. De gustibus non est disputandum Melja tudi v tem slučaju. Ako sc hočeš odkrižati te domače žuželke, zapomni si sledeča sredstva: naftalin, požig, obdaritev in krajo. Naftalin smrdi sicer neznosno, a celo temu smradu ne privadijo sčasoma molji. Ce zažgeš hišo, ni še rečeno, da ti urni in pridni og-njegasci ne rešijo obleke z molji vred. Obdarovanec ti pride o prvi priliki v tvoji lastni obleki v hišo z vsemi molji vred. Ta sredstva torej ne jamčijo popolnoma. Najboljše sredstvo je pač zadnje: pusti si ukrasti obleko z molji vrcid. Nikdar je ne dobiš več nazaj, četudi si takoj naznanil tatvino merodajnim faktorjem, čeprav si takoj objavil vso nesrečo v časopisiili. Lopov ostane za vedno
neznan, a ti si se odkrižal za vedno moljev.
Pripomniti moramo, da se s čebelo in mravljo zmerjajo le pridne, marljive in skrbne osebe.
Vampirji.
Marsikdo se zdrzne pri tern naslovu. Srčna kri in vampirji so namreč neločljivi1, ker se hranijo ti-le izključeno samo s srčno krvjo. Srčna kri, okoli katere je zgrajeno naše telo, srčna kri, ki hrani to tello, srčna kri, ki jo skušamo ohraniti zdravo in naj nas ta poskuis še toliko stane pri današnji draginji, ta 'kri je v nevarnosti, čim se približajo vampirji, po njej je, čim se vsesajo vampirji v naše telo in prično svoje izsesavanje.
Grozno je, Vam rečem, a vestnega naravoslovca ne sme strašiti nobena grozota. Posvetil je vse svoje mišljenje naravoslovni vedi, zanjo umrje, če treba,, brez oporoke, zato pa jemljem brez najmanjše bojazni domače vampirje v svojo strokovnjaško roko z edinim namenom seznaniti tudi Vas, dragi bravci, s temi paraisiti na človeškem telesu. Naša veda je zahtevala že mnogo človeških žrtev. Omenjam znamenitega in občeznanega francoskega zoologa, (njegov priimek sem sedaj pozabil), ki je vteknil svojo glavo v tigrovo žrelo, hoteč z drobnogledom preiskati njegove kočnjake, imajo li zobno gnilobo. Tiger je zaprl o nepravem času svoj gobec in omenjeni Francoz je izgubil glavo. Njegov bratranec, tudi naravoslovec, je padel v bitki pri Sedanu itd. Grob se za grobom vrsti z visoko travo zaraščen! In jaz naj tvorim izjemo? Ne! Sedanja doba me pozna še premalo!
Poglejte! V levici imam vse domače vampirje. Polagoma bom odpiraje pest iztezal prste in kakor se bodo živali prikazovale izpod pristov,-v istem redu jih hočem opisati. Svojega klobuka (znamka Borsalino, cena 46 L, da se ne zabi) se nočem več posltržiti, ker so mi ga nedolžni arestantje precej zdelali.
Muha je vampirska žuželka, katero žre hudič, kadar je sila. Tako govori pregovor. Kakor sicer" spoštujem pregovore, prilike in reke. za ta pregovor se ne morem ogirčti. Če bi bilo to ros, bi lahko vsakdo spravili hudiča v stiske s tem. da bi ga pribil za rep pod strop. Za visečega hudiča bi bila to skrajna sila In za-5eJ bi ti loviti in žreti muhe. Koliko izdat-
kov za razne mušnice in mušje lepenke bi si ti prihranil na ta način! Tudi z rekom: napraviti iz muhe slona, nisem zadovoljen. Kam bi pa prišli, ljudje božji, če bi se ta fabrikacija posrečila. Ti sediš, p n mizi golorok. Vroče je, juha se ti hladi na krožniku. Kar nakrat ti štrbunkneta dva slona na krožnik. Jezen,-ker sta ti »okvarili vsiljivi živaliici ves tek, ležeš počivat. Preden zadremlješ, ti sede siten slon na nos. Spodi ga sedemkrat, osmič je gotovo zapet na nosu! Ce vidiš še pet slonov plavati po škodelici črne kave, se tudi ti pridružiš mojemu mnenju, da se enkrat za vselej prepreči) rnušja posloni-tev. Muho dobiš povisod. Celo v narodno poezijo se je znala vtihotapiti. Luknjica, skozi katero se je ukradla, je bila tako majhna, da je izgubila pri tem (trebuh. Ta pečeni zapeta ob dveh po polnoči zvabi marsikatero devojko iz gorke postelja k mrzlemu oknu, znani refren: »Fliege oline Bauch« pa prikliče vso policijo na lice mesta, ki prepove meni nič tebi nič nadaljevanje te ponočne pangermanske agitacije z ozirom na politično konstelacijo. Ce si se udeležil tudi ti tega muhabrez-trebuharenja, so te vzeli policisti na muho in od tedaj nimaš več miru. Naj sie prepeva pesem tudi brez tebe, policisti pregledajo protokol z dne tega in tega, številka ta in ta, in ti moraš plačati dvojno globo, dvojno pa zato, ker si skušal utajiti svojo udeležbo. Kakor vsi drugi uradniki imajo tudi policisti svoje muhe in teh muh se je najbolj bati. Te muhe pijejo tvojo srčno kri, so namreč zelo hude. To na naj te ne dovede do mnenja, da so njihovi lastniki hudomušni.
Komar je vamipirček zelo vitkega telesa. Poudariti treba že koj v začetku, da pika samo samica in sicer le v poletnih večerih, ko sbiš pri odprtih oknih. Najboljše sredstvo iznebiti se tega krvosesa, je klofuta. Takoj ko jo začutiš na obrazu, udari se precej krepko i>o onem mestu, jer misliš, da si nabavlja k omari ca svojo aprovizacijo. Da si pa ne boš imel ničesar očitati, češ oklofutan sem bil in se nisem maščeval, vrni takoj to klofuto. Tvoja čast je s tem rešena. Pri mnogih poskusih ti seveda otečejo lica. V jutranjih urah skleneš nato odpotovati v Gradež, Portorose ali Opatijo. Toda glej čudo! Ko nrideš do cilja, te že čakajo tu tvoje mučiteljice, ki so si tudi same privoščile nekaj tednov letovišča. Nič ne pomaga, stvar se ne bo izpremenila, dokler ne bo z vsem
poudarkom zahtevala zdraviliščna komisija zidraviiščne takse tudi od teh vsiljivih gostov. Ce je komarica zabave željna, ne zaostaja komar prav nič za njo v tem oziru. Prisedši v naiodno pesništvo je takoj zagrabil muho in plesal z njo, da se je medved tresel. Tega veselja mu ne smemo šteti v zlo, ker 1. ples ni bil javen, 1. niso bili navzoči šoloobvezni otroci in 3. se ni pijančevalo pri tej zabavi. Človeka naravnost veseli, ko vidi, kako visoko cenijo celo male živalice moralo!
Škorpijon se je skrival pod sredincem moje levice. Tudi škorpijon je beštja, toda ne vedno, le če! je nervozen. Tedaj pa zavilme svoj struponosmi rep kakor kak| razkačen bik in gorje vsakomur, ki se mu zoperstavi. V takem slučaju ravnaj siei po sledečem navodilu: uiovi škorpijona. preden postane nervozen, vrzi ga v stekleničico napolnjeno z navadnim namiznim oljem, čakaj, da se izpremeni to olje V škorpijonovo, vzemi škorpijona iz steklenico, pusti, da te piči, buškni nato v smeh mazoč istočasno svojo rano s škorpijonovimi oljem. To pomaga. Škorpijon, videč svojo blamažo, si zasadi rep v_ svoje srce in se zastrupi. Na ta način lahko iztrebiš vse škorpijone iz svojega doma. Z ovnom in bilkam zastopa škorpijon domače živali v zverinskem krogu na nebu. Kako je prišel do te časti, ali se je sam prislinil zraven, ali je bil mogoče zastopnikom imenovan, ni znano, vsaj najznamenitejši astronomi kakor Kepler, Galilei. Herschel in Schiaparelli ne vedo tega razjasniti. Tako smo tekom dosedanjih razprav prišli že do 'tretje vede, ki je pomanjkljiva in nepopolna. Zgodovina, naravoslovje in sedaj še astronomija.
Izpod prstanca mi lazijo kar tri živali, katere prav lahko imenujemo preveč domače živali. To so stenica, bolha in uš. Tej trojici so bile odkazane v svetovni vojni velevažne naloge. V begunskih taboriščih so nastopale kot postrežčki. Stenice so prenašale postelje iz kota v kot. bolhe so jim pomagale vzdigovati, uši so pa prenašale pegasti legar. In vse živali so imeli ogromnega dela! Vodstvo taborišča |e bilo zadovoljno, da se niso lotile živalice lesenih barak in jih prenesle črez noč v Dopolnoma tuje kraje, kar bii seveda otežkočilo vodstvu nadziranje beguncev. Med domače vampirje se šteie zraven navadne uši tudi trtna uš, ki sicer ne sreba človeške krvi, marveč se hrani edino le s krvjo žlahtne trte. Koliko se je že
pisalo proti trtni uši! Dokazalo ise je z besedo, s številkami in s fotografijami njeno pogubonosno delovanje, vlada in davkoplačevalci so se zjediinili (menda prvič) in nastopili složno proti tei.mii škodljivcu, da bi morala trtna uš, če bi imela le še količkaj vesti, odstopiti. A trtna uš ne zapusti priborjenih pozicij. Trmasta je im
pametnim besedam nedostopna, vampir v; nravem pomenu besede. Pfuj in.še enkrat pfuj! Ni čuda. če velja uš. z ozirom na zločinsko delovanje pod našimi vinogradi kot najhujša psovka, in ni ga sodnika, ki bi se. drznil predlagati strankama pr j obravnavi poravnavo.
(Konec prjh.)
Metod Peternelj: Portret (intarzija).
Sprevod s sliko Al. B. se pomika v mesto.
Sprevod gre skozi gledališko ulico.
Kopriva in vijolica.
Po Dannertu „Idile iz narave". — Frančišek Peuguv.
»O vijolica, kako si vendar čarobno zala, kako mično zreš iz svoje zelene časne avbiice v širni svet! Kaj ne, tukaj za našo živo mejo je vendarle ilepo, četudi ji d.ijejo nekateri življi rnekako tuj značaj. A zdaj, ko si stopila tj na plan, je še enkrat lepše!«
Da ju niso zadržavale njune 'korenske nožiče tako trdno v tileli, bi bili planili grenlkuljica in veronika na vijolico in jo pritisnili na srce. Vijollica pa je stala pred njima vsa zarudeila od sramu, je molčala in bi b‘la najraje zopeit zginila v travi. Take očitne hvale ni preneslo njeno uho.
Tedaj pa završi tam od zadaj surovi glas fignorine: »Kako si pa zažiga kadi:’o ta svojat! Kaiko zoprno je to! Saj delajo tako. kot da ni na svetu sploh nč lenega več razvon pisanih cumj, ki jih obešajo nase. In da tolčejo zdaj na veliki boben zavoljo tako preproste stvarce kot je vijolica; kaj je še fctctlj smešnega? Halo, de-vojka, kaj ti norraga tvoja pisana navlu-ka. ko si pa tako majčkena! Če prrde človek blizu, te natepta z nogami in	tvoje
dozdevne gJonije bo konec, mi pa	' bomo
stati oonosno po konci in živeli.«
In sigrorinia urtiika je dvignila	glavo
ponosno kvišku in gledala od zgoraj navzdol na svojo malo sosedo.
Tedaj pa se .razilegne krog in krog glasna nevolja. Male travice so kair sikale, vse zelene -cd jeze, grenkuljica je ščebetala nekaj kot »itaka grdobija!« in lepa mrtva kopriva, ki jo je signorfna posebno sovražila, si je drznila celo glasno zaklicati: »Nesramnost!«
Uboga, mala vijolica je bila vsa prestrašena, povesila je cvetno glavico jn molčalla. Jetičnik pa je vitežlke narave, začutil je, da je prišel trenotek, da se potegne za preganjano vbjoilico; ognjen ža rek upravičenega gnjieva je šinil iz njegovih modrih oči na bahato signoirino m zakričal je:
»Brzdajte svej jezk, signorina! Va'e besede so najboljši cokaz m to, kako ma-lio zmisla imate za pravo lepoto. Menda hočete celo svoje cvete proglasiti za lepše od vijnličnrh, kot ste že r n" kilami rali njeno domovino za svojo. Ponašate se, da je Vaše pradede 'Vjnla volkulja "11 pm tudi veste, fdkod izvira nod vijolice? K° je nesramni Pluto (romanski hrg podzemlja) odpeljal blago Perzepiino v Had (srodnji '■vet), je revi v smrtnem *tr hu pa! iz rok šopek r-vetflc, ki so takoj pognal korenine in se razvide »rod sv^bo'1-nim solncem« v prve temnomodre vijolice. A danes jih našteješ po Evropi 25 vršit;
med njimi so bde, modre in rožnordeče. Kako si upate Vi, signorina, v primeri •• to lepotijo Vaše male zelene obeske sploh naziivati cvete! Kadar govorimo o lepoti, Vi sploh blizu ne smete,
Kako blag je vonj vijodiain in 'kako sladek njen nektar! Zato jo pa tudi ljubi vse: čebele in čmrlji, podnevrni dn večerni metulji, celo muhe. In to cvetje traja celo leto; ko odcvete ena vrsta, pa jo nadomesti druga. Pri vsej lepoti vijolice kakor tudi njene sestri čine mačehe maramo na občudovati njeno nezramsko narodno trdoživost. Naj tudi zmrzne kct Ikamen ali k^st, naj ostane cele dneve 9—12° nod ničlo — če se polagoma odtaja sovražna ledena mora, ne trpe korenine in listi nobene škode. Vii, signonina, selite nevabljena po vsem svetu; vijolica pa ima že od davna pnostirano domovino in bi ii ne bilo treba iskati kruha v tujini, da nima pravica že tofliko časa zavezanih oči zanjo. Ko bi .imeli Vi, signlonina. pri svoji surovi vnamosti vsaj plemenito dušo: toda Vaše besede pričajo, da ste znotraj in zunaj e-nako raskava.«
Sienonina kopniva je bila kot clkame-nela nad tako grdo, nezaslišano Predrznostih in vsa iz sebe ie zaječala kot razliti čena :nunca: »Gome? Che? Vi' »e drznete govoriti z menoj nia tok način? To se mi ne zdi nič manj zabavno kot drzno.«
»Kakor zaktličeš v gozd. tako odmeva iz njega«, se oglasi zdajci še trnoljrca v živi meii.
Gospod osat se ie seveda potegnil za siignorino koprivo — čeprav bi ga t£, ako bi ji kazalo, pri prvi priliki po efijalt-sko izdate — in s škripajočim glasom ji je govoril, klanjajoč se:
»Ali, draga moja zaveznica, ne raz-bunaife se vendar radi takih malenkosti in pustHe tem palčkom njihovo pisano si-romaščimo. Kdo ve, kako kmalu se pokaže očitno. Da bi le pnišel kmalu tako imenovani »človek«. ta bi oač tem paglavcem kmalu izpihnll ;skrieo žiivfljenja, ki jo imajo v sebi; saj bodic iti pekočih kocin, kot iih imava midva, itak nimajo, da bi se branili.«
Sicttorina te bila očividno še zelo razdražena; tloda zazdblo se je tudi' njii naj-brtlie. da se z malimi brezbirambnimii »proletarci«. kot jih ie gosi!>0d — osat, 'kii sc ponaša s plemiškim nazivom, najraje i-menoval, ne peča še nadalje.
Da torej skrije svoj gnjev, prične z g. osatom estetičen razgovor.
Ostale rastline pa so tolažile vijolico, ki je bila vsa prestrašena in sd skoro ni upala dvigniti očes proti ljubemu solncu.
»O, kaj pa je to »človek?« je povpraševala grenkuiljico; »tako se ga bojim, ali je kaka zverina?«
»O kaj še«, odvrne grenkuljica, »ollo-velk ni tako hudoben, kakor ga sllikajo po svetu, časih je celo ljubeznjiv in je prava slast počivati na njegovih prsih. Nedavno je p/ni šlo tako mično človeško dete k nam in mi utrgalo vejico, seveda me ie ščegetalo in trgalo po vseh vlakencih. A vendar mora biti veliko veselje, ako moreš zalj-šati in razveseljevati otoveka; pri tem tudi rada nekoliko trpiš .in žrtvuješ par cvetkov«.
In vijolica si ie zaželela: »O ko bi mogla vendar tudi jaz kinčaiti in razveseljevati človeka!«
In blago goriško solne e je plulo na svojem zlatem zrakoplovu naprej vzdolž nebeškega baldahina: toplo so llili njegovi oživljajoči prameni na zasužnjeno zemljo. Tedaj se je zazdelo, kot da jim vriskajo nasproti cvetoča brda. tisočeren aleluja je donel Dnoti višavam. In cvetlice so ukale vse ob enem, četudi neslišno, orili so gozdi in polja in prepevale so ptice bajno^ pesem vstajenja — o. kako lep je bil pač *vet v tem trenottku!
Da, vrskala sta pa tudi oba človeka, ki sta se spreh»iala po trrivi med njivami: Sklenjeni sta brli nuini roki. v o n eh blažena sreča, zlata ljubezen na ustnicah.
In ko sta dospela dio žive meje. jima je nrivel ma.snnolti liubek vonj: Vijolica je pošiljala svoj nozdtrav v ozračje.
»Olei. pipi. +aiW) di°leo pogrešana vijolica!« je vskiVknila Slavica, mlada deklica.
In Jiue:, njen soremlievalec. se je sklonil. rla vfirea vi.Wico. Toda konriva m” je s sršečimn hainneH ,in rar^sketaiočrmi strojnicami «von'h nrašnic ™njrala pot. Tu na zagrabi mladi m^ž .Puškino ki^pi+o svf';e ivilčice-sorehaiiallke ini robile s nar udarci krwivo na tila. Kričala je sicer iti se kredada v turm ieziku. sklicevala se '->4n
na razne nakte hi pogodbe v T  in I?.............
a kaj ji ie vse to nomagaio? Kaj ii }'■ koristila njena dozdevna veličina in rekoče kosmatime? Nič mi zaleglo, če ie tudi kričal pl. osat »tako zvanemu 'človelku«; »Ne spozabljajte se vendar nad nežnim spolom!«
Mladi mož je stopal z Železno voljo preko poteptane koprive in segel skrbno
po vijolici. Ta je vsa razvneta vedela prihajajočega človeka in mu šepetaila: »Vzemi me vendar k sebi! Pri tebi želim ostati na veke.«
Cvet je bil utrgan, kot bMsek ji je šinilo po žilah; a to je odtehtalo veselje, da je smela oddati svoj cvet res v roke »pravega človeka.«
Da, človelka! O to ni bila več zverjad, na koje prsih je počivala sedaj vijolica. Nebeški par oči se je oziral nanjo doli in iz njih je sijala sreča in blaženost: ob-sočna vijolica je ,'»*',siJa in razveseljevala
s svojim nektarjem mladenko Slavico, doma od naših rek, sestra bistre Soče.
V senci žive meje sio si šepetale rastline o lepoti »človeka« in o sreči vijolice. Nihče ni pomiilovall koprive, le osat je potočil krokodadisko solzico za njo in menil: »Bila je lepa duša!«
O	njem samem pa ni nihče trdil kaj takega. Ko je prišel naslednje jutro mimo osel, ga je pomulil vkljub njegovim bodicam iin modrovanju in — požrl.
V senci žive meje je odslej vladal blažen mir.
Goriška narodna noša v sprevodu.
Na Gregorčičevem grobu.
Tu sanjaš prerok naš, poet, in zreš v viziji dni bodoče, kot zrl si jih v valovih Soče v trpljenju naših prošlih let.
Kaj sanja tvoja duša zdaj ?
Naj duh preroški nam razgrne zavese temne... Kdaj povrne pomlad se v tvoj planinski raj ?
Fr. Ločniškar.
SIMON GREGORČIČ
1906
1921
Pevcu proroku.
V	15. letu S. Gregorčičeve smrti.
Izpel si narodu usodo za dolg nebroj vekov naprej in stopil v jasno si svobodo, ki si tako Hlepel po njej.
Tu čuvaš nad prorokovanji, da vsa po vrsti iztek6. kar v sveti uri je nekdanji po tebi dalo jih nebo.
Še nisi dobro pod gomilo v planinskem raju se spočil, že zlo je vse se izpolnilo, kar si ga napovedal bil.
Zato trdneje, gotoveje
i,	jasnih čakamo usod; zdaj vemo: tudi nam prismeje se solnce sreče in svobod.
Tvoj sen o bratstvu med narodi počasi v istino zori; tvoj duh ljubezni naj nas vodi, da jo uziemo tudi mi!
Pastuškin.
Simon Gregorčič.
Ob petnajsti obletnici njegove smrti. — Dr. Joža Lovrenčič.
Hiša na Goriščeku se je umakniia električni železnici, v oorooljenem vrtu proti potoku Karmi je ostala le se cipresa veano zeiena ko spomin m tina, Ko tla premišlja prosie ani in mea njimi onega poseoej, Ko je mna priča veuKe ijuoezm in spostovanja gorisKega ljudstva in sioven-s/K'uga naroda do bimona Gregorčiča, Ki ga je tri leta pozdravljala in mu no-vemora 19U0 zasumeia v slovo na zadnjo pot...
24. november 1906!
ml je rep jesensKi uan kot jih pozna le gorisKo ozračje v uom prenajanja življenja v smrt. ud lu. uri in 1U minut do-poiune je lzaanml uregorcič m mio nam je, Ko smo zaznan crno vest, KaKor bi nam Koščena roKa iztrgala srce.
ro goiiaiKin unctui so zapiapolaie Cine zastave, crooojmce s, crmim traKiovi m na poi droga, gorrsKi usti so izmi m pruiesii pourooria poročna o uoiezni m smrti. uorica je ziveia pod vtisom ure-gorciceve sirim m poKazala, aa je sio-vensKa.
Uregorčiča so položili na mrtvaški oder in je ležal do 20. novembra dopoldne v sooi svojega stanovanja na uori-scku prav taKo KOt se je viden v »Ojjki«: lJred duliom vidim nizko sobo, a v sooi medo sveč svitlooo; mej svečami pa spava mož, bled mož, ogrnen s plaščem črnimi, ki s trakom je našit srebrnim; on trdno spi. nevzdranino spi, strudila ga je težka hoja.
Moža pa množica ljudi z anladiko oljkovo kropi, želeč mu večnega pokoja...
Tako je ležal na odru v črnodrapira-ni sobi med zelenimi palmami ob častni sokolski straži.
Gorišček — Katarinijev trg — je »oživel : od jutra do večera so se stekale iz mestnih ulic in okolišikih cest množice ljudstva v hišo žalosti, ki je bila podobna mravljišču:	dedavec	in	kmet,	dijak	in
profesor, revež iin gospod, vse je hitelo, da se poslovi od genija naše zemlje, od ljubljenca celokupnega naroda, ki mu je pel iz srca v srce.
Narod je čutil in občutil: »Umrl je mož!« Mož, kakršnega naša zemlja ni še dala, mož, ki je dolga desetletja obračal pozornost vseh Slovencev na solnčno
Goriško in -postavil v svetišče slovenske umetnosti kipe trajne vrednosti.
Globoko ljubezen, vdanost in spoštovanje je pokazalo goriško ljudstvo svojemu velikemu rojaku na dan pogreba v pondeljek 26. novembra 1906. Ud blizu in daleč so se zbrali Gotričani, katerih število so pomnožili razni odličniki in odposlanstva iz vseh krajev Slovenije, na Uo-riščeku, odkoder se je razvil veličasten sprevod kot ga dotlej še ni videla Gorica, čez Koren sozi Gosposko in Škofijsko u-lico na Travnik k župni cerkvi sv. Ignacija. Trgovine so počivale, s hiš in ^ken so se vile črne zastave. Na Travniku je estajo izven cerkve do sedem tisoč pogrebcev. Po končanem cerkvenem obredu se je sprevod vračal po isjfejh ulicah na Gorišček, kjer je občinstvo napolnilo prostrani 'trg. Krsto so preložili i a drug voz in tedaj —
tedaj je potihnilo med množico in kakor da se je izvilo iz tisočerih in tisočerim src težKo zaiostno vprašanje: »z.aiKaj nazaj V« je zbor glasbene matice goriške zapel »Nazaj v planinski raj!«
l	isočero in tisočero glav se je sklonilo, v očeh so zablestele solze im pritajen jok je ihtel: bridkost, ki je prevzela srca, je morala priti do izraza.
Zadnji akord - refren: Nazaj v planinski raj! je izzvenel, množica je stala Iko o-kamenela, mrtvaški voz se je pa zganil im Gregorčič se je vračal po Solkanski cesti v planinski raj,
na griček zeleni ob Soči, mrtvim živo šumljajoči. tam gori pri svetem Lovrenci, na ražnju ognjenem mučenci!
Tam) je hotel imeti svoj grob sredi nebrojnega tropa svojih pradedov. (Cf. »Kje skoplješ si grob?« Pesmi III.) Ta pot v ljubljeni planinski raj je bila triumfalna: Solkanci in Kanalci, Ročinjci in Volčani v družbi Mostarjev in Tolmincev so tekmo-vaili, kdio sprejme dostojneje umrlega pesnika.
Ljudstvo planinskega raja mu je prišlo do Iderskega naproti in ga spremljalo do Kobarida, kjer je v cerkvi prebdelo ob svojem velikem sinu in ga drugo jutro spremljalo iz trga čez Sočo in smaško polje na griček sv. Lovrenca, kjer so izročili rodni zemlji največjega smu naših gor.
8. septembra 1908 mu je postavil hvaležni narod nagrobni spomenik in v .rodno hišo na Vršnem spominsko ploščo.
Petnajst let je, kar ismo ga spremljali na zadnji poti, petnajst llet je, kar počiva v svojem planinskem raju pri Sv. Lovrencu, o katerem je pel:
iam bodi moj grob!
Tam sanjam naj kdaj med očeti in dedi; med vsemi pod Krnom ponosnim sosedi, naj bivam na sredi.
In pravil jim zgodbe nekdanjih bom dni; -ko vdari poinoč — pa vsak dan svoj jj-ob bom zapustil hladan in gledal, kaj krog se po svetu godi in slikal soarugom te čudne ireči...
Petnajst let je v gnobu — kratka doba, svež je še grob — in že je zaivihrala ona vihra v naših krajih, ki jo je gledal v »Soči« im njena žrtev, je postalo vse pokrajinsko ozadje Gregorčičevih pesmi, la svet hočejo prevleči z voskom tuje kulture in v črtati vanj tuja slova, a Gregorčičev duh živi: prevzel in prežel je vsa srca od gor do morja in nam je porok življenja.
❖
Gregorčičeva življenjska pot je enostavna.
Rodil se je 15. oktobra 1844 na Vršnem pri Pomolčku v priprosti kmečki hiši, kateri je postavil s svojo odo klasičen spomenik. Vsa naša zgodovina nam priča, da
Kar mož nebesa so poslaila, da večnih nas otmo grobov, — vse mati kmetska je zibžla, iz kmetskih so izšli domov.
Od tam nam misleci globoki, od tam klicarji k nebu nam, od tam nam ipesniki-pmonoki, za dom borilci vsi od tam!
V	rodni hiši, ki mu je bila »mati krušna«, je preživel deset let mladosti, pasoč zadnja leta očetove črede zadovoljen in veseli (cf Veseli pastir. Pastir), včasi pa tudi v skrbeh (cf Naš čolnič ot-miinio!).
Ali je zaželel mladi pastirček v svet, ki ga je gledal s podkrnskih pašnikov, ali sta hotela oče Jernej in mati Kaitra imeti »gospoda«, ali je domači vikar spoznal dečkovo nadarjenost in se mu je zdelo Škoda, da bi ostala v gorah zakopana — mladi fant je moral hoditi z Vršnega v li-bušenjski farovž in se pripravljal za go-riške šole.
Z nemščino podkovan je prišel v go-riško normailko in 1856 v gimnazijo. Po
dovršenem prvem razredu — dve leti ga je delal: matematik ni bil — je bil sprejet v dešlko semenišče in je odlično vspe-vai. V semenišču so bili zbrani najboljši dijaki in Gregorčič se je poprijel tudi iz-venšodskih predmetov: e kal je dosti in učil se je raznih slovanskih jezikav.
Gregorčičeva šolska leta padajo v dobo, ko je pognala narodna zavest, ko smo nekako prvič prosto zadihali in si je začela naša beseda ti stkana iskati pot v mesta, trge in vasi, ko je domoljubje bilo na dnevnem redu, ko so nastajale čitalnice in je ljudstvo vrelo na ‘besede«, ko so narodni besedniki na veličastnih taborili vnemali udeiležnilke, da je vse plamtelo navdušenja, V tem ozračju so zažarele Gregorčičeve »Iskrice domoljubne«, ki jin je po maturi 1864 priobčil v Janežičevem celovškem »Slovenskem glasniku« in pozneje v 1. in II. zvezku (Naša zvezda, Mojo srčno kri škropite! Dneva nam pripelji zar! Lno devo... Zjasni zvezde... in druge).
Da so te Gregorčičeve domoljubne petsmi res življenje in ne fraza, nam sve-doči dr. franoe Oblak, ki (je bil one dni sam študent goriške gimnazije. Imeli so študentje pevsko društvo »Slavec« in Oblaik, ki je bil iz Tolmina, je sprožil misel, da bi višegimnazijci obiskali tolminsko čitalnico., ki jo je 1860 obudil dr. Lavrič in ki je zaslovela po vsej Sloveniji. Od IV.—VIII. razreda je krožil »Poziv« na dijake, »naj s podpisom izrečejo, da pojdejo k besedi v tolminsko čitalnico«. Poziv se je glasil:
»Že^ Janško leto smo bili sklenili ob koncu šolskega ileta jtminsko čitavnico obiskat iti. Ker pa vendar nismo bili šli, prav bi bilo, da bi pa letos te priložnosti ne spustili.
Sli bomo od četrte šole dalje skupaj in v ta namen je potreba, da vsak, kdor iti misli, za skupno vožnjo 70 novčičev do osmega avgusta plača; kdor je zadovoljen, naj se podpiše.
Ako se nas dosti uabere, bomo brž osmega dne avgusta v Tmin pisali, če nam dovole, da pojdemo obiskat čitavnico.
Deklainovail naj bo, komur bo ljubo; dobro bi bilo, da bi jih ne bilo premalo. Kdor petti zna, naj bode v društvu pel«.
V	Gorici, 16. dne julija 1863.
Oblldk I. r.
Ta poziv so podpisali: Anton Rojic, S. Gregorčič (VII), J. červ, J. Furlani, Prešern, Nik. Tonkli, Andrej Skrt, Gross-
tnann, Janez Golja, Firanjo Smrekar, Janez Stres, Toma Rutar, Peternel, Nace Gruntar, Lojze Juh, Janez Michelisch, Jožef Mlekuž, Jakob Velikonja.
Število je bilo tedaj lepo in čitalnični odbor je na označeno prošnjo odgovoril:
V	Tminu, dne 31. julija 1863.
P. T. Gospodje!
Z veseljem smo dognali, da dovoljno število goriških dijakov misli h koncu prihodnjega mesca tolminsko čitalnico obiskati in tukaj besedo napraviti.
To nam je jasen dclkaz, kako vneti so naši mladi domorodci za slovensko reč.
Da se tedaj ta hvalevredni namen za toliko gotovši doseže in vresniči, odločil je čitalnični odbor mladim gostom nazna-niiti, da jim srčno radi za namenjeni dan čitalnično dvorano odstopimo, ter jo za besedlo primerno okinčamo.
Želimo pa, da nam, brž ko bode mogoče, program pošljete, da ga odbor pregleda.
Za odbor:
Pr. Premerstein, 1. r. Valentin Lužnik, ravnatelj.	tajnik.
*
To pismo je vzbudilo med dijaštvom veliko veselje in s še večjo vnemo so se odpravljali na »besedo« s petjem, govori in deklamacijami. Program, ki so ga poslali Čitalnici in ea 8. avg. 1863 izvajali, ie obsegal:	1.	Pozdrav (povodi Ant.
RojH- 2. Pevčeva kletev (Uhland-Ceg-nar. dekl. Oblak) in pevske točke »Slava Slovencem« (Rihar). Na razhodu (Rihar), Nezakonska mati (K. Mašek), Rrodnik čuti udarca (hrv. napev) in druge.’)
Ob tej ilustraciji narodnega navdušenja med gorišlkimi študenti onc^ dobe nam bo Oreo^rčič kot domoljubni lirik .raziumliiv. Nalslodnjc leto 1864 je Gregorčič maturiral in stal na razpotju vseučilišče ali bogoslovje?
Trndiriia kmečkega doma je zmagala: Gregorčič je pustili misel na piofe-v11no in je šel v bogoslovje hi Je 110 treh !<'tiih pel uri sv. Duhu na Libušnjah novo tnašio. nakar se je vrnil v jeseni dovršit
še četrto leto.
V	bogoslovcih letih je Gregorčič rruiMjieval s nesi ni'O. Tihi svet scmc-n'fnra if>zidja mu ie vtisnil svoj značaj, mpditacik) in refieksivnost. ki ju srečuje-mo v pestrem miziu njegovih pesmi. Bo-
Beseda je dobro izpadla in študentje so ipozneje nadaljevali s takimi p' 'reditvami.
goslovci so imeli svoj hišni list »Slogu«, v katerega je Gregorčič pisal pesmi in prozo. Ponarodela pesm »Njega ari« datira iz bcgoslovskih let.
Po dovršenem četrtem letu bogoslovja 1867 je odšel Gregorčič za kaplana v Kobarid, kjer je dobil v dekanu Jek-šetu dobrega predstojnika in prijatelja, ki mu je posvetil pesem »Vrlemu možu«. V trgu si je /kmalu pridobil srea vseh in je vstanovil Čitalnico, v kateri je vodil pevski zbor in večkrat nastopil. V Kobaridu je ostal ipet let in v ta čas spada precejšnje število njegovih pesmi, ki jih je priobčeval v Dunajskem Zvonu pod pseu^o-niinom x.
Gregorčičeva pesem je vzbudila splošno pozornost — sam Stritar ga je bil odkritosrčno vesel.
Iz Kobarida je prišel Gregorčič 1873 v Rihenberik, kjer je do leta 1876 obmolknil — Vsaj priobčil ni ničesar — v druvri polovici svojega rihenbeiršlkega življenja dO 1881 pa je bil plodovit: Kobariška in rihenbarška doba zavzemata pretežno večino Poezij I. in II. zvezlka 1882 in 1888^
Življenje v Rihenbcrku ni bilo tako prijetno ko v Kobaridu. Dušnopastirskega dela je imel več in žunnik Birezavšček ni bil — J ek še. Gregorčič je telesno omaga' in stopil v začasni pokoj. Pol leta ga j ' imel in je ta čas ob pokojnini 210 K preživel v Gorici, kjer so ž:veli F.rjavec. Pa-gliaruzzi in drugi njegovi rrijaWn. in v Logatcu pri svojem ožjem irojalku er Gruntarju. Tega leta .so ponujali roesniku razne službe, a se ni irhgdl odtočiti za nobeno.
1882 ie šel na Gradišče nastirovat — a brez dekreta. Dekret za to mesto je dobil šele jan. 1887, a se je že maja isteca leta službi odpovedal in prnsil za ™~>koi: prošnja je bila nisana seveda nemško :n
—	v verzih naslovljena naravnost na ministra. BWa je odbita. Gregorčiču ni kazalo drueega ko kopiti '«i'et v službo 'ti ostal je na Gradišču v 1’iši. H ci io w .sezidal 1887. z izjemo rntnvania ix> rWma-ci.ii in Črni mri in na Velehrad t«r obiskov pri nriiateiliih 'zven Onri^ke. d/> Wa 1903. To leto se je preselil v Goričo, na Katariniiev trg in ostal tani — upeJkor-nec od 1899 — do svoje smrti.
*
Prvo leto svojega bivanja na Gradišču je Gregorčič izbral svoje naibolHše pesmi in jih poslal v tisk leta 1882. Založil mu je prvi zvezek Poezij prijatelj no-
tar Gruntar. Knjiga je izšla in bila — dogodek prve vrste. Krilatici iz Levčeive kritike o zlati knjigi m gariškem sJavčiku sta s prvim dnem ponarodeli in iknjiga je bila razprodana v pair mesecih. »Slovenčeva« kritika ni vplivala na občinstvo. Nasprotno. Naš književni trg je doživel tedaj prvi slučaj, da je knjiga izšla 1885 pri Bambergu v drugi izdaji.
5. Gregorčičev rodni dom.
Čez itri leta je Gregorčič zbrail spet svoje pesmi in jili izdal v založbi mecena Gorupa kot drugi zvezek Poezij, ob katerih se je oglasil dr. A. Mahnič. V svojem »Rimskem katoliku«. Iki ga je 1888. začel izdajati v Gorici, je s svojega f ilo zof siko-uedagoškega stallišča lriotril kip, sestavljen iz raztresenih mdov, kot že prej v dodatkih k »Dvanajstim večerom« v »Slov.« Pregledal je vse ude in obsodil »glavo iin srce« — Gregorčičevo miselnost in čustvovanje Ikot neprimerno za latolišega duhovnika. — Mahnič ie bil nač prfeirigorozen in je šel predaleč, a s svojega stališča ie imel najblažji namen. Politične prilike onih dni ipa so iioDrevrele blaieo misel v brezobziren napad in tkultuirno ubojstvo. Gregorčič sam je reagiral z vetrzificirano interpre-
tacijo napadanih pesmi v Ljub. Zvonu in izdal v ponatis to svojo »Obrambo«. Tudi pod črto. »Naroda« se je branil.
Nato je utihnil in moilčal, molčal.
»Mahnič ga je ubil!« je bilo prepričanje dolgih let in ljubezen do pesnika je diktirala splošno sovraštvo do filozofa.
'Ib poglavje zasiluži vsestransko pro-učavanje. Jaz mislim, da se je Mahniču godila krivica. Videli smo, da je večina pesmi iz prvega in drugega zvezka iz dobe, v kateri jc bil Gregorčič v polni živ-ljenski moči in se mu še sanjalo ni, da bi utegnile njegove pesmi vzbuditi odpor. Pozneje, med prvo in dirugo zbirko, je že pojemal. In ob drugi zbirki je stal v svojem 44. (letu! Čustvena stran njegoiva se je morala umakniti miselnosti. In se j \ V tem času je začel prirejati »Joba«, ki mu je postal nekak alterego in se je z gorkim zavzetjem vmislil vanj in ga pr el BI lirično toplo v naš jezik.
Moremo tedaj reči, da izpolnjuje »Job«, ki je izšel 1904, bogato oni famozni molk izza 1888, neglede n?to, da je bolezen iz'!leta 1901. \ ztudila pesnika m mu dala novih liričirh motivov Predsmrtnic in P osmrtnic, ki jih je 1902 povezal v tretjo knjigo Poezij.
Če pomislimo še na četrti zvezek Poezij, ki je zagledal beli dan 1908, in vemo. da je še za dober zvpzek pesmi v zapuščini, potem lahko rečemo, da Gregorčič ni molčal. Če ni nriobčcvafl zadnja leta svojih ipesmi, je tireba upoštevati še momemt, da jc v zadnjem desetletju prešlega stoletja nastopila slovenska moderna. ob kateri gotovo ni maral javno meriti svojih moči.
•1
Pozdravil GrttdlVHi (pri Pryaoin|).	/	/»isto	^
/	•	V	. S	. i
/ "
Gli. [Dl SC K. (Posnetek razglednice, ki jo je pisni ncsni/c srnjemu dragemu znancu, učitelju Antonu lielftu, tedaj v Oseku).
Simonu Gregorčiču.
COb I5letnici njegove smrti.}
Naš gaj zelen, polj naših cvet, vsa naša domovina — pozdravlja danes te, poet, proslavlja muz te sina!
Izšel si, zvezda, iz noči.
tvoj svit na vek nam sije — nesmrtne zvabil tvoj genij iz strun je melodije...
Ljubezni domovinski si spev prvi svoj posvetil — in tja do groba svojih dni ta spev si božji netil.
V	srce si naše poletel
kot slavček v skrivno gnezdo ; in šli smo, ko si nam zapel za slavno tvojo zvezdo...
Tvoj genij plamen je iskreč šel v našo domovino, povsod vihteč prosvete meč, na boj kličoč mladino! —
In vojska svetih vzorov, glej, kot blisk gre nad oblaki, vihteč prosvete meč... Naprej! Tvoj spev gre pred junaki!
Kar Bog nam mož je podelil — ti vreden si vseh vrlih :
Dokler naš narod — ti boš žil ž njim v pesmih neumrlih !
Ml.t lenke naše — polja cvet, in deca naša nagelj v vrti; možje in starci trudnih let — dozorel sad na trti :
Navdušen zate slednji, vsak ti pne krog glave venec — strmi zamaknjen v spev sladak Slovenka in Slovenec !
V delavnici, kjer Tvoj genij nesmrtna dela snuje — podobe tvojih poez;j
naš narod občuduje ..
Da smrt Te vzela nam je? Ne! Ti vedno si med nami;
Ti legel v naše si srce, tam dvigaj nas in drami!
V srce si naše poletel
kot slavček v varno gnezdo — Tam boš nam zlate pesmi pel, kazoč na našo zvezdo! —
Fran Žgur.
Olepševalne rime pri Gregorčiču.
Spisal Venceslav Bele.
Rirna je važen element besedne melodike in pesniškega blagoglasja. Po svojem bistvu je rima 'soglasje naglašenega sklepa besed in se irrteiri od zadnjega na-glašenega zloga. Po oddaljenosti naglasa od konca besede imamo eno-, dvo- ali trizložne rime. Enozložna se imenuje tudi krepka, moška ali jalnibska Ikot: znan — razmetan, podali — zbiral, te — srce. Dvozložna sc imenuje imehka, žernska ali
trohejska kot: migljala — zala. jasne — krasne, pridi — vidi. Trizložne; imenovane tudi tekoče aili daktilske kot:	po-
stavite — pripravite, krasnčjšega • - milejšega, sevajo — pevajo.
Navadno stojijo rime ob koncu vrstic v pesmi in ise menjajo v kiticah po stalnem redu; kakor stoje v prvi, tako sc razvrščene v nadaljnih kiticah. Po redu razvrstitve v kitici imenujemo rime;
Zaporedne: aa bb c c itd.'; prestopne: a b a b c d e d itd1.;. oklepajoče: a b b a edde itd.; zapletene: a b c c b a itd.; pretrgane: x a y a itid.
Ko je izšel prvi zvezek Gregorčičevih poezij, jih je naduti prof. Janko Pajk v celovškemu »Kresu« iprecej neugodno oo:<nil; med drugim ise je obregnili ob sestavljene rime, ki jh je imenoval potvare, ker ni čutil v njih zvonkega odmeva rime, ampak samo odjek zadnje besede. V knjižici »Gregorčičevim kritikom odgovor-in poduk« ga je A. K. strupeno zavrnil in mu dopovedal, da so to tro-zložne, pristale in čiste slovenske ume i;n ne ipotvare. Take sestavljene rime i)ozna že .naša narodna pesem:
V nedeljo jutro vstala bom, = a v Ljubljano se peljala bom, = a pred hauptmana s t op i ba bom, = b za šoceljna prosil a bom. = b
Ali pa:
Punkeljčcfk v; e zala bo m, milo :se j o k al a bo m.
V svojem odgovoru poudarja A. K., da je začel piri Slovencih prvi rabiti to rimo. Prešeren. »Za njim 'je služila Koseskemu, Jenku, Stritarju in mnogim novejšim pesnikom, a n i h č e je ne zna tako sukati kakor b a š G r e g oir č i, č«.
Pod’ vplivom narodne pesmi in tujerodnih uzornikov, posebno nemškega pesnika Badenstedta »Lieder des Mirza Schaffy«, je Gregorčič s posebno ljubeznijo gojil sestavljeno rimo kot sklepno rimo. Ta v usta ir in n e učinkuje vse drugače kakor navadna trizložna iriima; samo to je potrebno, da jo zna pesnik s pravo virtuoznostjo uporabljati iin da jo prepogolsto ne ponavlja. Pesem, ki bi imela za sklepne same sestavljene rime, bi postala zo-pcrna. Gregorčič je nad postavil včasih sestavljeno trizložno rimo na mesto emo-zložnTi krepke. Metrično bi« bila taka sestavljena rima, če jo smatramo kot metrično enoto. — amfimacer. tista, ki ima krepak naglas na prvem zlogu; a tudi tretji zlotg ni brez naglasa, ampak ima bolj šibalk, 'sekundanti naglas im sc zaradi tega naglasa lahko vsiporedi k enozložni rimi. Ako štejemo sestavljeno rimo kot dve besedi, imamo zopet dva naglasa, onega od teh na zadnjem zlogu, ki je vsaj neJkak odmietv udarca krepke rilme. Če zazveni včasih nepričakovano taka teko-
ča, trizložna rima mesto kratkega udarca (krepke enozložne, da to okorelosti rimske sheme prijetno izpremembo in nekako ljubko presenečenje. Lep zgled za tako nadomestitev 'krepke s tekočo, sestavljeno rimo, imamo v »Romanci«, katetre 3. kitica se glasi:
»Da, romanca sem, gospod, a ne gor k cerkvi'tej, odtod še daleč gre moj hod, mudi se mi naprej. —-«"•
^ Tu -imamo po glavni shemi same enozložne, krepke, moške rime; a takoj za temi imamo v 4. kitici sajr.e sestavljene, tekoče, ki skušajo onamaiiopoetično (ponazoriti to, kar pripovedujejo:
»Gore še tri, doline tri mi prehoditi je, d:roče globočine tri mi p r e b r o d i t i je. —«
Tej podobna je itudi 13. kitica in na primer v ipesmi »Moj orni plašč« 3. in 7. kitica in razne druge.
Že te s e-§ t a v 1 j e n e rim e, ki se pojavljajo povsem svobodno in nepričakovano kot posebno sredstvo blagoglasna v pesmi, kot izredni pripomoček k melodiki jezika, moramo imenovati ndkalke o 1 e p š e v a 1 n e ir i m e.
Gregorčič jč< imel kot pesnik in pevec izredno fin čut za jezikovno melodi-joznos/t in je kazal do nje veliko ljubezen. Zato je on s posebno spretnostjo in iskrb-mestjo nleitroval rime. v katerih ie bil nravi mojster. Morda se zdi komu pretirano, če to tako poudarjamo; a pomisliti moramo, da je Gregorčič še deloma ledino oral na polju blaigogtosja našega pesniškega jezika in da dovršenost naše rime še daleč ni bila tam, kjer jei danes; mojstri pred njim, Prešeren posebno, nitso zmogli vsega dela V tem oziru. Naša ritma ima Gregorčiču veliko zahvaliti.
Poleg navaldnih, rednih sklepnih rim, ie ljubil in) negoval Gregorčič še druge, izredne, nadš te vilne rime, ki jih kratiko lahko označimo kot olepševalne rim e. Take rime srečamo sicer tudi rvri drugih pesnikih, a Gregorčič je tiisti. ki iili je začel prvi zavestno in z u-metniškim razumevanjem negovati in uporabljati.
Ubogi Pajk se je tudi v 'tem oziru zaletel s isvojo kritiko: »V metriko«, — tako piše — »nam je uvedel g. Gregorčič neko novo vrsto rime, ki je vsaj
meni v aestiietičnem oziru zdi malo srečna iznajdba, vsaj nevarna za lepo-sr 1 as j e«. On graja rime, kakor:-
Norosti' zgubljene mladosti — A oče in ves narod joče —
N e ip 1 a š i s ta znoja, ne straši
se boja — Oj senčni gaj, moj rojstni raj. —
Pajk pač ni vedel da tam, kjer stoje take rime neposredno pred zarezo, lahko razdelimo en verz v dva; rima ustvarita posebno, novo presenečenje.:
Ne plaši se znoja, ne straši ne boja —
a 1 i p ta:
oj senčni gaj, moj rojstni raj. —
A. K. odgovarja Pajku: »Pajku tukaj ne morem drugega svetovati, nego da naj vza/me Kleinpaulovo ali Gottschallovo poetiko v roke ter naj ondulkaj prečita tisto poglavje, ki govori o rimah.' Tam naj se najprej nauči itd. «
Kar velja za ritme sploh, da morajo biti namreč rimane besede bolj v z v i-š e n e in izbrane, da ne smejo bit: brezpomembne in prazne, ampak t e h t-ne. in važne. To velja še posebno za olepševalne, nadštevilne rime, ki morajo dati poseben poudarek b e s e d a m in verzom ali pa celotnemu pomenu. Olepševalne rime so kakor okras, nakit, ki mora biti izbran in ne prenašarjen, ker bi sicer postale te rime le besedno igračkanje.
To prednost pa imajo olepševalne, naldštevilne rime pred rednimi, sklepnimi, da se namreč svobodno gibajo med verzi in niso uklenjene v trde spone sheme. Ravno to pa daj a tem rimam poseben mik prijetne izpremembe.
Ako se olepševalna rima veže z redno, skleipno rimo, jo imenujemo s r ed n j a> rima:
Po dol e h itn po bregeh—
Odpri srce, odpri roke —
Zdaj boli pelkla, zdaj veselje neba — Kot narodnjak in poštenjak — Rože je na vrtu p 1 e 1 a, pela ipesmiico glasno, živo v lice zarudela —
D o 1 ž.a n ni s^mo, kar veleva mu stan Tod iš e k 1 a bridlka boldo jekla —
Saj jaz p 1 a n ii in sem sin —
Tu zieimlje slast, bogastvo, čast. — Itd. itd.
Tu vidimo, kakšne besede poudarja pesnik z rimo: doleh — bregeh, srce — roke, pdkliai — neba, narodnjak — poštenjak. Dlela — Dela — zarudela. dolžan
— stan, rekla — jekla, planin — sin, slast
— čast. Že v teh malo zgledih čutimo zavedno gojenje''teh rim, ki so jih vse poezije polne. Izprevidimo tudi, da te rime niso samo >e) 1 e m e n t b 1 a g o g 1 a s j a, arnpalk imajo tudi idejni pomen in poudarek.
Pesem »Po bitvi« je že shematično tako konstruirana, da ima vsak 1. in 3. verz notranjo irimo (razen v 1. verzu zadnje kitice). N. pr. 2. kitica:
Nikakor nikar ni bil to viha r.
bil divji je boj, ni hrastov podrl, mladeniče strl vihar je nocoj.
Kolilko prijetnejše je to kakor ravno isto, a drugače:
Nikakor inikar ni bil to vihar, bil divji je boj, ni hrastov podrl, mladeniče strl vihar je nocoj.
Znamenita je te pesmi 6. kitica, ki ima čveterczložno sestavljeno rimo mesto enozložne Ikrepke:
Pač čakala bo, pač čakala bo nevesta doma in ip 1 a k a 1 a bo, pretakala bo brez mere solza.
Ako srečamo nadštevilnei rime v notranjosti verzov brez zveze s končno irimo, naj že bodo v enem ali več verzih, jih imenujemo notranje rime:
Mori pogled, teži spomin — Hladila daj. z d r. a v i 1 a duši bolni — Brezumni svet plakaje toži, ko pade cvet duhteči roži —
Vže dan visi nad bregom,
čez dol b e s n i leden vihar
in gozd in iplan ječi pod snegomi —
Bridkosti in bola tam nisem ooznal,
pijoč >Je sladkosti sem rasel —
Kjer dragi spe jim po pokopi, kleče solze, živečih tropi, oh, dušo t r e jim žal in bol —
Srca mi in sveta vihar —
Preid njo p^e.krasne vence devam in zraven /glasne pesmi pevaim — itd.
Tretia vrsta nadštevilnih olenševal-nih rim so zapovrstne rime, ki slede neposredno druga 'drugi, ali pa ima-
iIiko ittied njimi samo veznik. Ker padajo druga za drugo kakor krepki udarci, jih Nemec imenuje »Schlagreim«. Te ritme hočejo dati izrazu posebno intenzivnost: Počivaj, s n i v a j s'ladlko v zibki — Slavi te Izrael vesel —
Glej, an je Izrael ©tel —
Hladu mi r u mi v srcu ni —
Kako glasno, ljubo šumljaš, kako čvrsto, krepka skakljaš — Na grob 1 i j o grenke solze, v nebo gorke prošnje!
O le klečite, le molite —
Pojo lepo, pojo glasno —	—
Vse jasno krasno, vse svetlo — Nad njim mračno t e im n o nebo — K oblačnim, mračnim zro nebesom — Lepo, zvesto za njo skrbim — itd.
Nekaka vspcrednost !k sklepnim rimam so začetne rime, ki tvorijo prvo besedo zaporednih ali prestopnih verzov:
Na valih lunin svit trepeče, trepeče v deklici srce, želeče pa in koprnečo očesci vpre na dno vode. —
Radost tedaj je vbegla mi, moj duh je mrak objel, bridkost je v dušo legla mi, več miseim bil vesel. —-Kaj zdaj nam odmivaš oko,
zakaj ti trepeče telo —
Skrbno si gojil nias nekdaj, zato te ne rabimo zdaj — Zgubljeno na vefke je spanje, dobljeno pekoče spoznanje —
Le im i g n i — bliska žar se vpihne, le prst zavzdigni — grom potihne, le veli — bič se razdrobi, ilje želi — led se raztopi —
Žare ji le luči na nebu goreče, krope jo megle izpod neba roseče. Krasna si bistra hči planin, b r d k a v prirodnn si lepoti —
In jasna si ko gorski zrak in glasna si ko spev krepak — Kar vode v vojih bo planinah, kar bode v cvetnih jo ravninah -— itd. itd.
Poglavitne o 1 e p š e v a 1'in e rime v Gregorčičevi pesmi so torej poleg s e-stavljene sklepne še nadštevilne: Srednja, notranja, zapovrstna in začetna. Navedeni zgledi nam te rime zaidostno ilustrirajo; vsi ti zgledi so zajeti samo iz I. zv. »Poezij«, pa niso niti oddaleč izčrpani. Pazljivo in glasno prebiranje; Gregorčičevih pesmi nam odkrije šele vse bogastvo njegovih rim 'in zvonko blagoglasaiost njegove besedne melodike, ki jo s tako virtuoznostjo obvlada ta naš — mojster rime.
Novoporočencema.
CJosipu in Cili Bitežnik}.
Iz rož poročnih so te misli vstale : Nevesti samih cvetnih dni na pol, iz tistih rož spletenih, ki so dale dekliškim sanjam jaderno perot in vse zaklade divne izkopale, si upale na težko, daljno pot...
In ženin si izmeril svoj značaj, si stopil v se in meril daljo cest, ko greš v življenja skrb in slaj?
In boš ostal načrtom svojim zvest ? Še sipal novih ognjev boš sijaj, prinašal luč raz daljnih, tajnih zvezd?
Vse to - ker težko, dragi,je služiti dvema, vesoljstev dvoje vzeti na rokč in ti v naročju ženskega objema ne vgasnejo vse sanje in željd in ognjev dveh nobeden ne pojema... In le tak6 mi sanjamo može!
France Bevk.
CN3 (50
ŽENSKI SVET.	0	0
Premišljevanje.
Posvečeno Simonu Gregorčiču. Spisala G. B.
Ni čudno, da vzljubi Gregorčiča vsak človek, ki se ob vsakdanjih mislih le količkaj bavi z literaturo in se pomudi tudi pri njegovih pesnitvah, Bodisi delavec ali izobraženec, mlad ali star. vesel ali žalosten, vsakdo najde v njem nekaj, kar mu vsaj za hip omili čustva. Kakor so njegove pesmi globoke, so tudi lahko razumljive, zlasti zbirka, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja, je kaj priljubljena med ljudstvom na deželi.
Naše trpeče ljudstvo vidi v Gregorčiču sočloveka — trpina, ki je vedno bolj mislil na srečo drugih, kot na svojo lastno srečo; saj sam pravi: »Toni solnce, toni, drugim topi boli; njim na srečo vstajaj, če zame nikoli«.
Bil je eden izmed tistih redkih ljudi, bogat ria čustvih, ki sejejo, kamor pridejo le dobra zrna lastne notranjosti, ki trpijo s trpečim, se vesele s srečnim, a ki za vso darovano dobroto, žanjejo zraven hvaležnosti čutečih ljudi, tudi kup pepela; ki so jim v plačilo nele prijateljstvo blagih, temveč tudi prevare in razočaranja.
Pri vseh grenkih izkustvih, pri vsem pomanjkanju zemeljske sreče »ne toži brezčutnim, trdim vam ljudem, to zna, da je obsojen, čutiti bolečine sam!«
»Na življenja cesti,« je okusil mnogo bridkega, a boji, ki jih je prestal, so ga utrdili. Mehak kot je bil, je stopal trdno in neomahljivo po trnjevi poti dalje, kljuboval viharjem ter si zapel: »Zdaj me nič ne dvigne, nič me več ne žali. Rogam zdaj se hvali, rogam zdaj se graji«.
Videč, kako na svetu teptajo pravica, kako umira bratoljubje, kako se pokopljejo uzori, ti solnčni žarki, ki nam grejejo mrzli svet, ]e za-plakal v črni plaSč odet, grenko in pravi: »Radost tedaj je vbcgla mi, moj duh je mrak objel. Bridkost je v dušo legla mi, več nisem bil vesel«. A svoje tožbe in solze je zatrl in prikrival žalost, ker:	»Ne mara srečni svet solza, trpinov ne
umeje. Ko tožbe čuje — godrnja, in solzam se le — smeje!«
Ni mu bilo dano okusiti zemeljsko srečo, a tudi ni hlepel po njej, ker »zemlje sreča je prikazen zračna, krasna, pestrosojna, a bliskoma se v prazen nič gubeča«. Svojemu srcu pa kliče »Navzgor srce, ■— v višave rajskosvetle! Tam sreča biva večno obstoječa!«
Na pokopališču, med grobovi, se mu vzbudi nebroj misli. Tu čuti sorodnost grobov in svojega srca. Tudi v njegovem srcu mrliči nešteti leže, to so najdražji zakladi duše, so načrti in nade, ki jih je pobrala smrt. »Pač mnoge (načrte) mi svet je zamoril, a mnoge zamoril sem sam. Zdaj tiho leže zamorjenci, na dnu neposvečenih jam. Nad njimi pa ni spomenika, ne sklonjenih vrb, ne cipres. Le spev moj se včasi jih spomni in solza iz mojih očes«. Zato mu je srce sirota, osamelo in zapuščeno dete, ki išče zaman po svetu bratov in sestra. A se zopet tolaži, ko pravi: »Saj tvoj dom ni tu na sveti, ti tam gori si doma; Tebe neče svet umeti, ti ne moreš pa sveta!«
Le kdor sam poskusi, kaj je trpljenje, komur je ta svet »izgubljen zemeljski raj«, zamore čutiti s siromakom, ker »kdor kruha vbranega ne je, ni skusil sirotenja, kaj je trpljenje on ne ve, on ne pozna življenja. A Bog je vstvaril svet dovolj bogat in mi bratje in sestre bi morali deliti kruh s srčnimi čutili, da srečni bolj bi bili. Toda ljudstvo, ah ljudstvo je bilo trdo, brezčutno, hudobno, brezbožno. Zastonj mu na vrata je ubogi trpin, zastonj je potrkal otrok bolečin. Ljubezen je sveta zbežala, brezčutni ljudje so kot skala«. V brezupu kliče njemu, ki vživa srečo sam, naj še solze preliva sam. A bratu, čegar duh je plemenit:
»Odpri srce, odpri roke,
Otiraj bratovske solze.
Sirotam olajšuj gorje.
Ob vseh prevarah in razočaranj tega sveta se zateče k svojim goslim, ki naj bodo izraz neizmerne ljubezni, ki polno vnema mu srce. »Ker kaj bi bil ta borni svet, da od ljubavi ni ogret? Torej v kolo se vstopimo, roke, srca k zvezi zdaj! Glasno tu si prisezimo ljubav bratsko vekomaj!«
Da našli bomo prvotni svoj raj, kliče »na delo	tedaj, ne nosimo	križem rok!	Mehko,	plemenito	nam bodi	srce,	a volje bodimo	močne	in
krepke«.
Kedor je možak,
Strupene se kupe ne brani,
Sladke se nikdar ne opijani.
No vedno ostani enak,
In	vedno	ohrani
Si	pokoj	sladak!«
Tfl m mm -<-Očdr<lr®
i rl O Gregorčiču. • •• ■
GREGORČIČ — LJUBLJENEC VSEH.
-i. JMed vsemi našimi pesniki je Gregorčič najpopularnejši, pravi ljudski poet, a kar ni vedno Združljivo, kljub temu stoječ na višinah čiste umetnosti. Saj mu celo češki slovstveni zgodovinar Stribrny določa mesto v svetovnem slov-, stvu. (Glej »D. in Sv.« 1. 1919, str. 294.) Preprostemu : človeku, kakor učenjaku in umetniku — Vsem je enako priljubljen. Suhoparen znanstvenik; ki je menda preziral vse druge poete, nam je parkrat citiral Gregorčiča. Zanimivo je tudi to, da j£ naš človek s tolminskih gor o priliki nenadnega, prisilnega bega za časa vojne vzel poleg najpotrebnejših življenjskih potrebščiii s seboj v nahrbtniku namenoma tudi zvezek Gregorčičevih pesmi. V bridkosti polnih urah be-guhstva so jih prebirali sebi v tolažbo in se j h učili na pamet, zlasti pa dno: »Pridi, zvezda naša,' pridi...«	Fr.	L.
SLOVO OD RIHEMBERKA.
■	ri ure od Gorice proti vzhodu leži na nizkem griču obdana od lepih vinogradov vasica. Kt) te Objame rihemberška dolina, opaziš že od daleč na nizkem hribu zvonik, ki je obdan od trope hiš: to je vas Britof.
V tej lepi vasici, v tej blaženi dolini, moji drmicvini, je preživel osem let v svojem življenju slavni pesnik Simon Gregorčič.
Tu bival sem nad osem let, tu vse se mi je prikupilo, to ljudstvo mi je drago, milo, in ljub mi je ta krasni svet.
V teh štirih verzih je povedal, kako je ljubil, to dolino in njene prebivalce. Te lepe griče, te doline, te vinograde, in polja je zrlo njegovo oko. Ljubila jih je njegova duša, nemirna, potrta Qd usode življenja. Od tu je hrepenelo njegovo srce v njegovo večno lepo domovino.
Tako je vdobila ta lepa dolina moža, ki jo ]e v neznatni krasni pesmi proslavil.
Bilo je 21. grudna leta 1881. Cerkev sv. Urha
v	Rihemberku je bila natlačeno polna. Saj je imel danes zadnjikrat nia,šeyati Simon Gregorčič, katerega so vsi ljubili. Tisti dan jc marsikateremu starčku v spominu.
Simon Gregorčič jc stopil na prižnico iti či-tal z drhtečim glasom svojo tako lepo poslovilno pesem:
- a**
Pač zadnjikrat vam s tega kraja, slovo jeinljoč, jaz govorim;
srce mi bridka bol navdaja, beseda skoro mi zastaja, in Bog le ve, kako trpim!
To želja moja je edina —
o	naj nebo jo izvrši!
■	Sedaj pa z Bogom ti dolina,
vi	starčki sivi, ti mladina, oj z Bogom, dobro ljudstvo ti!
Pri zadnjih besedah so se mu potočile solze po licu, v znak, kako je ljubil to dobro ljudstvo in drugo domovino! Tudi ljudje so bili ginjeni od te velike ljubezni velikega pesnika. Pri odhodu so mu priredili lepo spremstvo in slovesnost v znak spoštovanja in ljubezni.
Občina mu je postavila spominsko ploščo na kaplaniji, kjer je prebival.
Ni moj namen slaviti pesnika v teh vrsticah, ker bi bilo premalenkostno. Pač pa sem hotel objaviti, kje in ob kateri pril ki je bila pesem »Slovo od Rihemberka« čitana od pestrka samega.	Henrik	H	e "o a i.
GREGORČIČEVO PISMO V VERZIH/)
Simon Gregorčič je imel nečakinjo v Trstu. Ko je ta povila deklico, je njen mož sporočil dogodek S. G. še pred krstom in dobil sledeči odgovor v verzih. Deklica je bila tudi res krščena za Vero.
Dragi Ivane!
Rad čul sem veseli dogodek,
Ki dal je Slovencem prirodek,
Daj Bog, da pošteno rojena,
Ostane na Veke poštena.
Da bila bi pač vsakateni;
A Vaši ime naj bo — Vera!
Bogu in pa narodu bode najverna,
To sreča bo Vam in pa njej neizmerna.
• <»	Al
V	kratkem se preselim v Gorico Stanovanje je že s krasnim razgledom. Drago pač bo, pa dokler imam glavo in svinčnik in papir, že plačam svoj kvartir.
Srčen pozdrav Vam in Izi tudi
Vaš stari strijc
S. Gregorčič.
*) Za Gregorčičevo številko v ponatis dovolila ga. Kristina Vrčon, Gregorčičeva nečakinja
v Trstu.
GREGORČIČEVA SAMOOZNACBA.
Gregorčič je vložil 8. februarja 18$7. na naučijo ministrstvo prošnjo za pokoj. Ta prošnja, ki so jo slovenski listi priobčili leta 1916. in je Goričanom povečini neznana, je gotovo najobširnej-ša Gregorčičeva satnooznačba in mislim, da je umestno, če jo prinee »Mladika« v spominski številki.
1	oda ker ure »Mladika« povečini v naše kmetske hiše in bi njeni bravci, ki niso zmožni nemščine, tudi radi razumeli to Gregorčičevo prošnjo, prinašamo slovenski prevod z opombo, da je bil tedaj naučni minister, na Katerega je prošnja naslovljena, baron Gautsch, a vitez dr. Tonkli je bil tedaj državnozborski poslanec.
Vaša Ekscelenca!
Visokorodni gospod!
Vspodbujen vsled poziva Vaše Ekscelence, sporočenem mi po vitezu Tonkliju, se upam o-fceniti naravnost do Vas.
V	deželi oljke, vinske trte, obroblja jo morje in gorski svet in večni sneg meji na južne vrte, sein sanjal sen otroških let.
Tam pase! sem po senožeti čedo očetovo pastirček mlad, vesel poslušal ptičke peti in sam zapel ž njimi večkrat.
A zgodaj zapustil je čede vdane in rodni dom revni pastir, da drugih čed pastir postane, ki češče vodi jih nemir.
Postal pastir sem duš, postal duhovni, a pesem mi ostala je: v življenja mnogi uri mračnobolni tolažbo in uteho dala je.
Modricam pol in pol oltarju moči posvečal sem vesel, o da, dokler me ne zroče grobarju, le pesmi mogel bi posvetiti se cel!
Vladalec Te iz mnogih vzel je, da znanstvu in umetnosti si bran, poslušaj pesnikove želje, naklonjenost izkaži mu voljan!
Oprosti poslov me bremena, oprosti me skrbi, težav, da moja moč bo nedeljena —
Modricam se bom ves predal.
Vsekdar za to Ti bom hvaležen, a večjo hvalo še doboš:
Modric pohvale boš deležen in hvale naših rož in mož!
Vaša Ekscelenca! Tako bi bilo v kratkem podano moje pehanje in nehanje, moje življenje iti stremljenje. Biti hočem kar najbolj kratek, ker je Vaš čas, Ekscelenca, drag; brez potrebe izkoriščati ga, bi pomenilo škodovati znanstvu n u-nictnosti.
|' Gregorčičev grob. (Po vojni obnovljen).
Vaša Ekscelenca — doslej sem izdal samo en zvezek pesmi, katerih en izvod druge izdaje sc drznem pokloniti Vam. V naših leposlovnih listih je raztresenih še mnogo pesmi, katere bi priredil za II. zvezek, če Vaša Ekscelenca ugodi moji prošnji. Smer mojega pesniškega delovanja je idealistična in tendenca, navdušiti čitatelja za vse visoko, lepo, resnično in dobro, buditi In netiti v njem ljubezen do ožje in širše domovine kakor tudi do prestola in razvneti občo dejansko človekoljubnost, posebej ljubezen do nesrečnikov. Ta cilj sem, upam, precej dosegel.
V	tem smislu bi želel delati tudi v bodoče z vsemi in veselimi močmi. Pesništvo zahteva pt»i mojem' mnenju celega človeka in vso moč. Modice ne marajo deljenega srca. Pri tem delu b1 ne bilo samo želeti naklonjenosti Vaše Ekscelence, temveč je brezpogojno potrebna. Zato ponovno prosim, da bi je ne odrekli, temveč udejstvi-li svojo blagovoljnost s podelitvijo male penzfje. Vaša Ekscelenca dobi lahko način in sredstva za to. Najpokornejše podpisani služi že čez 18 let v zadovoljnost predstojnikov in je poleg tega,
kljub neprestani bolehnosti, še književno deloval. Njegovo zdravje tudi sedaj ni trdno, pljuča ne najboljša in muči ga često močna srčna hiba, ki mu ne otežuje samo govora temveč ga spravlja celo v nevarnost. Zaprošene penzije ne misli v n’iru uživati, no uporabiti jo v intenzivno književno delovanje in pripomoči tako mesto z živo s pisano besedo k izobrazbi naroda. Vaša Ekscelenca bi bila deležna velike naloge, pospešiti izob-brazbo največjega poliglota med državami sveta.
Prepričan sem, da Vam je enako pri srcu izobrazba in prospeh slednjega jezika v širnem našem cesarstvu; in čimbolj je kteri vsied krute usode časov zaostal, tembolj potrebuje Vaše ljubezni in skrbi. Kot sin takega, ne po lastni kiivdi zaostalega, a zdaj k luči, k resnici, k izobrazbi krepko stremečega naroda, se priporoča podpisani naklonjenosti Vaše Ekscelence, upajoč, da bo mogel še delati za njegovo izobrazbo.
Vaši Ekscelenci najpokornejši Simon Gregorčič, 1. r. župni vikar Gradišče, 8. februarja 1887. p. Renče pri Gorici.
Prolnja je bila — zavrnjena in pesnik je moral dalje služiti in čakati na penzijo, ki jo je dosegel šele 1899.
Dr. Joža Lovrenčič.
PISMO S. GREGORČIČU.
Priobčujemo pismo, ki ga je bil pisal S. Gregorčiču g. Anton Črv, svoječasni duhovnik na Sveti Gori. Bil je Gregorčičev sošolec in zelo inteligenten človek. Pismo je zanimivo radi konca, kjer govori o Gregorčičevih pesmih in prepiru, ki ga je vzbudil v javnosti vse drugačen povod in ne pesmi same. Začetek pisma, ki nam ga j" dal na razpolago prof. v p. g. Ivančič, za kar mu izrekamo prisrčno zahvalo, vsebuje zasebne stvari, a ga nismo hoteli krajšati, ker nam poda precej jasen obris Črvove osebe, na katero se potem naslanja konpc pisma, katero se glasi: Dragi Šiinen!
Tedaj vendarle nesi ščinoma pozabil nekdanjega »sorajžarja« cingrafskega? Ko bi me za-moglo še kaj na svetu veseliti, bi me še najprc-je Tvoj spomin. Pars magna Tui sicer nesem nikoli bil ter tudi biti nesem mogel, toda pars magmi Tvojih poezij, sem, žalibog — pars max1'-ma sem! Ti se vsaj še vzdržuješ nad burnim va-lovjem. jaz sem pa potonjen hlod — vsaj za svčt. Za časa bi se bila znabiti iž njega še dala kuka betica iztesati, ki bi bila prav dobro mlatila, sedaj je pa prepozno. Ne hčere ne sina, po meni ne bo, v spomin zapustim vam prazno mo-šnj6! Ko bi se zamogel vdrugo rodit', bi hofel tudi jaz pesnik biti, pa bi ne točil solza nad človeškimi bedami, ampak smejal bi se, krohotal bi se, kakor bi orehe iz kaznenka vsipal. Smeh tiče
spačenemu svetu; saj pravi psihologija, da je podlaga smehova nasprotje, ki se v nič skadi. Peccatum est eo nihil. Seveda je tudi ta smeh le averz plakanja. Tuga se počasi iz srca gori v oči vzdiguje, včasih pa velikih sil na poti znori, za smešne vrče zgrabi in po njih skosl usta zb-JDiii Kdo bi mislil, da je tak smeh pridivjal iz krvavega srca! Pa saj bi celo Liebigova ana-lyza ne ločila pesnikove solze od krokodilove; in noben akustik ne loči bolestnega smeha od smeha pajacovega. —	!<!§•.
Vstrašil sem se bil zelo, ko si se b'l v začasni pokoj podal. Pa ne, da bi se bila nekdanja prsna bolezen ponovila! Toda nadjatn se, da Ti je na Gradišči bolje; v prav lepem kraji bivaš, s sv. Gore se prav lepo k vam vidi. Ovčice, pravijo, da imaš malo čudne, pa, da le kozli ueso. Sedaj stanuješ pri Materi Božji, spodobilo bi se Ti, da tudi našo Marijo Dev. kakrat obiščeš. — Svetogorci se potimo sedaj hudo z žetvijo: še dobro, da nam je Bog število delavcev vsaj nekoliko pomnožil. Začasno pridružil se nam je g. Vales, dušica božja plemenita. Prišel je za najhujše mesece k nam tudi g. Peršič, Tvoj prednik; koreniti veteran je ta gospodin, diši po smodniku. Kravanja je zbolel, zdravi se v Goriški bolnišnici. Zame je sedaj silno huda; v spovednicah trpim, ko mučenik. Bogtne! te deske ne pomenijo svet, temveč ?o živ živcat svet, kakor vre in gnjije! — Po želodcu me reže, po črevesih me žge, v možganih vrta, pa sedeti po šest ur zaporedoma v tesni stražnici! Rad bi sprejel kako drugo službo, pa mi ni mogoče, ker nesem čakati poznih maš, ter me tudi posebno pc zimi bolezen tako hudo napada, da nesem po celo tedne za nobeno rabo. Na sv. Gori edino 5e izhajam, ker po zimi nemarno dela. —
Tvoje poezije so tudi naši duhovščini — kakor slišim povod, »ut revelamtur ex multls cor-dibus cogitationes.« Hie Guelfen, hie Gibellmen! se je nedavno pri nekem kosilu razmčvalo. E-den je tvoje pesni anatliematisoval, drugi jih je goreče zagovarjal, slednjič sta oba pripoznala, da poezij —še brala nesta! .laz sl pridržujem svojo sodbo sam zase, nakolikor kot kopitar sploh kaj neusnjatega ocenjati zainorem in smem. Pohujšujejo me Tvoje poezije nikakor; deloma me celo očarujejo; z marsikakim stihom sc pa jaz ne vjemain. Saj vdš, da sva si bila marsikedaj v lnsčh v raznih zadevah; posebno pa za nadc-polnih let na Cingrafu. Ti mi vse preveč idea-lizuješ; svetujem Ti obiskati Vereščaginove slike, potem tidobijo prihodnji Tvoji proizvodi markantniše konture — čeprav malice rudeč-kaste! Moj ideal bi bil Heine z oškrbljenim strupenim zobom. —
Pozdravlja Te prisrčno
Tvoj potrti
Sv. G, 26. VIII. 82.	Job.
Vsebina enoindvajste in dvaindvajste številke:
LEPOSLOVNI ČLANKI?
Vampir, povest, spisal dr. Franc Detela. (Kioniac prih.)
V	Smr linij u. Napisal Narte Velikonja. (Konec prih.)
D o m a č e živali. Piše Lovro Koder. (Konec prih.)
POUČNI ČLANKI:
K o p ir i v a i n vijolica. (Po Dannertu
—	Fr. Pengov.)
Simon Gregorčič. (Dr. Joža Lovrenčič.)
Olepševalne r i m e pri Gregorčiču. (Vene. Bele.)
ŽENSKI SVET.
Premišljevanje. Spisla G. B.
TO IN ONO.
O	Gregorčiču: Gregorčič — ljubljenec vseh (Fr. L.). Slovo od Rihemberka
(Henrik Hebat). Gregorčičevo pismo v
verzih. Gregorčičeva isamoiozaiačba (Dr.
Joža Lovrenčič). Pismo S. Gregorčiču.
:	PESMI.
Na daljni poti. (Anton Vodnik.)
Poletna pesem. (Anton Vodnik.)
Na Gregorčičevem grobu. (Fr. Ločni-škair.)
Pevcu pirorokiu. (Pastušikin.)
Simonu Gregorčiču. (Fran Zgur.) Novoporačencema. (France Bevk.)
SLIKE.
Sprejem slike svetoeomslke M. B. v Godci. Sprevod is islilko M. B. tse pomika v mesto. Sprevod gre sikozi gledališko ulico. . Gorišlka narodna niosa v sprevodu.
Metod Peterneli: Portret (intarzija). Simon Gregorčič (1906—1921). Gregorčičev rojstni dom.
Gradišče (Posnetek razglednice z Gregorčičevo pisavo.)
Gregorčičev grob.
PLATNICE:
Original Gregorčičeve prošnje.
MLADIKA izhaja dne 15. in 30. vsakega meseca. Izdaja jo Katoliško Tiskovno Društvo v Gorici. — Tiska Narodna Tiskarna v Gorici. — Stane na leto 16 L, pol leta 8 L, četrtletno 4 L. Denar se pošlje naprej. — Posamezne številke pol L. Za inozemstvo, tudi za Jugoslavijo, stane 20 L letno. Uredništvo in uprava je v ulici Carducci 4, Urejuje: FRANCE BEVK.
ČITATEL.IEM.
To pot nismo mogli priobčiti vsega gradiva o S. Gregorčiču, ker so nam »Vampir«, »V Smdinju« in »Domače živali« tako narastli. da iih ni bilo mogoče poda<ti manj. kot smo iih podali danes, če hočemo završiti 'letnik. Par drobtin in spominov je ostalo in pridejo«, prihodnjič na vrsto.
Listnica uredništva. Glede »krizanteme v gumbnici«, »novili knjig« in »naših listov«: Kar ni točno se vedno lahko popravi ali dostavi. Vedno bolje v »Mladiki«,' kjer je varneje shranjeno in »zgodovinarjem bodoče lažje dostopno. Samo: Blagohotno in ne z žolčem. Beseda: Če ne zna bolje, naj pusti! ni prava. Ta beseda nam je že dala mnogo besed, a dejanja nikoli nič. Bolje nekaj kot nič; vsak del gradiva bo se enkrat dobrodošel.
Šifri P. F. Vam odgovarjam: »Mladika« o-stnne pač še nadalje to, kar je bila, namreč druž. leposlovni list, le da bo nudila drugo leto šc mnogo pestrejšo, med ostsflim tudi poučno gra-
divo. Upamo, da bo list, tak, da bo lahko ležal in moral ležati na mizi vsakega slovenskega delavca in izobraženca pri nas. Tudi njegova oprema bo napredovala.
Listi.
Zbornik ža umetnostno zgodovino. Slovenci smo Jjogatej.i za eno revijo, ki izhaja 4-krat na leto, stane 15 fr. za inozemstvo in jo urejuje dr. Izidor Cankar. Prvi dve štev. v skupnem zvezku prinašata zanimivo vsebino: Dr. Fr. Stele, Slikar Johatmes convivis in Laybaco: Viktor Steska. O nekaterih ljubljanskih spomenikih; dr. Jos. Mal, Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov po Kranjskem; ^ Izidor Cankar, Umetnost v kršč. slovstvu 2. stoletja:	Karel	Ozwald,. Donesek k
estetskemu šolanju očesu. — Narodna galerija. Varstvo spomenikov. Umetnostno zgod. društvo. Bibliografija. Razstave. Personalia. Razno. — V Bibliografiji omenja revija tudi dve biografiji iz »Mladike« in sicer Staničev spis »Dva cerkljanska umetnika« in Reso v spis »Glo-vanni Segantini«.
V tiorlcJ, <lne 30. novembra 1921. Poštno tekoči račun St. 50
„Adrija“ čevlji
„Če#ljarsto zadruga" » Mirnu pri Bariči
Edino domače podjetje te stroke
uje in ima v zalogi vedno 98 raznih vrst čevljev vseh velikosti in za vsak stan.
Čevlji našega izdelka so delani lično in trpežno, ter se za izdelavo rabi samo prvovrstno, lično in trajno usnje. Kaka druga primes je izključena.
Pazite na varstveno znamko, ki je vtisnjena na podplatu 11 ali nadplatu.
Ako
znamke, niso izdelek
Varstvena znamka.
Čevlji našega izdelka se lahko naroče. naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici ali kupijo v naših prodajalnah: v Trstu, Via Rettori, št. 1 blizu magistrata, v Gorici, Corso Verdi 32, v hiši Centralne posojilnice. Zahtevajte čevlje „ADRIJA“ pri vseh trgovcih. Trgovci so dolžni prodajati naše izdelke po od. zadruge določeni ceni, pomnoženi za poštnino. Na zahtevo kupca moraio trgovci pokazati originalni, tiskani cenik »Čevljarske zadruge".
V krajih kjer trgovci ne drže čevljev našega izdelka, se Iščejo zastopniki v svrho naročanja za privatne stranke. — Zastopniki dobe za svoje delo
primerno odškodnino.
Zadruga je izdala, nov bogato ilustriran cenik, katerega pošlje na
zahtevo brezplačno.
Vsi dopisi in naročila naj se pošljejo na naslov;
Čevljarska zadruga" v Mirnu pri Gorici
Uganke.
1.	'Konjiček.
(Domen).
			bil			mo			
za	ve	ven	zna	dom	lju	za	njo	vi	Njo
	za	ze	ko	vi	c£	ne	m	njo	
	slo	ži	ske	sol	pe	bo	sr	le	
		dom	njo	maj	raj	i	hre		
	rad	*		kdor	za		*	tna	
2.	Del plota.
(Priobčil Domen).
l.	2.	3.
	a		a		a	
b	č	g	h	i	i	i 1
	k		i		n	
0	0	P	r	s	8	s :
	\1		v		V	
1. dragocen kamen
2. rokodelec
3. močan dež.
Vodoravni deski nosita napis nove države in njen skrajšan naziv.
3.	Sarada.
(Priobčil Domen).
Dodaj k tretini prvi pol tretine druge : je sladka jed: brez njega redko je potica. Dodaj k tretini drugi pol tretine tretje: v svetlobi solnca dneva celega je polovica. Dodaj k tretini tretji pol tretine druge: ime je krstno, nosi ga le boljša polovica. Celota treh tretin imč povč ti lepo, ki v vinskem kraju (pri Gorici) nosi ga
[vasica
Rešitev ugank.
	1	L e	P
1	0	v	e c
e	v	s	t i
P	e	t	e r
	C	i	r
k
2.) Čas je zlaito.
3.) Tli zame, jaz zate, Bog za vse.
Rešitev smo prejeli 20. Izžrebana je bila M. Erženova, uSrteljioa, Trst, Šalita di Gretta 1. II.
Kratkočasnice.
Toliko vode.
Krispin je peljal svojo drago ženo v
I	rst in ji pokazal morje s takim ponosom, kot da ga je on sam ustvaril.
»Jej, jej«, je vzklikala žena, »koliko vode, koliko vode!«
»In pomisli,« je pripomnil mož, »ti vidiš samo ono vodo, ki je na vrhu«.
Slab konj.
»Gospod«, je dejal neki hudomušnež kočijažu, katerega konj se je jedva držal po koncu, »ali naj Vami pomagam držati konja?«
»Ne,« je dejal mož, »moj konj ne pusti, da bi kdo drugi držal za vajeti.«
»Ne mislim tako, gospod, mislim namreč, da bi ga držal na nogah, da ne pade.«
Politična strast.
V nekem malem mestecu južne Italije, kjer so politični boji zelo vroči, je u-mrl eden izmed republikanskili voditeljev, star zasluzen mož, ki so ga njegovi somišljeniki spremili k zadnjemu počitku z vsemi častmi, godbo, govori i. t. d.
V nekem kotu mestnega trga je opazoval to fanatičen nasprotnik druge stranke in žugal v svoji duši: »Čakajte. Če Bog da, umrje tudi kdo naših, potem vam pokažemo.«
PREROKOVANJE.
Ciganka: »In potem, gospodična, varujte se dolgega, črnolasega gospoda...« — »»Prepozno, sem ga že poročila««.
NATANČNO.
Sodnik: »Torej nekega lepega dne ste se poročili s tukajšnjo pričo?« —
Toženec: »Ni res; bilo Je zvečer in deževalo je tudi«.
DVOUMNO.
Gospodična: »Danes ml je rekel neki gospod, da mi manjkata le dve peruti; ne vem, ati je mislil pri tem na angelja ali na gos«.
NUJNO I
Sin (očetu v krčmi) telefonira: »Oče, pridi hitro domov, da ne bo prepozno«. — »Za božjo voljo, kaj se je pa zgodilo?« — »Mati Je 2e na poti do tebe«.	u	■	„	_
Gregorčičeva prošnja v originalu.*)
Euere Excellenz!
Hochwohlgeborner Herr!
Ermuthigt durch Eurer Excellenz Aufforde-rung, mir Zugemittelt durch Ritter v. Tonkli, wage ich mich directe an Sie zu wenden.
Im Latid des Oelbaums und der Reben,
Vom Meer und Hochgebirg umsaumt,
Wo ew’ger Schnee, stets griines Leben,
Hab ich der Kindheit Traum getraumt,
Dort weidet’ ich am Bergeshange Des Vaters Heerd’ ein Hirtchen klcin,
Dort lauscht’ ich froh der Voglein Sange Und stimmt oft selber frohlich ein.
Doch friih verliess die zahme Heerde Das theure Heim der arme Hirt,
Dass andrer Heerde Hirt er werde,
Die ofter, \veiter sich verirrt.
So vvard ich Seelenhirt, ward Priester,
Docli nicht verlernt’ ich den Gesang:
Ward mir das Leben triib und ddster Fand Trozt ich bei der Leier klang.
Den Umsen lialb, halb dem Altare Lieh Zeit und Krait ich manhces Jahr,
O konnt ich fiirder bis zur Bahre Dem Sang mich \vidmen ganz und gar!
Dich hat des Herrschers Wort erkoren Zum Hort des Wissens und der Kunst':
Vernimm denn mit gene’gten Ohren Des Siingers Bitt’ um deine Gunst:
Mach du von driickenden. Geschiiften Mach mich von Not und Sorgen frei, Dass ich mit ungeteilten Kraften Mich froh dem Dienst der Musen weih,
Stets Dank zu Dir hegt’ ich im Busen Doch Du gevžinnest edlern Lohn:
Erwiirbest Dir das Lob der Muscn Und Dank von meiner Nation....
Euere Excellenz! Hiermit ware mein Leben und Streben und Sehnen in Kurze gegeben. Ich will mich moglichst kurz fassen, denn Eurer Exccllenz Zeit ist theuer, diese unnfithig in An-spruch nehmen, hiesse es, dem Wissen und der Kunst Eintrag thun.
Euere Excellenz. Bisher hab’ ich nur einen Band Gedichte verroffentlicht, vvovon ich Ihnen ein Exemplar der zweiten Ausgabe zu verehren mich erkilhne. Doch liegen in unsern belletristi-schen Zeitschriften noch viele Gedichte zer-streut und wiirde ich gleich an die Redaction des II. Bandes gehen, falls Euere Excellenz meinem Gesuche willfahren. Die Richtung meines poeti-schcn Wirkens ist die idealistische und die Ten-dcnz die: den Leser fiir alles Hohe, Schone, Wahre und Gute zu begeistern, in ihm die Liebe zum cngeren und weitern Vaterlande, sowie zum Throne, zu schtiren und zu nfihren und
allgemeine thatige Menschenliebe, besonders Liebe zu den Ungliicklichen zu entfachen. Dieses Ziel hoffe ich auch vielfach erreicht zu haben.
In diesem Sinne \viinschte ich auch fortzu-wirken und zw. mit vollen frohen Kraften. Die Poesie fordert meiner Meinung nach den gan-zen Mann und die ganze Kraft. Die Musen wol-len kein geteiltes Herz. Bei dieser Arbeit aber wiire nun Euer Excellenz Geneigtheit nicht bloss erwunscht, sondem unbedingt nothig. Darum bitte ich instiindig nur diese nicht versagen zu \volIen, vielmehr mir ihr Wohlwollen durch Er-theilung einer kleinen Pension zu bethatigen. Euere Excellenz werden leicht Titel und Mittel dazu finden. Der gehorsamst Gefertigte dient durch schon iiber 18 Jahre zur Zufriedenheit sei-ner Vorgesetzten und war, trotz foTtwahrender Kriinklichkeit, dabei noch literarisch thatig. Sei-ne Gesundheit ist auch gegenwiirtig nicht fes*, die Lunge nicht von den besten und beliistigt ilm ofters lieftiges Herzklopfen, \vas ihm auch das Reden nicht nur beschvverlich, sondem auch gefahrlich macht. Auch vviinscht er die ange-suchte Pension nicht in Musse zu verzehren, sondem zu einem intensiven literarischen Schaf-fen zu beniitzen, und so, statt mit lebendigen, mit geschriebenem Wort zur Bildung des Vol-kes beizuragen. Euere Excellenz wrfrde die grosse Aufgabe zu Theil, die Bildung oeš gros-sten PoIyglotten unter den Staaten der Erde zu fordern. Ich hege die Ueberzeugung, daR Ihnen die Aufklarung und Veredlung jedes Sprach-staintnes unseres grossen Kaiserthums gleich ani Herze liegt; und ie mehr ein Stamm durch das Missgeschick der Zeiten zurtickgeblieben is', desto mehr bedarf er Ihrer Liebe und Sorge. Als Solin eines solehen, nicht durch eigenes Ver-schulden etwas zuruckgebliebenen, aber nun zum Licht, zur Wahrheit, zur Bildung vacker empor-strebenden Volkes, empfielt sich der Gefertigte Euer Excellenz Gunst, da er hofft, et\vas zur Veredlung desselben vvirken zu konnen.
Euer Excellenz gehorsamster
Simon Gregorčič m. p.
Pfarrvicar Gradiscutta, 8. februar 1887.
P. Ranzziano bel Gorz.
‘) Po »Slov. Narodu« z dne 6. maja 1916. stev. 104.
PflVEL NETZBflNDT
OTVORITEV ZOBOZDRflVNlSKEGfl ATELJEJA
SPREJEMA OD	GORICA
9-12, 14-17	UL	DANTE	12-PT
Nove knjige.
Osip Felin: Na razpotju. Senzacionalen ruski roman Pariški »Journal des Debats« je prinesel iz peresa Maurica Mureta obširno študijo o tem ruskem romanu, ki je izšel pod naslovom »II Bi-vio« v Rimu najprej v italijanskem prevodu. — Muret trdi, da je Osip Felin naslednik Dostojevskega. Secirati dušo, dati nam njeno anatomijo, to je Pelinovo polje; efektom se izogiblje, izbe-gava vse romantično in senzacionalno. Pesimist je in nihilist, a poln sožalja s človeštvom.
Kralj Matjaž, narodni igrokaz s petjem in plesom v 5 slikah, je izšel v lični brošurici in je na prodaj po 5 din. Naročila sprejema pisarna dr. Ovidon Sernec, Kralja Petra cesta, Celje.
Junakinja iz Štajra. Nemški spisala K. pl. Handel-Mazzetti. Prevel dr. Jos. Jerše.
Planinski koledar za leto 1922., uredil Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu. Čena 5 dinarjev ali 20 kron, po pošti 5.25 din. ali 21 K.
Uvod v filozofijo. Spisal Aleš Ušeničnik. Izdala Bogoslovna Akademija v Ljubljani. Str. XII + 504.
Dr. Tadeusz Lubaczevvski: Jugoslavja. — Warszawa 1921. Naklad w|asny. To je ena naj-novej.ih poljskih knjig, ki opisuje razmere v Jugoslaviji!
Knjige »Mohorjeve družbe«. »Družba . sv. Mohorja« na Prevaljah (Koroško) je pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1921. in sicer:
1. »Koledar« za leto 1922;
2. Dr. J c g 1 i č : »N a nog e v s v. b o j-;
Ti. »S 1 o v e n s k e večernice«, 74. zv.
( 1 ;'.kšni so*. - - »Begunka«.)
Knjige »Goriške matice«. »Goriška matica« v Gorici izda za leto 1922. naslednje knjige:
I. '»Koledar« za leto 1922;
C. Dr. J. Lovrenčič:	»Gorske
P r a v J j i c e«;
3. Dr. A. Remec: »Naši ljudi.«.
Cena vsem trem knjigam je 5 L.
J. Pahor — urednik »Učiteljskega lista«. Z 10. številko »Učiteljskega lista« je prejel uredništvo imenovanega lista Josip Pahor (ne Franc, kakor je bilo pomotoma natisnjeno v »Mladiki«, str. 312), učitelj v Sežani.
France Ločniškar. Naš sotrudnik pesnik in pisatelj Fr. Ločniškar, učitelj v Drežnici, je letos zapustil našo deželo in odšel v Jugoslavijo.
Slovensko slovstvo med Nemci. Znani nemški leposlovni mesečnik »Dor Gral«, izhajajoč v Ksscnu, prinaša v št. 11—12, letnik 1920-21, esej »Kntvvicklung der slovvenischen Literatur von ilircu Anfiingen bis zur Neuzeit« izpod peresa Mine baronice Conrad-Eybesfeld. Članek je pisan
s toploto in z dobrim poznavanjem naše knjige. Slede prevodi iz našega slovstva kot zgledi, in sicer iz proze Meškova legenda »Sv. Frančišek in oljka« (iz »Dom in Sveta«), v vezani besedi pa tri narodne pesmi, po ena Levstikova, Jenkova, Medvedova, Silvin Sardenkova in. Gartglova ter dve Gregorčičevi (Daritev, Mavrica.) Naj bi našemu narodu naklonjena pisateljica seznanila nemške literarne kroge še z drugimi našimi pesniki in pisatelji po svojih navadno prav dobro uspelih prevodih.
Skrivalnica.
Ki€ je deklica?
BoriSha zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
v Gorici, Corso Verdi 32,
I. nadstr.,
uraduje vsak delavnik od 8. do 14; •faranke se sprejemajo le do poldneva.
Andrej Mavrič, ‘Z
Gorici, Gosposka ulica 11 (Via Carducci), se najtopleje priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi, posebno pa preč. duhovščini, za obila naročila, katere izvršuje točno in po znižanih cenah. — — —
Veletržca z vinom
BRflTfl HBUJfl GORICA
Via S Antonio 4 in na Kornu št. 8 (prej Kaučič)
prodajata na debelo
navadna : Vipavska, istrska, briška, dalmatinska, furlanska in italijanska vina ; fina vina in šampanjce v butiljkah, maršalo ; raznovrstne Hkfcrjfc, kakor Fernet Branca, Cognac ; razna .Žganja (tudi na drobno), Vermouth in špirit.
t
M. Krainer
MUKA ZALOGA MANUFAKTURNEGA BLA6A
O Na debelo.
G O R I C A, VIA RASTELLO 34—37.
C
Volneno in hombažasto sukuo a	jzbftra
  za moške in ženske. 5-------------------------------
potrebščin za krojače
Velika izbera perila, šifona, razno- K _ vrstnega platna za rjuhe, j-'; brisač vsake vrste, serviet, belih in § barvanih namiznih prtov vsake velikosti, žepnih robcev, volnenega, bombažastega in sukanega blaga za blazine, volnene in bombažaste odeje, bele in barvane posteljne prevlake, z volno napolnjene in s klotom raznih barv, volnenim porhatom, zefirjem, eta-minoin in batistom prevlečene odeje,
in šivilje
Obleke za moške, dame in otroke. Bele in barvane moške srajce in spodnje hlače.
Sprejemajo se tudi umerjena naročila oblek in perila za moške, dame  ——.	in otroke. '
saaz
PODRUŽNICA A
1 Ljubljanske kreditne banke
••
••
:: V GORICI,
Corso Verdi »Trgovski Dom.“	m
n	—	CV	Brzojavni naslov:
Telefon St. 50.	TjFZd	_ . . ,.	.	w
_________________	JLS	Ljubljanska banka.
-----------------------------------_ = g
H Delniška glavnica	6ENTRALA:	Rezerva	SHS
SHS kron	kron	]g§J
m
m
so milijonov. LJUBLJANA. 45 milijonov
PODRUŽNICE« Brežice, Borovlje, Celovec, Celje,
H	Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.	•—;
USI
Obrestuje vloge na knjižice po 4°/0- Na daljšo odpoved vezane	vloge	W
po dogovoru.
H	Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja.	—	Izvršuje	vse	v	ljgf
bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše.	Jasi
M	  M
M	Uradne	ure	za	občinstvo 8*/*—12 in od 3—5.	^
^ Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uraduje,
bihe um mmunm mm n mm mmu mhh
>co
o o «-a
«5 £
rt _ C ®
S c
N «
(2l
c/)
Oglejte si pred nakupom veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, v kateri je
XS- nad 100 kompletnih šob
priprostih in najfinejših.
Kompletne spalnice od 1000 Lir naprej.
Za obilen obisk se priporoča
Via Carducci 14 (Gosposka ulica).
o o
rt „
c o j*
'n « « > 0.5
trt