: i Iihsja vsak da« rasaa aabot, sedslj in prasaikov. Iisued dsilj saeapš Satardajs, H Sundays and HolMags. m . i \ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE r Uredniški ln uprsvnitki proatori: 2667 8. Lawndal« Ave. Offica ot Publicatlon: 6657 South Uwndal« Ava. Talaphona, Kockwell 4904 , KTO-YKAR XXVIII. Cena liita ja 66.00 KnterMl m —con4 >1— mmlirr J»nuary U. IDil, at Um |H»t-ufflc* »t CtilMa«. lUinote. un*rr ib. Act of Cuiivmm of March t, UT«. CIIICAGO. 1LL., ČETRTEK. 17. JANUARJA (JAN. 17). 1986. 8ub.oriptlon ffl.oo Y.arly. Ste v n t i m bk k 12 == Acceptance for mailing at »pecial rate of postaje provide«! for in »ertion 110.1, Act of Oct. 6, l»|T, authorigod on Juna 14, lftlft. Ma diskuzija o glavnih vprašanjih socialnega zavarovanja VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije in predsednik Zveze ameriških tovarnarjev »ta debatirala o treh glavnih fazah programa socialnega zavarovanja in o kolektivnem pogajanji^ ter 30-urnem tedenskem delovniku. Roosevelt je spet odgodil predložitev načrta za en dan r \Vashington, D. C„ 16. jan.— Dolgo prjčakovani iRooseveHov načrt socialnega zavarovanja, ki je imel biti predložen danes kongresu, je odložen ns jutri. Chicsgo, 16. jan. — Willism Green, predsednik Ameriške de-avske federacije, in E. C. Heidrich, predsednik Zvese ameriških tovarnarjev, sta sinoči vzela na rešeto tri glavne faze programa socialne zaščite, ki bo predložen kongresu. Diskuzija se je vršila v prostorih univerze Northwestern in se je nanašala na brezposelnostno zavarovanje, kolektivna pogajanja in tride-seturni delovni teden. Green je poudarjal, da je organizirano delavstvo zs to, ds industrije prevzsmejo breme brezposelnostniega zavarovanja in proti temu, da bi delavci prispevali od svojega zaslužka v sklade Ibrezposelnostnega zavarovanja. Socialna zakonodaja, ki naj, uključuje brezposelnostno zavarovanje, starostno pokojnino, podporo zs ovdovele matere in sirote, se mora smatrati kot raztegnitev načela socialnega za- HOLL YWOODSKI IGRALCI SE SPRAVILI NAD BOSSE Hollywood, Cal. — (FP) — Končno so se spravili nad filmske magnate tudi tukajšnji filmski igralci, ki pravijo, da je "etični-pravilnik filmske industrije najnižji od vseh industrij." Odbor petih članov, v katerem so zvezdniki Robert Mongo-mery, Ralph Morgan, Clsude King, Kenneth Thompson in Richsrd Tucker, prsvi, ds je v tej Industriji vsej 70% regularnih igralcev, to je s stalno službo, ki zaslužijo komaj toliko, da se preživijo. Ta odbor je izvolila asociacija igralcev, da izdela "newdealaki" program te industrije in gs prsdloži nra. Odbor prsvi, ds PRIČE IZ NEMČIJE PROTI HAUPTMANNU Flemington, N. J., 16. jan. — Štiri priče iz Nemčije so se včeraj izkrcale v New Yorku in privedene so bile v Nevv Jersey, da nastopijo proti Hauptmannu. Priče so Fincus Fisch, brat u-mrlega Izidorja Fischa, Hanna in Czei*na Fisch, sestri in Min-na Steignitz, bolničarka, ki je stregla pokojnemu Fischu za časa njegove bolezni. Vse štiri je pripeljal ameriški detektiv . Domače vesti Izginoli rojak ^lajden mrtev Mclntyre, Pa.—Dne 21. aprila 1984 je izginil 40-letni Andrej Šuštar. Živel je v naselbini Luzerne Mineš. Zdaj, po devetih mesecih, so našli njegovo truplo, oziroma okostje, lovci v samotnem gozdu. Njegova žena ga je spoznula po čevljih in obleki. Zupuičs ivno, tri ascdrasls otroke in eno testro v Plttsburghu, v starem kraju pa bratu. Doma je bil iz Trpčana pri Ilirski Bistrici na Primorskem. Društveni zdravnik ac je UNtrelil Mclntyre, Pa.—l>r. T. R. Bo-den, zdravnik društva št. .161 SNPJ, si je zadnje dni pognal kroglo v srce. Vzrok ni znan. Zimaka nesreča Warren, O. — Evgen MikuA, Arthur Johnson iz New Yorka, ^»n društva št 321 SNPJ je padel na z ledom pokritem hodniku tako nesrečno, da si je zlo- ki se je mudil več mesecev v Nemčiji, v rojstnem "kraju Hsuptmanna, kjer je preiskal prejšnje življenje obtoženca. Državno tožilstvo namerava s temi pričami iz Nemčije zadati smrtni -udarec znani "Fischevi bajki", v katero se je zavil Hauptmann s svojimi zagovorniki vred. Hauptmann trdi, da je krznarski delavec in njegov bivši prijatelj Izidor Fisch u-grabil Lindberghovega otroka, pisal ter jat ve ne note, prejel $60,000 od "Jafsieja" in potem odšel nazaj v Nemčijo, kjer je umrl za jetiko. Predno je pa mil nogo se doma. pod kolenom. Zdravj Odbor zahteva odpravo teh razmer in uvedbo "pravilnika poštenih odnošajev." O slednjem pa magnatje nočejo nič slišati. Program desetih točk, ki ga je lansko leto predložil Screen Actors Guild, so enostavno zavrgli. Tudi ni dokazov, da so se od takrat poboljšali. varovanja, ki je vtelešen v od-^lfejo delo, ki ne spsds njim. škodninskih zskonih, relifni zakonodaji in zaščiti otroških Življenj. Eksperimenti v zvezi z Izvajanjem industrijskih pravilnikov so pokazali umestnost krajših delovnih ur v industrijah. Krajši delovnik, ki je bil uveden v nekaterih industrijah, je največ pripomogel, da ao industrije absorbirale tri milijone brezposelnih. Trideseturni delovni teden bo moral biti uveljavljen v industrijah, ker to zahtevajo socialne in ekonomske spremembe. Organizacije delodajalcev so tudi vodile opozicijo proti osem-urniku, a je kljub temu prišel. Krajši delovnik je remedura proti brezposelnosti in znanstveni napredek ter novi izymi so ga omogočili. V Green je dalje rekel, da bo organizirano delavstvo delalo na to, da kongres sprejme dodatno zakonodajo, ki naj bi preprečila korporacijam financiranje kom-panijakih unij. Taka zakonodaja je potrebna, da bodo delavci lahko izvajali svoje pravice kolektivnega pogajanja. Te pravice bodo lahko izvajali le, ako so organizirani v neodvisnih in demokratično kontroliranih unijah. Heidrich je pobijal brezposelnostno zavarovanje in argumentiral, da so izkušnje v Nemčiji in Angliji pokazale, da nI mogoče zbrati zadostnih skladov, iz katerih bi brezposelni črpali podporo v dobi velike depresije. Redukcija delovnih ur tudi nI remedura proti brezposelnosti, kar so (»kazale izkušnje zadnjih osem naj stih mesecev. Ako delavec dela le 30 ur v tednu in prejema plačo za 40 ur,i pomeni to zvišanje produkcijakih stroškov in to rezultira v porasti cen živ Ijenskih potrebščin. se filmski magnatje poslužujejo odlel, je izročil Hauptmannu napram igralcem "trikov, laži in' preo8tanek odkupninske vsote izneverb . Besedo jim je prav $14,500, katero je policija našla toliko prelomiti kakor prižgati smodko — navada. Osobje gonijo često po 16 do 20 ur na dan in forsirsjo igralce, da oprav- Heidrich je naglašal, da delodajalci ne nasprotujejo kolektiv nim pogajanjem, naaprotujejo le ^»ki formi kolektivnega pogajanja. ki predviduje kontrolo nad Pogajanji po tako zvanih repre-zentantih, ki niao del grupe de-katere predstavljajo. De-•'•dajalci nočejo priznati teh re-pr« z^ntantov ia razloga, ker vl-d jo v tem ekonomski polom, v katerem bi delavci trpeli bolj ka- , r druga grupa drtav- Ijanov. Otvoritev obrav-nave proti ruskim teroristom Zinovjev, Kamenjev in sedemnajst drugih obtožencev priznalo krivdo. Trockij v ozadju zarote __ Moakvs, 16. jsn. — Včersj se je v Leningradu otvorila obravnava proti Leonu Kamenjevu, Gregoriju Zinovjevu in njunim sedemnajstim tovarišem. Obtoženi so, da so sodelovali s kon-trarevolucionarno grupo, ki je skovala zaroto za umor Sergija Kirova ln vsi so priznali krivdo. Kamenjev, Zinovjev in sedem drugih, kateri pa niso v Rusiji uživali takega slovesa kakor prva dva stara boljševlka. so izpovedali, da so imeli zveze s kon-trarevolucionarnim centrom v Moskvi kot se glasi obtožnica. Ostali obtoženci so obtoženi sodelovanja -z obema kontrare-volucionarnima centroma v Moskvi ln Leningradu, ki sta naredila načrt za umor Kirova v zadnjem decembru. Leon Trockij, izgnani bivši boljševiškl vodja, je igral glavno vlogo pri kovanju zarote. - Obtožnica naglaša, da nI nobenega dokaza, da je moskovski center vodil ali pristal na teroristični umor Kirovs, tods podžigal je teroristične ideje med člani tega centra. Uradno poročilo se glasi, da je Kamenjev priznal sodelovanje z moskovskim centrom do I. 1982 in da ni deloval dovolj e-nerglčno za razpust centra, ki je bil ustanovljen kot posledica notranjega boja v komunistični stranki/ (Dalj* aa I. sUaaL) - J v njegovi garaži. Fischevi sestri in brat bodo zdaj oprali evo-jega pokojnega brata, da ni storil tega zločina in da je vse, kar je fcnefr prinesel s seboj domov in umrl reven. — Policija je dobro zastražila te priče v nekem hotelu v Trentonu, N. J., da ne pride nihče do njih, dokler ne pridejo na vrsto. Zvedenci v pisavi so včeraj ves dan nadaljevali s pričanjem o Hauptmannovi pisavi, katero so primerjali s pisavo na terja-tvenih notah za odkupnino. Hauptmannov odvetnik je omalovaževal sličnost v obeh pisavah, ni pa napravil posebnega vtisa. Potresi v Turčiji zahtevali 45 irtev JsCanbul, 16. jan. — Poročilu, kl so prišla s turških otokov v Marmorskem morju, se glase, da so potresni sunki, ki so pričeli majati te otoke 4. januarja in se ponavljali nadaljnje štiri dneve, zahtevali 46 človeških živ-Ijenj. __ Centralia dobi lastno elektrarno Centralia, III. - Volilci tega meata so v torek odglasovali 8948 proti 1716 za občinsko elektrarno. Nov grob v Penni Windber, Pa.—Vinko Kinkela, novoizvoljeni predsednik društva 421 SNPJ, je zadnje dni naglo umrl za pljučnico. Star je bil 66 let in doma iz Jordanijev, latra. Bil je več let društveni odbornik in zvest člah. Zapušča ženo in štiri otroke. Članica operirana -Fontana, Calif.—Frances Riliter, članica SNPJ ln SSPZ, je bila zadnje dni operirana na d robu. Nahaja se v San Bernardino bolnišnici v San Bernardinu, Cal. Stanje se ji izboljšuje. Nov grob na farmah Willaitf, Wls.—Tu je umrl Jos. Jarc. star 67 letadn doma te Mir- ne na Dolenjskem. Tu fe bival 20 let in zapušča ženo brata in štiri sestre. Slovenski fašist ubil rojaka Cleveland.—Brata Jos. in John Fabjančič sta prejela žalostno vest, da je bil 18. decembra u-streljen njun brat Fraric Fabjančič v Baču, občina Materija pri Brezovici na Primorskem. Ustrelil ga je neki slovenski fašist na lovu. Morilec Je bil aretiran in zdaj se nahaja v preiskovalnem zaporu. Pokojnik je bil star 88 let in rojen je bil v Pol-žanah. Zapušča ženo, dva majhna otroka, starše ln dva brata poleg drugih dveh brutov v A-merikl. Avtna nesreča Brooklyn, N. Y. — Antonija Hater je bila ranjena pri avt-ni nesreči ln nahaja se v ttrook-lyn Hospitalu. Obisk Chicago.—Gi. urad SNPJ in uredništvo Prosvetc sta zadnje dni obiskala Kari Gerlovlč in njegova žena Ana h Dulutha, Minn. Bila ata pri pogrebu Ma-17 Baškovec, ki Je bila sestra Gerlovičeve žene. 41/ UN10NIZEM PRODIRA V OPENSAPAR-SKO TRDNJAVO Priznanje delavskih pravic vodi v industrijski mir ZNAČILNA IZJAVA Um Angelea, Cal/ — Tukajšnji mešCanski list 'Dally News* je prišel do spoznanja, da stru-pensko pobijanje unijakega gibanja ustvarja neznosno situacijo. Iz tega razloga je objavil uvodnik, v katerem silovito Kritizira policijo in javne uradnike, ki pomagajo delodujalorm pri Izbijanju tega gibanja. Ta taktika, piše list, je odgovorna za velikansko škodo, kl jo je mesto utrpelo na svojem ugledu, in zato naj se z njo preneha. List poziva industrijske magnate, naj priznajo predstavnike organiziranega delavstva pri vseh kolektivnih pogajanjih. Povod, da je bil ta uvodnik objavljen, je dala nedavna poravnava spora med Pacific Electric Railway Co. in njenimi delavci. Slednji so namreč zagrozili s stavko, ako družba ne pristane na priznanje unije ln drugih zahtev. V konflikt je potem posegel federalni delavski odbor ln rezultat te Intervencije je bilo priznanje unije ln zvišanje mezde za več odstotkov. Ust naglaša, da take poravnuve ao pot, ki vodi v industrijski mir ln e ventualno gospodarska okreva nje dežele, "Doba, ko se je lahko pozvala policija« da je pretepala delavce ki niso zahtevali ničesar drugega kakor dostojno mezdo In priznanje svojih organizacij, je minila," pravi list. "Ako imajo industrijski magnatje pravico organiziranja, Jo morajo Imeti tudi delavci. Nikdar se še ni zgodilo, da bi )K>llclja udrla V dvorano, v kateri so zborovali magnatje, jih pretepla ln jtm potem l>ovedala, da nimajo pruvlce zborovanja In organiziranja vsvojlh organizacijah," To je zelo značilna Izjava in to tsm bolj, ker Jo Je prinesel meščanski Ust v I/o* Aogelesu, v mestu, ki je postalo že notorič-no kot največja openšaparska trdnjava v Združenih državah ln v katerem so mestne avtoritete vedno ščitile najmočnejše antiunijsk« Interese. PRVI DELAVSKI MUZEJ V AMERIKI Britsko delavstvo podpira bojkot blaga nacijske Nemčije London. — llerbert Morrlson, vod i Ud j delavske strshke v Londonu, je dejal, da bo britsko delavstvo podpiralo bojkot produktov nacijske Nemčija "dokler vlad« ne restavrlra civilnih svobod šč in vsem Nemcem braz razlike." Mena, Ark. — Tukajšnja delavska šola Commonwealth Col-ledge je ustanovila popolnoma novo institucijo v Ameriki — Museum of Hociul Chango (Muzej socialnih sprememb), ki je bil posvečen zudnjl dan letu 11*84. Vseboval bo zbirko relikvij o razrednem boju človeka. "Razredno,, zavedni muzej je nekaj novega za Ameriko," je rekel v svojem otvoritvenem govoru Lucien K,och, ravnatelj šole. "Pred rusko revolucijo 1917 ni bil tak muzej sploh nikjer poznan. Kakor vidite ni na tej zbirki stavkovnih spominov (večinoma slik), .linčarskih vrvi in druge evidence klanovcev, rota-riancev ln trgovskih zbornic nič posebnega; je le dokaz, da je kapitalizem ubil tisto, kar najbolj ljubi. • - . -. "Tukaj am? pričeli sbirati ša začasno, pred našo revolucijo, evidenco socialnih sprememb, ki je obenem komična in žalostna. Ustanovili smo muzej, ki poka-zuje pomenljive razredne kontraste in obenem znači rojstvo nerazredne družbe." Za ta muzsj vlada večje zanimanje v krogih, do katerih je prišla vest o. ustanovitvi, dola je prejela že večjo sbirko slik in druge ropotije, ki spominja nu delavske boje in razredne kontraste. Tlstf. ki pošlje najbolj l predmet do U. marca, bo dobil štipendijo ali šolnino, katero bo lahko dal drugemu. Za določitev imena je šola Ime-la kontest Približno »00 Imen je bilo sugesliraiih. Ime "Muaeum of Social Chsngs" js sugestlrsl Nst Browne Is Downers Orovs, lil., ki je bil tudi deležen nagrada — štipendije zs pohsjsnjs šole za en termin. POSLEDICE PO-SAARSKEGA GLASOVANJA-TEROR Divjanje faiistov in beg aritinacijev iz Posaarja STRAH V AVSTRIJI Konferenca polje* delskih delavcev v Washingtonu Predstavniki so v svojih govorih naglaiali* da je "new*U*l" ignoriral poljedelske delavce kot rtered To je vae. prfctanišču, v ksr je kateri laki od psrnifca |*«ingt<»n koltzJJI z štirje mornarji Izgubili življenje. Seko tovorno ladjo v n#«ryorifceai WaahingtoS, D. C. — (FP) — Najemniški fsrmsrji in poljedelski delavci se tu zborovali 7„ S. in 0. januarja ln aeatavlll načrte za združitev kakih 260 organizacij, ki ao jih ustanovili "pozabljeni milijoni" v zadnjih par le-tih. Konferesso je akllcala Splošna konferenca poljedelaklh delavcev. <)key O'Del I, vodja stavke delavcev na čebulnih (»oljih v O-hiu, voditeljiatavke poljedelskih delavcev v okraju Heabrod, N. J., in delavcev ns |m>IJu sladkorne l>es« v Coloradu ter reprezentance najesinišklh farmarjev so bili med govorniki, Donald Jleialerson, tajnik komiteja, ki Je sklical konferenco, in drugi govorniki so imudarjsli, da Je Rooseveltov "nevv deul" popolnoma ignoriral |Milj«delake delavce kot razred In ni niti skušal re*iti najbolj MnMi STO blemov, k 1 ao mu bili predloženi. Uprava AAA je poklonila več ugodriooti lxigatim farmarjem In s tem naredila ša večjo vrzel med njimi, malimi farmarji In delavci. "Glavni problem," je rekel llenderson," Je obramba interesov poljedelskih delavcev in najemniškjh farmarjev, kl so bili v tej depresiji najbolj udarjeni in za katere se federalna vladah prav n|4 ne zanima Organizirati »e morajo tudi proti vl-giiantom, da bodo Jahko odbijali napade, kl jih slednji uprizar-;ajo na poljedelske delavce v vsaki stavki. Na konferafico ao prišli delegat je unij Ameriška delavake federacije, neodvisnih unij poljedelskih delavcev, organizacij najamnišklh farmarjev in CAn-nery S Agricultural VVorker* Industrial unije. Ženeva, 1«. jan. — Svet Lige narodov bo št* tu teden odločil, kdaj Ligu Izroči P< saarje Nemčiji. Saarbruecken, 16. jan. — Po-saarje je tehnično ša vedno pod vlado Lige narodov, fsktično so pa nacijl že zasedli vso dolino in začeli so izvrševat} syoj teror nad untinsclji. Včeraj so bile divje nacijske proslave; ves dan su bile fašistične parade, svasti-ka je vihrala in zvonovi so svo-11IU. V paradah po vseh mestih so vozili mrtvaške krste z napisom "Status quo" ali pa slamnatega možu z enakim napisom, ki Je bingljal na vešalih. Vas antinacljska središča so bila zaprta In policija je obvestila voditelje "Knotne fronte", da jim ne more več jsmčitl zsščlte. Komisija Lige narodov je bila brez moči, kljub temu se nI hotela poslužltl mednarodne armade, da bi ustavila divje demonstracije nacijev, Protinacljske demonstrscljs, katere so v pondeljek zvečer napovedali voditelji antlnacijske fronte, so padle v vodo. Niti e-den protlnsclj se nI pokazal na ulici, voditelji pa so veftlnoms šs pobegnili is Posssrjs. Brsun, vodja soclsllstov, Pfordt, vodja komunistov, ln dr. Hoffmann, vodja protlnadljsklh katoltkov, ao včeraj prekoračili francosko mejo v avtomobilu; odpsljsll so se v Ženevo, kjer bodo spsllrsll na Ligo narodov ss protskcljo. Protlnacljsko časopisje najbrž ne bo več Izšlo v posaarskl dolini. . Ogromna večina ss Nemčijo ne pomeni, ds je vss ts večins zu Hitlerja. "Ker smo Nemci, smo glssovall za Nemčijo, ne sa Hitlerja; Hitler odide, Nemčija pa ostane", Je pojasnilo večine volllcev. Toda hltlerjevel, kl so najbolj predrzni In kričavi, Izrabljajo to zmago zase, predvsem pa za teroriziran Je nasprotnikov, Pariz, 16. jan. — Oficlelna Francija Je aprejels rezultst plebiscita v Posaarju mirno in hladno, Francoski tisk soglaša z Izidom; to so pričakovali In Francija Je zdaj zadovoljna. Kdina skrb, ki navdaja uradne kroge, so Mitični beguni, ki se bodo zdaj izlili iz saarske dolina v Francijo. Teh aa pričakuje o-krog 10,000. Splošno mnenje Ja, da l>egunom Ja treba dati zavetje In pomoč. Iz Metza poročajo, da Je čez 1000 Posaarčanov ia vprsšalo za francoske vizume v Saarbrueckenu. Dunaj. 16. jan. — Plebiscitni Izid v Posaarju z bombastičnimi proslavami v Nemčiji je allno zaskrbel klerofašlate v Avstriji. Tudi avatrijski hltlerjevel, zlasti na Štajerskem ln Koroškem, so priredili demonstracije v prid nemški zmagi, Vlada Je* včersj mobilizirala svoja privatne četa in ukazala zapreti glavne nacijske-voditelj«, Avstrijski klero-fašistl so v strahu, da bo Hitler zdaj, ko je uspešno zaključil kampanjo v Posaarju, obnovil kampanjo za oavojltav Avstrije. Tretji bonusni načrt -predloien v kongresu VVasKlngion, D. C. — Vprašanje izplačil ve bonusa bivšim vojakom j« postalo ša bolj zamotano, ko je.kongresnik Fish iz Ne* Vorka predložil nov načrt v nižji kongresni zbornici. Kon-greaniki so v zagati In na vedo, za katerega bi aa odločili. Fi-ahev načrt ae razlikuje od prejšnjih dveh. ki st* jih predložila kongrrsnika Patman in Vinson. v tam, da določa Isplsčltev bonu ss vojnim vetersnom v petih letnih obrokih. PftOSVETA PROSVETA THE EMLICIITKNMENT GLASILO 1» LASTNINA »LOVSSSS« NASOONE JSDNOTS orwmm * mm4 br (im nsum«! NsMtelaJt m Z4ra*M» 4rU»* <»*»se ChU***> ta | HM m fcto. UM m p«l I«, IIJI M iitrt UU; - Cfclmo. ta Ctmn t7A« m ttfe S » »a pot Mi i as Um.—U* ises ... SutecripOM »U«! far ih# U»IU4 SUUa (asa^t CMas»> aatf CaaaAa MM par fMV. CtHca«a Ctawa »7-*S pm pmr. (arrtan aouairt« SS p«r r«w Cmm «wU«/v po Soptaa« la wraa#a*ae«fc Itoakav m aa vrt*** Kokupt.l Ilurama vmMm (trti—. p+ vaatl. 4r«m» »«wmI IU.) aa po*lliaUlju la « »lula)u. «a |a prlhill lattnik" AAvartklac raUa »a «n»««t «i»u*ri»U ut romnunl. tmiUma aa4 uiaolkiial arttoiM wUI »at ka raUiraaS. OUar M. atfH a« atariai. plan, e«*«*. a«a.. wlll ba MUiraa4 aaljr »hm mm»i*»I«4 by wSf-a4drwa4 and Ma*pa4 NmIo* ta mm. bar lata »tik * PKOHVKTA HIMI Sa. LmmmdsU A»« MKMSKS Or TUB PSVSKATBO PUM Glasovi iz naselbin i.* Zanimive 111 sik a to ranili krajev vi» i:« Dat wm » utilapaH*. SS prim* iDaTTr^Mlir^ierilE^ lam aa aaalov« pumanl. 4a vaai M a ta« datumu« poUtila se-rslalaa. F«ao«M« Ja pra»b4aaao, da aa va« Sat m imUvI. Vest iz blaznice U Atlsnte, Ga., je prišla vest, da je nekdo (ime zamolčano) prišel k neki zemljiščnl tvrd-ki (ime zamolčano) s prošnjo, naj mu povišajo stanarino iz razloga, ker Je ta nekdo dobil zvišanje mezde. Vse to je zabeljeno z naslovom: Depresija je končana!--- Dobro je, da so zamolčali imena. Prav za prav niso imeli kaj zamolčati, kajti t« vest je prišla iz norišnice — v gostoljubni Georgiji je vsekakor več norišnic — in v norišnicah (upamo vsaj) ne poznajo depresije. Rimski sporazum Francoski zunsnji minister Laval je obiskal Rim — prvi visoki francoski obisk pod fašizmom — in potem so poročsil, da sta Laval ln Mussolini sklenila prijateljski pakt med Francijo in Italijo. Nič več se ne bosta latinska sosede gledala postrani! Nekakšen pakt Je sklenjen, toda podrobnosti še niso znsne. Pripovedujejo pa marsikaj. Na primer, da je Mussolini pristal na pogoj Francije sa status quo v Evropi. Evropa ostane, kakršna je, Mussolini ps prenese obnovo rimskegs imperija v — Afriko. Francija je odstopila Italiji precej peščenega sveta v Afriki. Morda je Laval kaj primaknil tudi na račun Abesinlje. Bodočnost bo pokasala. To pomeni, da se je Mussolini odpovsdal reviziji mirovnih pogodb. To bo grenka pllulka za madtarske šoviniste, veleposestnike in be-čare, ki nikakor ne morejo pozabiti — bur-bonci niso še nikdar pozabili — na staro avstro-ogrsko slavo. Kaj bodo zdaj počeli, Je njihova stver — če Je namreč res to, kar poročajo. Avstriji je zajamčena neodvisnost, česar ne bo Hitler zlepa pozabil in dopustil. Rimski sporazum pomeni, da bo Italija odslej pomagala Franciji pestiti Hitlerja. Avstrijska neodvisnost je tudi še zagonetka. Ali bo klero-faš i stična Avstrija toliko neodvisna, da si lahke privošči luksus obnove habsburške monarhije f' Kaj bo na to rekla mala antanta? ,. In kakšno rszmerje je rimski pakt pripravil med Italijo in Jugoslavijo? Prijateljstvo T Med reakcionarnima režimoma je prijateljstvo prav lahko mogoče — tudi na ta način, da se oba reiima zedinita, tla primorskih Jugoslovanov ni več na Primorskem! — kajti reiimi radi vse pozabijo, navadni ljudje pa ne. Pustimo špekulacije. Bližnja bodočnost nam rauKiene, ksj sta velika motn skovala v Rimu. "Zabiti" volilci K T U*. dekan pravnega kolegija John Marshall. j«« zadnje dni povedal "Pavlom Re-vervjanom" t patriotska orgsnizaclja), da je Amerika v veliki nevarnosti s strani "zabitih" volilci v. je pojatnil. da je med Američani ogromno Mevilo ljudi s "primitivno pametjo", ki sicer čltajo čaaoplse, gledajo filme ln poalti&sjo radio, niso pa zmo*ni. da bi vladali sami selie. kljub temu imajo pravico, tla volijo in navadno izvolijo prav tako — idiote, kakršni so-sami. % . "Zabiti volilci", ki jahajo Ameriko v nevarnost,..ao torej oni, ki so pri aadnjih volitvah tidolirili "new deal". Kako zabiti bi bili Me. Če bi \olili skrajno levičarsko? - « Dokler mi isti volilci trpeli republikanske burlsinui ua krmilu vsa leta od \Vileona do Itooaevelta. ao bili kajpada silno pametni. Zabiti ao |Mj«taH preti malo več ko dvema letoma, ko so pnaedlali na demokratsko kljuar. In ko čmt nekaj let spet presedlajo naaaj na republika riako kij use, bodo aeveda ponovno "pametni". Takrat Amerika ne bo v nevarnosti • tega »tališča, čeprav pride v nevarnost s na* sprotnega stališča l'o*na mo to igro Vae zaviai od t#ga, kdo je na konju in kdo je na tleh Mi, ki v bistvu ne vidimo ttobeiM razlike med "bistro" In "zabito" pametjo obeh starih taborov. pravtmo, da vtdilci se bodo resnično apa-m*U>vali tole tedaj. kadar obrnejo hrbet obema taboroma T o bo takrat, kadar bodo delovni ljudje glasovali dueledno ta svoje ekonomske interese, n« pa več ža interese onih. ki jih do- . a ^ . Dnevne beležke MUwaakee, Wk». — Prihodnje nedeljo, dne 20. januarja, bo društvo "Sloga" It. 16SNPJ pro-slavilo svojo tridesetletnico. N treba na dolgo ln široko opisovati stališča, ki gs Je zavzemale to veliko društvo v teku vseh teh dolgih let v naši nasslbinl; vse to je znano vsaksmu, ki kočs videti 4n priznsti dejstva. Tudi n! treba pieati dolgoveznih vabil, ker je umevno, da se bo vsak n* preden član in Članica naše naselbine udeležil te proslave. Naj pomeni ta dan manifestacijo, veliko in mogočno manifestacije vsegs naprednega delavstva n* še naselbine 1 e e e Glede mojegs mišljenja o veri, oziroma o verskih vprašanjih in dogmah, radi katerega me j< •znanec hotel krmiti e čenčam iz rev. Trunkovega "pisanega polja," odgovarjam z besedami kakor jih je govoril v knjigi fFour Horsemen of the Apoca->ypse" revolucionar Cernoff An-gsrsolu Deenoyers: "Resnica je, da si ne delam skrbi zaradi bogs fn tudi ne verujem v dogme. Toda moja duša je kristjanska, kakor so duše vseh revolucionarjev. Filozofija moderne demokracije je filozofija kristjanskih Ujikov. Mi socialisti ljubimo 'ponižane, revne in slabotne. Ml branimo njih pravice do življe-hja, njih dobrobit, kot so to vr-[Šili vsi, kstere pozna zgodovina W največje zvezde verskegs sveta, kateri so videli brata v vsakemu, ki je nesrečen. Mi zahtevamo spoštovanje do zatiranih zaradi pravice, oni drugi zahtevajo to v imenu dobrodelnosti; samo to nas loči. TodA ml hočemo, da si bi človeštvo potom splošnegs sporazuma pridobilo boljše Življenje, da bi močni morali žrtvovati za slabotne, vzvišeni za ponižane, ter da bi svet vladalo bratetvo, iskajoč najvišjo mogočo snakopravnost." e e e Dne 12. t. m. je tukajšnji dnevnik Mllwaukee Sentinel (Hearstov časopis) priobčil dragoceno novico, dragoceno poeeb-no sa nas, ki imamo opraviti z junaškimi branltelji kapitalističnega sistema, kakor sta A. D. v Cleveland u ln pa A. B. v Chicagu. ' Omenjeni dnevnik je v dotični izdaji priobčil izvirno poročilo svoiega posebnega poročevalca Iz Švedske, kjer se je prejšnji dsn vršila otvoritev državnega zbora. Poročilo se Je glasilo deloma sledeče: "Izmed vseh evropskih držav stoji danes Švedska poleg ostalih Skandinavskih dežel kot edina Industrijska dežela, katera je lahko ponosna na švoje velike uspehe na gospodarskem polju v zadnjih letih, 'ko je gospodarska kriza začela izpodkopavati temelje vseh drugih industrijskih držav." V poslanici, prečiUnl ob otvoritvi državnoga zbora, je bilo novdarjano, da Je vlada s pomoč-Jo dolgoletnega noefaMatlčnega gospodarskega načrta odstranila deficit v državnem proračunu ter postavila celotno gospodar« gtvo na trdno podlago. Brezposelnost je bila potom vestnega izvajanja teh gospodarskih načrtov, predloženih po socialističnih Članih vlade, skoro popolnoma odpravljena; samo 1 odsto tek delavcev je sedaj še brez dela. Potom podriavljenja rasnih panog gns|M>daratva, poaeb-♦no javnih naprav, si Jo vlada zagotovila stalne dohitdke, kateri omogočava jo izvajanje daleko-Hetnega načrta za socialno zavarovanje. posebno proti starosti, brezposelnosti, l>olesni in po-nesrečbam. Stenje celotnega gospodarstva se je dvignilo po-sehno Vsled cenene gonilne sile, katera ae nudi industrijam po-jtom državnih električnih cen. tral. Kmetom, trgovcem In delavcem se je zagotovilo višji živ* Ijenski standard potom zvišanja njih dohodkov, kar stalno dovaja novo kri v tok goapodarskeva Življenja ftvodaka. kakor je mano, Ima if nekaj meeecev aocleliatično vlado; to Je bilo doseženo po zadnjih volitvah. Poprej Je de-levatvo tm*kt več let močno socialistično skupino v d rta v nem sboru; več seelelietlčnih voditeljev je ssvsemslo že lete vaŠne vladne poslcije Socialisti predložili vladi posebne gospodarske načrte za obsežna javna dela in podržavljanje nekaterih glavnih panog gospodarstva, poleg načrtov za obširno socialno postavodajo. Odpravilo se je potom teh postav otroško delo, obenem pa upokojilo tisoče starih delavcev in delavk ter zaposlilo mladino. Potom dalekosež-nega zavarovanja za bolezni in ponesrečbe, kakor tudi za brezposelnost, se je znižalo na eni strani dnevne stroške delavskih družin, ki so tako prihranjeni denar porabile za druge potrebščine, zavarovanje proti brezposelnosti pa je omogočilo za brezposelne etalne, dasi nekaj nižje dohodke kot bi bila njih dnevna plača pri delu. Razume se, da je potom socialističnih načrtov znižalo izdatke za armado, v kolikor je bilo to mogoče, obenem pa obdavčilo velika premoženja, predvsem pa velike dedščine. t eno besedo, socialistični nsčrt je določal, da se vzame denar tam, kjer je. V resnici je bilo to de^stveno izvajanje reformističnih ukrepov, o katerih nam prepeva Roosevelt že dve leti. Tako je Hearstov časopis pobil vse laži, s katerimi je par dni poprej Hearst krmil, ali skušal krmiti, ameriško ljudstvo potom svojega govora na radio—da delavstvo ne bo nikdar vladalo, ter d* je za vladanje nezmožno . . . e e e -i Znanec mi je rekel, da ne more kupiti Družinskega koledarja, pa tudi Prosvete in Proletarca si ne more naročiti. Tisti večer pa je zapil sedem dolarjev . . . e- e e "Kaj pa moremo delavci napraviti?" me je vprašal nekdo. Prav nič, če bi bili vsi taki mrliči kot je on. Toda, če bi baš sedaj Izvajalo dvajset milijonov mislečih delavcev in farmarjev primeren pritisk na zvezno postavodajo, si bi lehko zagotovili trideseturni delovni teden, kakor tudi vse postave za socialno zavarovanje. e e e Na svetu se najdejo ljudje, ki pravijo, da ne vedo kaj bodo po-čeli s prostim Časom, če bo delovni Čas skrajšan. Takim ljudem se Človek ne more niti po* emehovati, ker zaslužijo samb obžalovanje. Fr. Novak, 16. Roj za svobodo Cleveland, O. — Akoravno je minilo že 151 let, odkar so očetje te dežele proglasili, da je boj za neodvisnost končan in Amerika je svobodna ter suverena država, vendar se ta boj še vedno nadaljuje, namreč v formah raznih delavskih organizacij in soc. stranke za delavsko svobodo in delavske pravice. Danes imajo organizacije, ki se borijo proti zatiranju delavskih pravic, mnogo nasprotnikov. In to ne samo med kapitalisti. Nerazum- na masa v delavskih bojih dela mnogo več nasprotstva v svojih lastnih vrstah, kakor pa marsikateri velik podjetni magnet. Baš tega se bogatini zavedajo. Dokazov o tem je več ko preveč. Ce bi danes ali jutri res prišlo do zmage, kakršno si Želi zavedno delavstvo, bi oni sedanji nasprotniki bili prvi, ki bi nastopili v proslavljanju tistega, zakar se sedaj drugi borijo. Saj tako se je tudi zgodilo takrat, ko je zmagal Washington. ' In vendar jih je bilo jako malo, ki so se radevolje borili za republiko. Zgodovina, pravijo, je zabeležila, da je bilo v času, ko je nsstala revolucija proti izkoriščevalcem ameriškega ljudstva, 300,000 mož sposobnih za bo j v Ameriki, a komaj 15,000 se jih je odzvalo. Cim pa je prišla zima, se je še to število skrčilo, tako da je bilo komaj 3,000 bojevnikov. Te številke jasno povedo, da je bil zelo težak boj za neodvisnost, ki so ga bili oni, ki so bili resnično prepričani, da bodo imeli boljše življenske pogoje v svobodni republikanski državi kot pod kraljevo vlado. Kakor imajo danes razni vodite J je velike potežkoče, ao jih imeli takrat tudi Washin|rton in nje govi tovariši. Naš industrijski boj je Uk kot takrat. Pridejo voditelji, organizirajo unije; nekaj jih pristopi, drugi ne. Okliciuia je stavka; nekateri se odzovejo, drugi pa gredo stavkokazit. Če je štrajk izgubljen, potem tudi mnogo unionistov dezertira in gre v tabor stavkokazov. Seveda, unljski vodje so pa potem krivi poraza, kot se jih navadno dolži. Delavski industrijski boj potem zastane, v nekaterih slučajih cela leta, predno se spet obnovi. " Mnogi bojevniki v raznih vojnah se proslavljajo za njih junaške čine. Ampak tudi mnogi delavski borci se bi morali proslavljati, kajti njih boj je mnogo težji, ker se bije brez puške in bajoneta. Vse, kar more delavski bojevnik rabiti—je razum. In če bi delavstvo v splošnem znalo rabiti možgansko orožje—razum—bi bila zmaga kmalu izvojevana! Frank Barblč, 53. Društveno slavje in delavske razmere Milwaukee, Wls. — Prosperl-teta je še vedno za vogalom, vladajoči nam še vedno obetajo boljše čase, in to že Šesto leto, ki jih bomo morda res dočakali, če bomo dolgo živeli. In vsi, prav vsi lahko postanemo milijonarji! Kako? Takole: Vsako loto si prihrani en- dolar ln v milijon letih postaneš novopečen milijonar, vrhu tega pa se ti nabere Še lep kupček obresti! Zelo enostavno, kaj? V Milvvaukeeju se sedaj malo boljše dela. Pri družbi Harves ter so začeli uposlovoti svoje prejšnje delavce, pri fcmith Corp. so tudi zelo zaposleni, kajti sedaj je sezija za avtna ogrodja. Toda vse to še ni dovolj, kajti mnogo tisoč delavcev je brez dela — kot bi vrgel en fižol v škaf vode. Veaelk in zabav se ne manjka. Na eejah se vidi na obrazih navzočih, da jih tare depresija, v kateri mora delavec največ doprinesti. Delavci, mali obrtniki in trgovci, zbudite se že enkrat! Cas je tu!. Kapitalizem je dovršil svojo nalogo ln vse skupaj pošteno za vozil. Dozorel je! Kakor jabolko na jablani: ko je zrelo, Če ga ne utrgal, bo samo padlo na tla. Slično je s kapitalizmom. Zato bodimo, pripravljeni! Odvisno je od nas! Pristopite v soc. stranko. 8oc. klub št. 87 zboruje vjak drugi Četrtek v mesecu. Pridružite se in udeležujte se njegovih sej. Vsi ste dobrodošli, člani in nečlani, da se prepričate o njegovem pomenu za delavce. Društvo "Sloga" »t. 16 bo obhajal o svoj 30. jubilej v nedeljo 20. januarja v SST dvorani na 236 W. National ave, 2e ves teden, kamor človek gre, vse govori o tej proslavi. In obeta se zelo bogat program. Ob 8. popoldne nastopijo vsa tri lokalna pevska društva, razni govorniki, med njimi tudi župan Hoan, zvečer bo uprizorjena krasna socialna enodejanka in ob 1.0. uri pa bodo oddane vbodne nagrade (do^r prizes) v gotovini. Zato nikar ne zamudite te redke slav« nosti! V nedeljo 30. jan. vsi v dvorano SST na slavje druitva it. 16 SNPJ, ki praznuje svojo 30 letnico z izbranim programom I Za pripravljalni odbor, Lottk Zajec. Obnova soc. kluba Sharon, Pa—.Prošlo soboto večer se je vršil sestanek v Slovenskem domu, če se obnovi soc. klub ali če vse skupaj zaspi. Glede zadnjega smo bili v zmoti, kajti tudi pri nas smo se začeli zavedati, da soc. klub nam nI bil še nikdar tako potreben kot baš sedaj, ko se je ves kapitalistični svet spravil nad delavca, da ga popolnoma premaga. Ako se delavstvo hitro ne zgane in ako se ne združi, bo kmalu prepozno. Kajti edino v združenju je moč! To je—v soc. stranki. Zato smo se dogovorili na našem sestanku, da skličemo sejo dne 22. jan. ob 8. zvečer, ki se bo vršila v Slovenskem delavskem domu. Pridite vsi in povejte tudi drugim. Saj smo vsi delavci in pri klubu bo dovolj dela za vse. Tu ni nobenih osebnosti. Na svidenje na seji! Joseph Cvelbar. Pojasnilo in potrdilo Little Falln, N. Y,—Ko sem lani spremljal Načeta 2lember-gerja po naselbinah na agitaciji za Proletarca, sva se ustavila tudi v Sharonu in Farrellu. Bil sem priča pogovorom med Na-estom in tamkajšnjimi rojaki. Kar je Nace potem napisal v svojih vtisih z agitacije, je resnica. Pohvalo o Franku Kramarju ava slišala od drugih ljudi, ne od njega; on se napram nama ni prav nič hvalil ne glede dela pri Slovenskem domu ne o čem drugem. Fekt je. da sta oba nedolina. Kramar in Nace, kajti prvi se ni hvalil, drugi pa je pisal le to, kar sva aitžala od drugih. N Upam In želim, da se rojaki, ki se jih to tiče, pomirijo in še naprej složno delujejo za Slovenski narodni dom, ki je sa njihovi dve skupini v omenjenih dveh naselbinah prav prijazne zbirališče. Želim, da jim njih Dom še naprej služI v razvedrilo ln delavski napredek še mnogo, mnogo let! Priznati moram, da so tamkajšnji rojaki zelo vljudni in postreiljivi. * Zato ž#llm. da pride med njimi spet do složnega delovanja za obči napredek in delavsko %stvar. Kajti edinn složno sodelovanje v naprednih vrstah nas more rešiti U kapitalistične suinoeti. Frank Petaus, 2A2 ^ četrtek 17. j^nuarh Hlreaf Malto, japonski poeiantk v * aafcingtonu Slika •o. kaše. ko gre v erad ameriškega driavnege departmenta. Zabava /enakega khtba SND Hpringfield. III. ~ Dne 31. Jan. priredi gospodinjski klub 8ND "bunco party" v domovih prostorih. Vstopnina tfe. Oddane bodo tri nagrade trem najboljšim Igralcem. Vljudno vabimo! vse okoliške rojake, da se udete-1 žijo in pomagajo našemu domu. I Zabave bo dovolj sa vse. 2a dobro poatreibo bo skrbel odbor, t Ns svidenje SI. jan ! i ^ Mary Kramar, tajnica. Intera&cion&la o tivolski resoluciji Curih, Švica. — International Informatiosl tedensko pismo Delavske in socialistične inte nacionale z dne 22. dec. 1834, ima zanimivi razpravo o znani tivolski resoluciji, v kat* so se leta 1909 slovenski in hrvaški socigZ izrekUzdruženje vseh Jugoelovanov v sW ni, demokratični državi Se ne dva me«£ pozneje, v začetku januarja 1910, je to lueijo osvojil tudi jugoslovsnski socialistih I kongres v Belgradu, ki se je izrekel za fe,i,r ' tivno, demokratično balkansko republiko. Tajništvo internacionale imenuje tivolab resolucijo "važen zgodovinski dokument katerega je mednarodni socializem lahko riono. sen." Izvaja, da so jugoslovanski socialisti tedaj pod Avstrijo, gledali z realističnega stal Hiča zgodovinski in politični razvoj jugoai«. vanskih narodov ter bili predhodniki in 3 ciatorji gibanja za združenje vseh Jugoslovan-skih narodov. "Tivolska resolucija je poudarjala," pravijo Mednarodne informacije, ^*da se mora pri zdru. že vanju jugoslovanskih narodov gledati m medsebojne diference," ki eo nastale kot "po. sledica delitve v razne politične enote (Avstri. ja, Srbija, Bolgarija in Orna gora), vpliva drugih narodov, e katerimi prihajajo v stike, in kot poeledjica različnih ekonomskih razmer." "Do združitve Jugoslovanov je prišlo kot po. sledica svetovne vojne. Največji kos v tri-umfiranju narodne ideje je odnesla srbska armada. Vsled tega je srbski vojak postal simbol nove države, Srbi pa so se pričeli smatrati kot resnični predstavniki nove države. "Namesto svobodne zveze v skupnem narodnem življenju je pa prišla na krmilo vojalb in birokratlčna diktatura, ki je dosegla svoj višek v zavrženju vidovdanske ustave in ustanovitvi monarhističnega absolutizma. Vse t« pa ni odpravilo diferenc med narodnostnimi skupinami, ampak je le povišalo boj za enike pravice v novi državi, to posebno s strani Hr-vatov. •■!•-. " * | - I "Uničenje demokracije med Jugoslovani ji pritiraio konflikt med Hrvati in dominantnimi Srbi do akutne točke. Tukaj Je tudi začetek reakcionarnih intrig, ki ao v jedru naperjene direktno proti združenju Jugoslovanov. Fiii-stična Italija, revizionistična Ogrska in mo-narhistična Avstrija si vse skupaj domišljaj* da lahko izrabijo revoito Hrvatov kot instrument za razkoeanje Jugoslovanov in restorici-jo Habsburžanov pod pretvezo revizionizma. "Kršenje elementarnih pravic, katere n»-gtaša tivolska- resolucija in katere stremljenji je združenje Jugoslovanov v demokratični dr* žavi, je pa preprečilo kreiranje balksnake federacije. Posledica tega je, da je fašizem i južni in centralni Evropi dobil priliko, da it Balkana napravi novo torišče interesnih konfliktov, posledice katerih ne bodo nosili le balkanski narodi, marveč tudi ljudstva sosednji roparskih držav. Ce vodi pot do Mamili« skozi Budimpešto, Dunaj in Rim, ima začetek prav sigurno tudi v osrčju jugoslovsnske diktature v Belgradu. "I^e s povratkom k principom tivolske re» lucije in s kreiranjem demokratične Jugoslavije v okvirju balkanske republike se bodo med jugoslovanskimi narodnostnimi skupinami ii med raznimi balkanski mi ljudstvi preprečile m-izogibne frikcije, katere izrabljajo tuje dria* v interesu reakcije." Zlata igla, ki obuja v življenje Ameriški listi poročajo o poskusih, ki w jik v zadnjem času delali s skrivnostno priprav«, "zlato iglo", za obujanje mrtvih. Iglo so izdelali pred dvema letoma z uataaa-vo neke newyorške bolnišnice. Podlaga u ta izum Je bilo dejstvo, da ima srce ob d«"' strani majhno skupino stanic, ki ravnajo utrip vse srčne miRice. Motnje v delovanju teh »b nic vodijo v smrt, zlata igla pa jih s svoji"" sunki spodbuja k novemu delu. Poskusi so pokazali, da znaša janja življenj v prvih 90 sek. po prenehanj« srJnega utripa 80 odst., in sicer prav toliko« metodo z zlato iglo, kakor z drugimi metodah-Po U0 .«ek. do H min. so zniža ta možnost » »J to iglo na 70 odst., za druge načine ps naj* odst. Od o. do 8. min. ima metoda i zlato If* k veuno 30 odstotno verjetnost na uspeh. ge metode pa nobene več. Po 8. minuti j c igla edini pripomoček, ki utegne v redkih pr* merih š« koristiti. V nekaterih prim sHcohol ne Odvajalna »re*4%a e treba »a veu^ * večer, preden gre človek »pat. »n p**««*1 ■ činka do drugega dne. I* grenčico J«*^ običajno na tešče. prav tako rtcinovo olj*i le-tem nastop učinek po 2-8 urah. (IrrirnaporottU b Jafaalav|)e.) evtio odstopil - in se ■ vrne kot vladni PREDSEDNIK? Mandat saWavonwe vMo ddfl Jevtič! _ Dr Korrffc, Spaho in Stanojevic v aVdi- jenci Beograd, 19. decembra 1934. Vladna kriza, ki je nastala čeraj, je morda največjega potu na zadnjih let- v notranjepo-jtičnem razvoju Jugoslavije, (metijski minister Kojič in su-lanji minister Jevtič sta podala emisijo, nakar je vladni pred-* ednik Uzunovič podal demisi- 0 cele vlade. Regentski svet je ►oklical v avdijenco razne dr-avnike, med njimi tudi nekaj oditeljev bivših večinskih, leta 929 razpuščenih strank. Že to aže, da se pripravlja res nova lada. Kakor pravi uradni ko-nunike danes, je dobil mandat a sestavo vlade res Jevtič, ka-or je bilo pričakovati. Ta vladna kriza je posledica lasprotij, ki so bila v vladi ie alj časa in so se z marsejskim tentatom le še poostrila, a ao sbruhnila na dan šele potem, ko e Ženeva glede marsejskega a* entata izpregovorila svojo be-edo. Kakor se spominjamo, je unanji minister Jevtič že kma- 1 po marsejskem atentatu podal vojo demisijo, ki pa nI bila prejeta. Takrat je Jevtič očital ladi, da ni storila prav, da je ustila kralja v Francijo, pre-en je dobila jamstvo za njego- 0 varnost. Toda nasprotja led Jevtičem, generalom 2iv-ovičem in Kojičem na eni in Btalimi ministri na drugi stra- 1 so že starejša. Predsednik ade Uzunovič in njegova sku-ina ministrov so vsi člani Ju-slovanske nacionalne stranke, ivoljeni na temelju oktroirane Btave iz 1. 1931 za poslance, so irej parlamentarni ministri, eneral Zivkovič, Jevtič in Ko-č pa so zunaj te stranke,, ne-arlamentarni poslanci. Med trna dvema skupinama ni bilo »polnega soglasja. V nasprotju ) si najbrže tudi v pogledu na nernice, ki naj jih po marsej-lem atentatu zavzame jugoslo-inska notranja politika. Z ene rani se poudarja, da je treba sproti sovražnikom zunaj drive postaviti res enotno, str-leno Jugoslavijo, to se pravi, i j ti pot do sporazuma med Hr-iti in Srbi predvsem, pa tudi Mtevati bivšo večinsko slo-msko stranko, oziroma njene redstavike. Kakor znano, so li internirani klerikalci (dr. brošec, Kulovec, Natlačen itd.) f»ialu po marsejskem atentatu puščeni in dr. Korošec je takoj ičel živahno delati. Dr. Koro-* je predsednik Glavne za-ružne zveze, v kateri so včla-|ene vae zadružne centrale Ju-Msvije, bil je predsednik avne zadružne zvese pred svo- internacijo in je to tudi ves internacije ostal. Ko je bil Te stranke (stjbaka radikalna, hrvaška radičevska, srbska k me taka, slovenske klerikalna hi Spahova muslimanska) so bile leta 19*9 raipttičene, toda števil« njih pristafteV se je kaj malo smanjlalo. Nasloniti se na. predstavnike teh nekdo njlb strank, jih poklicati le sdaj ali malo kesneje v Vodstvo države ter tako postaviti nasproti zu nanjim sovražnikom strnjeno notranjo Jugftklavljo, to Je naj brfe bllžnjTtfirJevti&vega ha-Mk. mmj_ Kakor pravi uradni komuni ke, je tefentski Si^t sprejel v avdijenco nekatere Voditelje bivših strank ter ke s njtmi posve- toval. JfatoJe dobil Jčvtič mandat za sesteV' ter I"'bi torej zunanji ' minister Jevtič dobil mesto vladnega predsednika, obdrftal pa bi gotovo tudi sunanje ministrstvo. Ce bi Jevtič ne dobil tega mandata in bi ostal sunaj bodoče vlade, bi to napravilo gotovo šolo slab v tisk na vso evropsko javnost, češ, po Jevtičevem na stopu v Ženevi je bil islo&n is vlade. Naaprotno pa sdaj evropski (francoakil) tisk posdravlja sedanji razvoj vladne krize ter želi, da pride do okrepitve notranje Jugoslsvije, kar bo Jev-tičev kabinet '•gotovo pomenil. •Preko te vlade naj bi se počasi vrnilo demokratično politično življenje v državi. .. Vsa Jugoslavija in vsa tujina z napetostjo pričakujeta, kako bo minister Jevtič sestavil vlado. Bolj kakor pri vseh dose-dsnjih vlsdnih - izpremembah zadnjih petih let se zanima za rasplet rekonstrukcije vse jugoslovansko prebivalsvto. 'Pričakovati je, da bo nova vlada sestavljena v nekaj dneh. Umor pri Sevnici najbrie—samomor Poročali smo že na kratko, da so našli nad Sevnico pri Orešju komunistično stranko," le dejal Evdokimov, "ker nismo hoteli priznati njenih uspehov. Kolek-tivizacijo smo smatrali za največjo bedastočo In postali smo prav taki sovražniki sovjetske* ga delavstva kakor zunanji bur-žuji. Delali smo razkol v komunistični stranki in širili strup, ki je rszultlral v umoru K i rova." Evdokimov je po ursdnem poročilu tudi izjavil, da je pripravljen sprejeti vsako kazen, ki mu jo naloži sodišče', ker se zaveda, da jo zasluži. Odjemalci mumeipalne elektrike dobili darilo Deshler, O. — Odjemalci mestne elektrike so v tem malem mestecu prejeli od upravo občinske elektrarne bošično darilo v obliki plačanega računa sa mesec november. "Ta račun je izplačan po komisiji za javno naprave in ga pošiljamo kot sezonsko voščilo," je bilo zapisano na računu. Božično darilo js znašalo $2200. Mestece ne plačuje svoji elek trarni nobenega centa sa cestno razsvetljavo, za šolsko rabo pa tri cente za kllovatno uro. Elektrarna je bila zgrajena pred 10 leti. Ca je kakšna privatna elektrarna že kdaj dala odjemalcem darilo v obliki plačanega računa za en mesec, nI znanol Lahko pa sklepate po svojih iskušnjsh. Kampanja za organiziranje urarjev . N«w York. — Ursrska unija je v tem mestu pričala s kampanjo za organiziranje izdelovalcev in popravljalcev ur, katerih je v New Vorku več tisoč. Ker so urarski delavci le slabo organizirani, je tudi pravilnik slab. Za izdelovalce na primer določa delovnik od 40 do 48 na teden ln 40 centov ffiiifimel-ne plače. Za popravljalne znaša delovnik od 40 do 64 ur na teden, minimalna plača pa $14 in $16, kar je odvisno od velikosti mesta. To velja za vso Industrijo. h\e *o že ►ko veliko pripravo. *>»«, d« no vse zadružne za-v državi potrebne največ-nege v teh hudih časih, da so J vse zadrug iz vse države _ a jim lahko h plahti , znanci zvedeli iz listov, da so ns-Ničen, je sklical veliko za- IU Merviča ustreljenega, so ta-užno zborovanje ter imel tam- koj i,jsvili. da je Mervič najbr-J velik govor. Bil je to ne- t* v Ljubljani sklenil, da po-nt knietnki zadružni par- tge domači kozolec, da se s tem i J)l se dalo preko teh zadrug |tcmtakrm se je Mervič vrnil do-združiti gospodsrstvo iiro-!mov zutf(si] kozolec, se nato od-vse države. Zunanji ] krenil in ustrelil. Baje je bihj Jevti* * *»e med njim in domačimi že dol*o| l>* tezo da je treba gospo- |«t sovraštvo, zaradi če«ar j< •iržavi poateviti na'Mervič tudi odrajžal v tujino.! ■ t* me IJ — in zunanji; 7xitj je tam morda Izgubil delo , , r J«' odbornik j pa Je vrnil s svojim prihra-1 t. svne zadružne zveze! ,njeniw barjem domov in izvr-ro vsem tem je verjetno, ds *j| davni nakkp J h devuosvs skupina, ki imai Seveda ao za zdaj to samo še, • joji atrani tudi vojsko (ge- domneve, ugotovila bo njih rea-, * . , W v°Jni »nIni- ničnost ali neresničnost Me pre r. hkratu tudi Jevtifev svsk),1 j,kavi t#-s»>iti k sodelovanju v vod-i J« pa to že drugi zagonetni ' tudi predstavnike'umor ali nsmomor v s#vni*kii kih atraek, ki ae Iffte-jokoHri zednji mesec. Pred 14 j. dolga leta krepkega!dnevi so namreč našli v Blancl J«nja, m katerih čUne ja pri Sevnici prav tako ustreljene-!• u ali ona skupna ideja. | ga kmečkega sine Dominika1 it 'tvo v družni *« sat jo Nasveti za zdravje OBVARUJTE SE IHFTER1JK Piše dr« John L. Rlce, idravstveni k<>mi»ar metla New Vork kaže rev. J. S. ko je Molil pri otvoritvi 74. Ako vaš otrok ni imunisiran proti difteriji, zaščitite ga takoj, ne iagublte trenutka. Vssk dsn odlaganja ogroža Življenje vašega otroka. Utoa je difterija (devica) hujše sort* kot v prošlosti. Le ono dete je sigurno pred dif-terljo, ki )e bilo imunishrano. Novi način imunizaclje zahteva le en obisk k družinskemu zdravniku, ako je otrok mlajši od šestih let. Ako otrok dobi to in* jekcljo ta teden, bo obvarovan od difterije ln vas ne bo treba skrbeti radi te strašne bolezni. Ni dvoma, da ta Čut brezbrižnosti ln sigurnosti, ksr se tiče difterije, je vreden onih par minut, ki so potrebne ss zaščito otroka. iNi niti par let od tega, odkar je bilo to poerŠDstsvljeno postopanje linajdono. Pred tem je bilo treba trikrat obiskati zdravnika, po enkrat vsak teden, da se Imunlslra otrok vsake starosti, In ta ivnunltf*Ija ni bila razvita kot prod šestimi meseci. Se-daj ena sams kijekcljs Imunltl-rs in lmunisssija stopi v krepost za 6 do 8 tednov. Sa starejše otroke se pfl^oroča dve taki injekciji. V New Yorkju In okolici je io nekoliko stotlspč otrok, kt nlao bili ie Imunlslrani vslic stslne-mu prizadevanju zdravstvenih oblaztl, ki prapovsdajo potrebo Injekcije proti filfteriji. Redi te- };a imamo toliko smrtnih sluča^ sv radi difterije mod temi o-troci. V nekaterih slučajih je kriva trdoglavpst očeta, ki ne mara tmunltagije za otroke, v drugih slučajih je mati kriva, 6e-stokrat oba. Ti jako nespametni ljudje rajši poslušajo ke» sosede, ki "ns verujejo v niksko imunltscljo". Vsi ns J boljši vdravnlkl pri|H>r«»čajo tmunlzar cljo proti difteriji, ker jim j« ls-kušnja -dokazala, da js ona do-bra ln kor Je v, teh sadnJih le tih smanjiels število smrtnih slučajev od difterije v mestu New York od 760 ns isto ns manj ko 100. Le to dejstvo bi moralo zadostovati ss vsskega trdovratnega očeta sli mster, ds je imunisaeijs potrebna sa o-t roke. Kose, ki so bile enkrat tako navadne, da malokdo ni Imel te strašne bolosni. so popolnoma is-glnlle is mesta >Iew York. Moramo se sahvalRI ss to cepljenju koz, ki Je |ki zskonu prisilno. V drugih pokrajlash, kjer ni teke-gs zakona, Je t$ bolezen še vedno jako razširjana. U Indija in Kitajska imata več tO l>ol««ni kot iZdružane (države. Kjer pa Je cepljenje koš strogo uvedeno, Je ta bolezen Izginila ln dandanes se malokdhp izmed staršev brsnl proti cepljenju kos. Pri tem pa Je trebp poudsrjsti, da je mogočnost okužen Ja od krst mnogo manjša lcot ona od difterije. Vsak otrok bi moral biti Imu-nlilrati od dlftferfje, čim Je de-vet mesecev stšr. Zlasti Je važno, da so vsi člrorl pod šestim letom ImunlzIfSnl, ker ravno v tej starosti Jd' bolezen nsjbolj nevarna MA ndatotkov slučajev difterije naataje pri Urokih pod Šestim It tom Ce mu rlaklratl? ImunlzlrajU svojega otrokaf»e ta leden. Poj. dite z njim k Svojemu zdravnl-ku, kajti potreben Je le en obisk. ODftKODNJNA ZA PIM4M4 NK Hsobnegs ss delo. Osllfomls, Connscticut, Missouri, North Ds-kota In Distrtet of Columbla so sledile primeru Msssschusettss, ksr ss tiče definicije "poškodba". Na drugI strani sta drtavi Illinois in Wiseens!n določili sploino kompensscijo vseh bolosnl, ki Izvirajo iz dotičnegs dels. Tedenska odškodnine za poklicne bolezni je Ista kot za onesposobljenje vsled nezgode. Koliko čaaa naj delavec dobiva odškodnino, Je odviano od poročil zdravnika glede onesposobljenje. Zs slučsj smrti vsled poklicne bolezni so odvisni sorodniki upravičeni do kompenzacije, ako so prijavili terjatev tekom določenega roka, ki Jo navadno leto dni. To vse pa so tiče le dva-najstorlce držav«, federalnega dlstrika in ameriških teritorijev, ki so uključili poklicne bolezni v zakon za delavske kompenzacija PUH. Strojevodje izgubili bitko VVaehltitftort Vrhovno so diščo Je nevarne, ker so pre-ekortte. Do tega seključks je prišle todl komlsijs. Vrhovno sodliče Je na prislv Mesnic sedaj odkjčllo, ds je its komisija preko svoje moči. Rudarji v Cali• forni ii zmagujejo Jeckaon, i 'al t- Ena družba, ki kopije Stalo, ae Jo io podala In prisaala rudarsko unijo, neka r ae j^ 200 atavkarjev vrnilo na delo, Pričakuj« se, da se podajo tudi ostale tri družb«. Vso ao pred nekaj tedni »agrozil* s poplavljanjem rudnikov. Stavka traja ^ aad tri »šeste. — Dani se že . . . lezi in zaspi!.. . Jutri moral na delo . . — Takoj bom legel! — ji je pritrdil; sklo- nivši se k njej jo je vprašal: ) Ali si me razumela? — Razumela! — je vzdihnila. Iz njenih , oči ao se znova usule solze in ihte je dostavila: — Padel boš! Pavel je vstal, šel po izbi semtertje in dejal: — Glej, zdaj veš vse, kaj počnem, kara hodim ... vse sem ti razložil! Prosim te, mati, če me ljubi* — nikar me ne oviraj! — Ne, ljubček moj! — je vzkliknila. — Bolj že bf bilo nemara zame, da ne bi vedela! Pavel ji je segel v roko in jo krepko stisnil. — Nič te ne bom ovirsla! — je dejala z • zlomljenim glasom. — Ampak oprezen bodi, oprezen, je otožno dostavila: — Ti hujšaš ... ' S toplim pogledom je objela njegovo krepko, vitko telo in je urno in tiho govorila: — Bog s teboj! Živi, kakor ti je drago, ne bom te motila. Le eno te prosim, — kadar govoril s ljudmi — boj se jih! Bati se je treba ljudi — zakaj drug drugega sovražijo, lakom-nl so in zavistni. Vsi so Ikodoželjni ... Ce jih bol tožil in sodil — te bodo sovražili in uničili! Sin je stal pri vratih in je poslušal njene žalostne besede; ko je mstl končala, je smeh-Ijsje dejal: — Ljudje so slsbi, to je res . . . Odkar pa vem, da je resnica na svetu — so se ljudje poboljšali! . . . Smehljal se je In nadaljeval: , —- Sam ne vem, kako to I Kot otrok sem se vseh bal ... ko Sem doraščal — sem jih začel sovražiti — nekatere zavoljo podloatl, druge, sam ne vam, zakaj ... A sedaj so same vsi dragi... zato, ker se ml smilijo, aH zakaj 7 Nerazumljivo mi je . . . ampak srce se je omehčalo, odkar vem, da niso vsi sami krivi svojega blata. Na to je sa hip obmolknil, kakor da bi poslušal samega sebe, potem ps je potiho in zamišljeno nadaljeval: — Glej, kaklno moč ima resnica! Mati se je ozrla nanj in zamomljala: — Opasno si se izpremenil . . . moj bog! Ko sa je vlegel In zaspal, je mati oprezno vstala s svoje postelje in šla k nJemu. •Pavel je ležal vznak In od bele blazine se je ostro odražalo njegovo rjavo, kljubovalno in strogo obličje. Z roksmi na prsih je stala mati, boaa in v sami srajci, poleg njegove postelje, ustni sta se ji tiho pregibali in is oči so se ji točile enakomerno druga za drugo debele, kalne solze ... V. In zopet sta molče živela, daleč drug od drugega in vendar blizu. Ko Je nekoč sredi tedne, na praznikov dan odhajal Pavel z doma, je dejal materi: — V soboto pride k meni nekaj ljudi . . . — Kaklnih ljudi? — ga Je vpralala. — Nekaj tukajtnjih ... drugi pa is mesta. — Iz mesU? ... je ponovila mati, zmajala z glavo in vzdihnila. — Zakaj, mama? — je nezadovoljno vzkliknil Pavel. — Zakaj? Mati ai je s predpasnikom otrla obraz in odgovorila tiho: — Ne vem ... Kar tako . . . del je po sobi semintja ln ustopivli se pred njo jo je vprašal: — AU se mar bojil? Ciril Kosmač: t — Bojim se! . . . — je priznala, pozna, te ljudi iz mesta? Sklonil se je k njenemu obrazu in srdito, kakor oče njegov je dejal: — Strah nas vse uničuje! In ti, ki nam ukazujejo — izrabljajo strsh in nas le bolj plale. Vedi — če se ljudje boje, zgnijo kakor breze na močvirju . . . Osokoliti se moramo, čas je že! Odšel je v kot in Um ji je dejal: — Vseeno ... pri meni se zbero! Mati je zaplakala: — Ne togoti se! Kako naj se ne bojim? Vse svoje dni sem preživela v strahu . . . vsa dula ga je polna! Potiho in mečje je dejal: — Oprosti mi ... ne morem drugače! Nato je odlel. Tri dni ji je trepeUlo srce in zasUlo je, kadar se je spomnila, da pridejo v hilo tuji ljudje. < Ni si jih mogla predsUvljati, ampak dozdevalo se ji je, da so grozni. Ti so pokazali sinu pot, po kateri hodi... V soboto zvečer se ja Pavel vrnil iz tovarne, se umil in preoblekel, nato pa, ne da bi se ozrl na itiaUr, odšel reko&: — Ce pridejo, jim povej, da se Ukoj vrnem. — Počakajo naj me. Proeim tem, ne boj se ... Ljudje so, kot drugi ljudje. Onemogla se je sesula na klop. Sin jo je čemerno gledal in predlagal: • — Morda odideš . . . To jo je užalilo. Zmajala je z glavo in dejaU: — Ne .. . vseeno je! Zakaj pa? Koncem sepUmbra j« bilo. Po dnevi je na zmrzlp zemljo padal auh, mehak sneg, in sli-ialo se je, kako je škripal pod nogami odhajajočega sina. Na okna se Je naslonila gosU, prežeča tema. Mati sa je z rokami podprla Ob klop, sedela in se pričakujoče ozirala k vratom ... Zdelo se jI je, kakor da bi se v Umi z vseh strani oprezno plazili k hiši sklonjeni in plašno se ozirajoči ljudje, čudno oblečeni in molčeči. Kakor da nekdo že hodi okrog hiše in šara z rokami po steni. ' Zaslišal sa je pisk. Kakor Unak curek se je vil v tišini, otožno in blagoglasno je stikal po pusti Umini in se približeval . . . Naenkrat je pod oknom izginil, kakor da bi se bil pogreznil v leseno sUno. V veži so zaškrUle noge, mati se je stresla, napela obrvi In vsUla. VraU so se odprla. Najprvo se je v sobi pokazala glava s veliko, kosmato kučmo, nato pa je prilezlo dolgo sklonjeno Ulo, ki se je zravnalo, počasi povzdignilo desnico in z gostim globokim glasom dajalo: — Dober večer! Mati se je molče priklonila. — AH Pavla ša nI domu? Človek je počasi slekel svoj kožuh, privzdignil eno nogo, s kučno otepel sneg s čevlja, po-Um ponovil to prooeduro na drugi nogi, vrgel kučmo v kot in zibajoč se na svojih dolgih no-nogah vstopil v izbo. Pristopil Je k stolu, ga pogledal, če je doatl trden in sedel: nato je pokril usta z roko in zazeval. Glava njegova je bila pravilno okrogla in gladko ostrižena, lica obrita, brki pa so mu viseli navzdol. Pozorno je ogladoval sobo s svojimi velikimi sivimi, izbuljenimi očmi; položlvli noge drugo ns drugo se je zazibal na stolu ln vprslal: — Ali je vala U bajU, ali ste le najemniki? (Daljs prihodnji«.) OBISK Malenkosti! Saj. prave malenkosti In drobnarije, ki skoraj niso besede vredne, so bile v tistem obisku tihotapca Ludvika, predrzneža in fakina, pri potepuhu in izgubljencu Bernardu. Svet je dolg. Urok, brezmejen in okrogel; na tisoče in tisoče ljudi živi na njem in sleherni od njih ima svojo doktčno začrtano pot: rojstvo, jok. smeh In pesem, zatiranje in svobodo, hla-sUnje po vsakdanjem kruhu In smrt. To je res nekaj velikega ali pa vsakdanjega, kakor se pač vsame Ce je tako urejeno od vekomaj, bo tako tudi do vekomaj ostalo in človeku ae zaradi tega rep ni potreba razburjati in Izgubljati svojih dragocenih živ-cev. Vae stvar) pa. o katerih sta vedele, klepetala in skrhala, ta dva človeka, so se pripetila Iju-dem ene same majhne tolminske hribovske vasi. Kaj pa je taka vaa proti lirokemu svetu? Nič. veliki nič. Prav majhna in neznatna tisU vas res ni: cer. kev ima. ŽUpnišče, kolo, poštni urad. karabinjerje, financarje, miličnike, dve trgovini, dve gA. stilni, trafiko, ftekarijo. akratka vse kar ae taki polteni vasi spodobi in pri tiče. Pred vojno ka fabinjefjev, finanrarjev in mi-iičnikov. te aodrge. kakor je za-ničljivo posmrkml in pljunil La- zar, niso poznali. Vsake kvatre enkrat, Ukole za žegnanje, za pust In za veselico, kadar so se fsntje le preveč nasrksll dobre rebule in si poUm malce pretrdo pretipali kosti, so jo primahali žandarjl iz trga in zbujali ob tisti priliki s svojimi bajonetami in čeladami velik strah in le več-je spoltovanje. Zdaj pa je sa-veda druga stvar. Vas je posU-la po vojni obviejna; mejo (ta Je potreba zmerom straži ti, posebno le, če človek nima soseda bogve kako na dobrem glasu. To je prv i razlog za to obroženo silo na vasi. Drugi razlog pa je ta, da so ljudje v teh tolminskih grapah kaj l>arbar*ke in divje narave. Neobhodno so potrebni ustrahovanja In pretepanja, po-Uvanja z vodo v zimskih dneh, bikovke, pulkinih kopit, riclno-veg« olja in drugih podobnih zdravil. Divjačini Je najprej potreba izseaati vso moč (to je staro pravik) vseh* krotilcev), lele potem Je dostopna za rasna kulturna podučevanja. Taklno je mnenje oblaati In to mnenje bo tudi držalo, zakaj oblast se, odkar obstoji, nI le nikdar va-rala v svojih mnenjih. Pravzaprav pq tisto med Ludvikom in Bernardom ni bil "ni-kak obiak. le srečanje komaj. Kar takole povsem slučajno aU naletela drug na drugega sredi mesta med avtomobili, v osmi In "Itniml pešci. Vsak od svoje strani sta hotela presekati ulico, I« sU se zadela ravno na sredi. Pa le polUno sU se zadela: četvero nog se je zapletlo in se nikakor ni moglo rešiti. Nekaj časa sta se lastnika teh nog majala in opletala sem In tja, potem pa sta oba hkratu dvignila glave. Ostrmela sU sa kratek hip, nato pa se spogledala s dolgimi in začudenimi pogledi. "Ludvik!" "Hudiča! Kaj si ti, Bernard?" "Z duio in s telesom; ampak oboje je že precej skrahirano." "Kaj si zdaj tu?" "Da. In ti ... le zmeraj?" "de zmeraj." Po tem kratkem pozdravu je obema zmanjkalo besedi. Iz začudenja In zadrege je oba stiskalo v grlu. Saj se nlsU iskala ln je naposled bilo to srečanje neprijetno. Rila sU oba is ene In late vasi. oba nekam po svoje propadla, in dva Uka človeka se nikdsr ne razveselita drug drugega. Ce bi Jima človek ob tisti uri pogledal v dno dule, bi vidd v obeh skoraj eno In isto misel: ali je tega ,treba? "Kaj pa te briga moje uničeno življenje? Ali si ogledujel moje polvedrane čevlje, mojo umazano srajco, mojo razcapano suknjo, mojo neobrito brado in moje lase. ki mi segajo že daleč čes vrat T* si Je mislil nam pri sebi Bernard in grenko razlival svoj smeh na blatno cesto. "Ali ga je bilo ravno danes treba srečati T je v srcu godrnjal Ludvik. "Samo da me bo zdaj moril s tem svojim praz- "" PROflVITA J ni m čvekanjem. In potem morda pa celo ve. da je Tinika v Ljubljani in se mi bo smehljal? Strela hudičeva f'--------- Rok si nisU stisnila; popolnoma sU pozabila na to., Zavila sU v temačno gostilno in se vsedla za mizo. Da, in tako sU se spet našla Udva tiča, Ludvik in Bernard. Bernard je bil njega dni študent, bajUrski sicer, ps vseeno dober in priden in vse je kazalo, da bo nekoč iz njega postal dober "gospod". Pa se je pob izmaličil. Postal je tiste male sorU veliki upornik. Videl je vse gorje krog sebe, vsa zatiranja, vse krivice in hoUl vse to sam reliti. Čutil se je močnega dovolj. Iz svojega doraščajočega mladostnega idealizma je hotel z glavo skozi zid in si je ob tem zidu tudi svojo mlado glavo razbil. Prialužil si je leto dni ječe, izključitev iz šole in bolezen. Zbežal je čez mejo in se poUpal tod od znanca do znanca, od samoU do samote. Včasih suh kruh in voda ob cesti, drugič mehka hotelaka postelja in dpbra pijača. PosUl je človek tiste žalostne sorte, ki so bili pred vojno le redka romantična pojava, po vojni pa rana časa in nadlega "poštene" človeške druibe. (Ni študent, ni kmet, ni delavec, ni uradnik, še potepuh ni, ker ima v sebi ponosa in srca preveč. Velika ničla je, izgubljenec, ki ae svojega izgubljenstva prav dobro zaveda. Ubit je, okraden in oropan tistega največjega: volje do dela in do življenja. Sanj ima na vagone, uresničenja niti za otroško pest. Cepi po kavarnah in prhuU kakor nočna ptica nad samim seboj. Poseda ob cestnih kantonih, gleda v nebo in ne vidi tal pred sabo. Požira bolečino svoje nemoči z veliko leseno žico kakor Je v svojih pastirskih letih požiral močnik in kislo zelje. V tistih svojih srečnih mladih časih, sta močnik in zelje napolnila njegovo doraščajoče lačno telo iri ravno tako je v teh mrkih dneh napolnjena njegova duša z obupom in s sanjami in ne občuti popolne praznote. Ludvik pa je bil fakin z revolverjem za pasom, s smehom na ustih, s solzo v očeh in s kamnom na svoji duši. $11 je to resnično tlč, f^lot, fakin, razbojnik ali kar hočete; navsezadnje je bil le pogumen in nadvse di^ren fant. V tehle razburkanih Časih, ko se vsak koHkor se le more ogiblje nevarnosti, on še vedno lazi čez mejo. Meja pa je tako preklicano zastražena. Po vseh globellh so stražnice pre-natrpane s financarji in miličniki in kar je najhujše, s policijskimi psi. Ti policijski psi so od vraga. Kaj ae hoče, žival je Žival, pameti nima, zato pa tudi ne pozna strahopetnosti In Ludvika* v tolikšni meri kakor obmejni stražniki. Ludvik pa ae prav malo briga za vse te nevarnosti. Saj ne hodi zaradi dobička. iNe, tak pila-kar in volk na denar pa res ni. V kri mu je prišlo, trdi. Nato malce počaka ln pobrunda sam zase. Res da potem reče, da je že v vojski vzljubil nevamoat vendar mu nI vsega verjeti. Za tem. njegovim neprestanim la®e njem'čes mejo mora nekaj tiča-tl. Nekakšno iskanje ali pa ne kakšen obup in savrženost, nekakšen "požvižgam se na ves svet". "In tako le vedno lazil? Kaj ne mieliš odnehati? Kaj se ne bojiš?" vprašuje Bernard. , Ludvik si potisne klobuk globoke je ns oči In polglasno meni: ^Odnehati? Bojim? Ne! Nič se ne bojim. V vojsko so me vr gli komsj sedemnajstletnega. In če si enkrat lazil čes žične ovire v Karpatih in to v najhujši o fenzivi. bol ja lazil čez navadno mejo ob času miru." "2e deset let hodil." "Deset? Štirinajst, reci. Z Lojzom iz Police sem šel prvič, aaj ae ga *i>ominjaš dotgina dol-ginastega? Slo je po sreči in potem sem šel sam enkrat, dvakrat. trikrat, desetkrat in stvar mi je prilla počasi v kri." "V kri?" "V kri!" je udaril Ludvik. "Ce jo ne mahnem vsak teden vsaj enkrat, sem kar bolan. Tako nekam osek se zdim samemu sebi, stisnjen, povezan. Nečesa mi manjka. Cesa, to le sam nt vem. Nevarnosti? Tveganja? Naj-brše." "Najbrže da." meni Bernard. Malo nevarnonti in tveganja da človeku več rssmshs in Življenja. Vem, tudi s mano je tako. Včasih sem Uko obupan, stia- CKTRTEK, 17. JANT^ —Katoratod Pietur». Slika kaže letalce, ki pripravljajo živila, da jih poneso z letali potnikom in pilotu letala kil treščilo na tU v gozdu blizu Little Fallsa, N. Y. ' njen in čutim silno potrebo, da bi se mi nekaj pripetilo. In v takih dnevih bi se najrajši ubil. Pa jaz sem šibič. Iščem nevarnosti, pa se še na rob mosta ne upam. In pomisli, da je most zavarovan z ograjo. Ampak kadar tako blizu začutim dih smrti, po-aUne tista ograja na mah trhla in negotova; vsak čas se lahko zlomi." , "Seveda. Tudi z mano je včasih Uko," pravi Ludvik in oči se mu nekam čudno zaiskrijo. "Vsega sem sit pa si mislim: čez grem. Ce me ujamejo, naj» Bo vsaj konec vsega. Ampak, kadar sem na meji, grm se v vetru strese, ptič zaprhuta v vejevju, zajec se splaši in zdrsi po listju, pa že bežim." "Da, da," pravi Bernard. "Mhm . . . ja ja . . ." pokima Ludvik. * (Dalje jutri.) FRANCOSKA VLADA KUPILA NAPOLEONOVA PISMA Dne 17. dec. so imeli v Londonu zanimivo dražbo Napoleonovih pisem. To so bila pisma, ki jih je francoski cesar pisal svoji ženi Mariji Luži. Francoska vlada je poslala v London k dražbi svoje agente, ki so sklenili kupčijo za pisma ter plačali zanje 5,000 funtov. Pisma, ki so s tem prešla v Najnovejša škotska Neka Skotka je pripeljala svojega sinčka v bolnico in povedala, da je fantek pogoltnil srebrn šiling. Dečka so roentgenizirali in ugotovili, da je srebrnik v želodcu. Zdravnik je materi zapisal dieto za sinčka in prosil, naj mu sporoči, kakšen bo uspeh, nato je pa mater in sina odpustil domov. Minil je teden, toda o materi in sinu ni bilo glasu. Tedaj so iz bolnice poslali usmiljenko na dom, da povpraša, kaj in kako. "Vesfce, sem še enkrat vse izračunala," je odgovorila mati u-smiljenki, "in na srečo se je po- kazalo, da ni bil šiling, ten samo bakren penny. Zaradi em ga samega pennyja bi pa pri dieU vendarle predrago!" i * Dobri prijateljici Mož: "Te neokusne vaze n* da vendar ne boš dala jfospej za poročno darilo?" Žena: "Pa prav gotovo! nesramnica mi je šele pred kim rekla, da takšne vaze ftei Btonj ne bi marala. Zato ji j bom pa dala." • "Pomisli, pravkar sem tiJ da je sansibarski sultan dj svojega 312. otroka!" "Uboga mati!" NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO • Po sklepu 10. redne konvencije se lahko naroči na Hat Prosveta k p šteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov la ene družine k eni naročala!. L Prosveta stane za vse enako, za člane aU nečlane $6.00 sa eno leta* m nino. Ker pa člani ie plačajo pri aeesmentu $1.20 za tednik, se jia to | šteje k naročnini. Torej sedaj ni vzroka, reči, da Je list predrte ia A S. N. P. J. List Prosveta Je vala lastnina in gotovo Je v vsaki druiiii nI ki bi rad čital list vsak dan. Cena fistu ProsveU Je: Za Cieero In Chicago ja.....K 1 tednik in................I 2 tednika In...............I t tednike in...............I 4 tednike in...............I 5 tednikov in..............i Za Zdrui. drŽave in Kanado $6.00 1 tednik in................ 4.80 2 tednika la...............$.00 S tednike in............... 2.40 4 tednike in............... 1.20 5 tednikov in.............. nič Za Evropo je..............$9.00 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali M« Order v pismu in si naročite Prosveto, list, ki Je vaša lastnine. ____ Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha hiti član SM losV^nrl&kPffr knhTnetif«o""do a,i "e pregeli pro{ od družin« in bo zahteval sam svoj liat tednik, S ^Ir i niMavHnna' M«d T"1 ttatl " dotl'ne druiin*. kl * tako skupno namena m d* danes še neobjavljena. Med Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dal njimi je tudi znamenito pisanje, vsoto listu Proaveta. Ako tega ne atore, tedaj mora upravniitvo v katerem je Napoleon obrazlo- datum za to vaoto naročniku. žil svoji ženi vojaške načrte ob Marni. Pismo, ki je prišlo tedaj po skrivnostnem naključju v roke vojskovodji Bluecherju; je bilo obenem uvod v Napoleonov vojaški poraz, ki ga je oropal naposled še kraljeve krone. HUMOR Nočna nevihU "Nič ne veš, kako huda nevihta je ponoči divjala?" "Ne! Kaj je mar grmelo?" se začudi žena. "Seveda, pa še kako!" "Zakaj me pa nisi zbudil? Saj veš. da med nevihto ne morem spati." . e Razlika "Kaj imata skupnega milijonar in siromak?" "Oba s skrbjo misliU na kosilo — eden na preteklo, drugi pa na bodoče." * . 's . « ( e«ar Tiberij Cesar Avgust je v svoji oporoki zapustil vsakemu rimskemu meščanu po sto sestercev. Svoje; mu nasledniku Tiberiju je zapo-vedal. naj te denarje izplača. Toda Tiberij ni bil voljan oporoko izpolniti. Tedaj je prišel neki siromak na šaljivo misel, ki jo je moral grenko obžalovati. Ko je namreč prišel mimo njega neki ppgTebni sprevod, je pristopil k mrtvecu in mu nekaj šejv-nil na uho. Ko so ga vpfašali, kaj Je rekel mrtvecu, je odgovoril: r- V "Rekfl sem mu, naj a|>oroči cesarju Avgustu, da Rimljani še niso dobili svojih sestercev." Tiberij pa ni imel zmisla zs tskšne šale. Pnaval, je šaljivca k sebi. mu«lastnoročno naštet sto ateroev. nato ga je pa kratko-j malo izročil krvniku. "Pojdi." mu je rekel, "in sam povej cesarju Avgustu, da si svoje *e*terce pošteno dobil." PR08VETA, SNPJ, 2667 80. Lswndale Ave., Chicago, ID. Priloženo pošiljam naročnino za list Proeveto vsoto $........... »> ,m®......................................\..CL društvs št...... Naslov ........................................................... Ustavite tednik in ga pripiflite k moji naročnini od sbdečih člaaefi družine: 2)................................ S) ........................................ 4) ........................................ 5) ........................................ M**to ................................Država .... Nov naročnik............................ ».rolnik Čl. društva št. ČL društva it. ČL društva št. ČL društva it. TISKARNA S.N.M SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deb Tiska vsbila zs veselice ln shode, vizitnice, čso® knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatrt* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in d VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLAN S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI : Vas pojasnila daje vodstvo tiskarn« .Cen« zmerne, unijako delo prve vrste Pilite po informacije na naslovi s.n.p.j. printer* 26S7-5§ SO. LAWNI)At.E AVENIJ* Telefon R*ekwell 4*04 CHICAGO. ILL. Tem 1, 4oho n« toljo tod* *«s mtwm po|ose,to AGITIRAJTE ZA ••PROIVlTOl