(O ^ >(0 s® is Q.O o s 2 0 > o -2 ^ o -4 o z -6 o J -8 M o -10 o -12 -14 11 i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 8 H 6 < 4 S 2 0 > < > -2 p -4 u -6 <■■> p -X M u -10 < > -12 -14 10 8 6 < 4 >n 2 m 0 > i i ^ O -4 u Z -6 i i -8 H -10 < l -12 -14 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka januarja 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, January 2003 V visokogorju so najnižjo temperaturo zraka izmerili 11. januarja, ko je bilo na Kredarici -19.0 °C, nato pa se je v gorah najhladnejši zrak hitro umaknil in najtopleje je bilo 15. januarja s 5.6 °C. V nižinskem svetu je bilo večinoma najtopleje v enem od prvih štirih dni leta, v Črnomlju so 3. januarja izmerili celo 16.6 °C, nad 15 °C se je temperatura povzpela v Kočevju, na Bizeljskem in v Mariboru. V Ljubljani je živo srebro doseglo 12.0 °C, na letališču v Portorožu 13.2 °C. Najvišja januarska temperatura je bila v Vipavski dolini med 12 in 13 °C, na Krasu 11.0 °C, v teh krajih je bilo najtopleje v dneh med 18. in 24. januarjem. 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Povprečna januarska temperatura zraka v Ljubljani je bila -1.1 °C, kar je natančno toliko kot povprečje obdobja 1961-1990. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila -4.0 °C, kar je 0.2 °C pod dolgoletnim povprečjem. Januarska jutra so bila najhladnejša leta 1963 z -9.6 °C, najtoplejša pa leta 1988 z 1.6 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 2.5 °C, kar je za 0.5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja dalje so bili januarski popoldnevi najtoplejši leta 1975 s 7.9 °C, najhladnejši pa leta 1963 z -2.7 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva na lokalne temperaturne razmere. Slika 1.1.2. Povprečna januarska najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in January and the corresponding means of the period 19611990 Tako kot v nižinskem svetu tudi v visokogorju januar ni opazno odstopal od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna januarska temperatura zraka -8.6 °C, kar je za 0.4 °C pod dolgoletnim povprečjem. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši januar 1963 s povprečno mesečno temperaturo -14.7 °C, najtoplejši pa je bil januar 1989 z -2.7 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna januarska najnižja dnevna in povprečna januarska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. Slika 1.1.3. Januarsko število ledenih dni ter povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily temperature bellow 0 °C in January and the corresponding means of the period 1961-1990 Slika 1.1.4. Januarsko število hladnih dni ter povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.4. Number of days with minimum daily temperature bellow 0 °C in January and the corresponding means of the period 1961-1990 Na sliki 1.1.3. je januarsko število ledenih dni v Ljubljani od sredine minulega stoletja dalje; le trije januarji so minili brez ledenih dni, leta 1954 pa jih je bilo kar 20. Letos je bilo ledenih dni toliko kot lani, kar je dan več od dolgoletnega povprečja. Hladni so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem, za Ljubljano so prikazani na sliki 1.1.4., tudi teh je bilo letos v Ljubljani toliko kot lani, in sicer 23, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja, januarja 1964 so bili hladni vsi dnevi. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. Na sliki 1.1.5. je prikazan potek najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature zraka na Kredarici, letališču v Portorožu, v Biljah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Za vse nižinske postaje, razen za Maribor, je podan tudi potek najnižje dnevne temperature zraka na višini 5 cm. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o 10 5 0 -5 -10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN -30 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN -30 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O H O p H < S H < & W Ph s w H < < w Ph s w H 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN -30 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) januarja 2003 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), January 2003 Januarja je bila povprečna temperatura zraka povsod po državi v mejah običajne spremenljivosti, ob obali je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 0.7 °C, pretežni del države je bil le za kakšno desetinko °C hladnejši od povprečja obdobja 1961-1990, največji negativni temperaturni odklon je bil v Murski Soboti, kjer je bil letošnji januar za 1.0 °C hladnejši od dolgoletnega povprečja. Letos smo imeli tak januar, kot smo jih bili vajeni v časih, ko o klimatskih spremembah še nismo govorili. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne januarske temperature od dolgoletnega povprečja. 10 5 DAN 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 0.5 °C 0.0 °c H-0.5 °c J-1.0°C Slika 1.1.6. Odklon povprečne temperature zraka januarja 2003 od povprečja 1961-1990 Figure 1.1.6. Mean air temperature anomaly, January 2003 Slika 1.1.8. Višina padavin januarja 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in January 2003 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin januarja 2003 Figure 1.1.7. Precipitation amount, January 2003 180 mm 160 mm 140 mm 120 mm 100 mm 80 mm 60 mm 40 mm 20 mm H too °b 70% Slika 1.1.9. Trajanje sončnega obsevanja januarja 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in January 2003 compared with 1961-1990 normals Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Na sliki 1.1.7. je prikazana januarska višina padavin, največ jih je bilo v Kočevskem rogu z okolico, kjer so ponekod dosegli 200 mm. Najmanj padavin je bilo na Goričkem, kjer je padlo od 20 do 40 mm. Običajno sta pri nas januar in februar meseca z najmanj padavinami, deloma zato, ker je zrak v tem delu leta najhladnejši in zato lahko sprejme in prenaša najmanj vlage, deloma pa zato, ker sonce še nima dovolj moči, da bi se prožili kopasti oblaki in bi nastajale plohe ali celo nevihte. Tudi slika shematskega odklona padavin od dolgoletnega povprečja ima velik razpon, povprečje je bilo najbolj preseženo v Novem mestu, za več kot 80 %, več kot 60 % pa je bil presežek v širši okolici Novega mesta, v Beli krajini in v Kočevskem rogu. Za tretjino več padavin kot običajno je padlo ob morju. V Posočju je bilo padavin komaj od 40 do 60 % dolgoletnega povprečja. V Ljubljanski kotlini je bilo padavin malenkost več od dolgoletnega povprečja. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon januarskih padavin od dolgoletnega povprečja. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ v na Kredarici, bilo jih je 13, po 12 pa jih je bilo v Ljubljani in Novem mestu. Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce 1 1 1 1 1 _ , 1 | povprečje 1961-90 | | januar 2003 Z O o > w H 25 20 15 10 - Slika 1.1.10. Mesečne višine padavin v mm januarja 2003 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in January 2003 and the 1961-1990 normals Slika 1.1.11. Januarsko število padavinskih dni. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in January with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.12. Januarska višina padavin in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.12. Precipitation in January and the mean value of the period 1961-1990 > < < 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je padlo 85 mm, kar je 5 % več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.12.). Od sredine minulega stoletja so bili štirje januarji z manj kot 5 mm padavin in sedem z več kot 150 mm. 0 25 50 75 100 125 150 5 0 200 150 100 50 0 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 6 6 ^ 30 4 W £ > < 20 - KREDARICA tljbkl 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > W pq O O N >o N O § 20 - ■ BILJE ti S pq O O Z >o z o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 6 6 ^ 30 W £ > A20 LJUBLJANA ill III-........j- > 6 W pq O 4 g >o N 2 g 1 3 5 7 9 1! 13 I? 17" I? r2T '"2^ ^7 '29 ^f0 DAN > A20 NOVO MESTO lil. > 6 W pq O 4 g >0 N 2 g ................0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN S s ^ 30 w £ > < 20 Q < Ph 10 CELJE LlJllI, Ji > 6 W m o 4 1 2 I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN w £ > < 20 Q < Ph 10 MARIBOR JI, > 6 W m m o 4 g >0 £ 2 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 30 i; > < 20 - Q < MURSKA SOBOTA I.....Il-I I- 0 -.................. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN m o 4 g >0 g 2 M PORTOROŽ > S 6 ^ ^ 30 -m M £ > < 20 - Q < 10 - > 6 W m m o 4 1 Z 2 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) januarja 2003 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, January 2003 50 10 50 10 40 8 40 8 30 - 6 6 4 4 10 - 0 50 10 50 10 40 8 40 8 30 10 -- 10 0 0 50 10 50 10 40 8 40 8 0 0 0 0 50 10 50 10 40 8 40 J 8 10 - 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo januarja skoraj povsod po državi več kot v dolgoletnem povprečju, le na severozahodu države, na Koroškem in v Mariboru je sonce sijalo manj ur, kot napoveduje statistika: na Kredarici je 106 ur sončnega vremena zadostovalo komaj za štiri petine dolgoletnega povprečja, v Zgornjesavski dolini je do povprečja manjkala desetina, v Mariboru so s 56 urami zaostajali za povprečjem za petino. Obe veliki kotlini: Celjska in Ljubljanska sta bili nadpovprečno sončni, v Celju so dolgoletno povprečje presegli za 77 %, nadpovprečno veliko je bilo sončnega vremena tudi ob morju, 127 ur je za tretjino preseglo dolgoletno povprečje. 150 125 100 75 50 - Slika 1.1.14. Januarsko število ur sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in January and the mean value of the period 19611990 1951 1956 1961 1966 Wl' 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je bilo januarja 71 ur sončnega vremena, kar je za dobro polovico več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.14.). Doslej najbolj sončen je bil januar 1981 s 133 urami sončnega vremena, med zelo sončne se uvršča tudi januar 2000 s 120 urami. Najbolj siv je bila januar 1970 s 4 urami sončnega vremena, naslednje leto je sonce januarja sijalo 13 ur, januarja 1972 pa 9 ur. 10 LJUBLJAN A 2 20 - J 15 - 10 - 5 | LJUBLJANA 1 . ------------- 1971 1976 1981 1986 1991 199t 2001 0 -I 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 8 6 4 0 1951 Slika 1.1.15. Januarsko število jasnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of clear days in January and the mean value of the period 1961-1990 Slika 1.1.16. Januarsko število oblačnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.16. Number of cloudy days in January and the mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Jasnih dni je bilo na Krasu 7, ob morju in v Vipavski dolini od 7 do 9, v visokogorju 6. V Ljubljani je bil en jasen dan, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja je bilo petnajst januarjev brez jasnega dneva, leta 1981 jih je bilo 9 (slika 1.1.15.). Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Najmanj oblačnih dni je bilo v spodnji Vipavski dolini, ob morju in v visokogorju ter v Lescah, našteli so jih 7 ali 8. Največ oblačnih dni so zabeležili v Beli krajini, kar 16. V Ljubljani je bilo letos januarja 13 oblačnih dni, kar je 5 dni manj od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.16.). Od sredine minulega stoletja je bilo 29 oblačnih dni januarja 1972, dve leti prej pa 28. Samo 3 oblačni dnevi so bili januarja 1981, leta 1976 jih je bilo 6, leta 2000 pa 7. Povprečna oblačnost je bila najmanjša v Vipavski dolini in Zgornjesavski dolini, kjer so oblaki v povprečju pokrivali le malo več kot polovico neba. V Slovenj Gradcu so oblaki v povprečju prekrivali kar tri četrtine neba. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - januar 2003 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - January 2003 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 -2.9 -0.6 2.7 -7.0 9.9 4 -20.4 12 29 0 709 80 5.6 8 6 66 72 8 0 4 18 24 10 4.3 Kredarica 2514 -8.6 -0.4 -5.4 -11.4 5.6 15 -19.0 11 31 0 885 106 80 5.5 7 6 88 84 13 0 19 31 200 10 741.1 2.3 Rateče-Planica 864 -4.3 0.4 0.8 -8.4 8.7 2 -21.0 12 31 0 755 79 91 5.1 10 9 63 74 11 0 3 27 30 11 913.4 4.0 Bilje pri N. Gorici 55 2.6 -0.1 8.1 -1.2 12.8 24 -8.8 13 22 0 539 111 109 5.1 7 7 70 66 4 2 1 0 0 1007.8 5.5 Slap pri Vipavi 137 2.9 0.1 7.3 -1.1 12.5 18 -7.0 8 17 0 530 5.2 10 9 85 76 7 0 0 4 5 10 4.9 Letališče Portorož 2 4.1 0.7 8.7 0.4 13.2 1 -8.8 13 15 0 491 127 136 4.8 8 8 94 132 9 2 1 6 3 10 1014.1 6.3 Godnje 295 2.2 0.7 6.8 -0.9 11.0 20 -9.0 13 13 0 551 5.6 13 7 88 80 9 0 6 5 15 10 4.9 Postojna 533 -1.0 -0.1 2.9 -4.6 11.5 4 -15.0 8 25 0 650 98 113 5.9 11 4 103 91 10 0 3 18 32 10 5.1 Kočevje 468 -2.1 -0.5 3.1 -6.5 15.7 3 -20.9 13 25 0 684 7.0 13 2 130 147 10 0 13 24 49 8 4.5 Ljubljana 299 -1.1 0.0 2.5 -4.0 12.0 3 -16.2 13 23 0 654 71 154 7.2 13 1 85 105 12 0 10 24 26 10 980.7 5.0 Bizeljsko 170 -2.0 -0.7 2.0 -5.7 15.2 3 -18.0 13 26 0 683 7.1 15 2 65 112 11 0 6 23 37 10 4.4 Novo mesto 220 -1.4 -0.1 2.5 -4.7 14.4 3 -18.2 13 24 0 663 71 102 7.0 13 2 93 183 12 0 16 26 46 10 989.1 5.0 Črnomelj 196 -1.4 -0.3 3.1 -5.6 16.6 3 -22.5 13 24 0 656 6.9 16 3 130 173 11 1 6 25 63 9 5.0 Celje 240 -2.0 -0.2 3.4 -7.1 13.1 4 -24.7 12 28 0 682 94 177 6.5 10 3 55 97 11 0 17 23 28 10 987.7 4.8 Maribor 275 -1.7 -0.4 2.5 -5.4 15.4 3 -15.3 13 28 0 671 56 80 6.5 9 2 52 105 9 0 5 27 40 10 982.7 4.9 Slovenj Gradec 452 -3.4 0.0 0.9 -7.2 6.7 3 -22.6 13 27 0 726 65 82 7.5 14 1 51 101 10 0 10 22 30 11 4.6 Murska Sobota 184 -3.3 -1.0 1.0 -7.5 13.4 3 -21.6 12 29 0 723 68 117 6.9 14 3 32 86 8 0 16 26 27 11 994.4 4.5 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - januar 2003 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - January 2003 Postaja I. d e k a d a I I. d e k a d a III. d e k a d a T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 4.4 8.2 13.2 1.1 -3.3 0.1 -4.9 2.0 7.6 11.7 -2.3 -8.8 -3.3 -9.2 5.8 10.3 12.5 2.3 -2.0 0.5 -2.9 Bilje 3.1 6.0 11.9 0.8 -3.9 0.5 -6.0 0.4 8.0 12.4 -4.3 -8.8 -7.0 -11.3 4.2 10.0 12.8 -0.1 -5.0 -2.8 -8.0 Slap pri Vipavi 2.4 5.6 12.0 -1.3 -7.0 -2.3 -7.0 1.4 7.1 12.5 -2.7 -5.5 -4.8 -6.5 4.6 9.2 11.5 0.4 -5.0 -2.0 -8.0 Postojna -1.5 1.8 11.5 -4.7 -15.0 -5.1 -16.6 -2.7 2.1 7.6 -7.3 -11.5 -8.7 -13.0 1.1 4.6 9.6 -2.1 -8.5 -3.7 -9.8 Kočevje -1.7 3.4 15.7 -5.9 -16.2 -5.2 -19.4 -5.8 1.2 5.2 -11.9 -20.9 -12.9 -23.9 1.1 4.6 9.2 -2.0 -10.2 -3.0 -11.8 Rateče -3.9 -0.1 8.7 -6.7 -16.3 -8.5 -22.8 -7.4 -0.7 3.4 -12.8 -21.0 -18.6 -26.7 -2.0 3.0 6.3 -6.0 -12.0 -9.3 -19.0 Lesce -2.5 1.6 9.9 -5.5 -15.6 -5.3 -18.4 -6.7 1.4 6.5 -12.0 -20.4 -14.6 -23.4 0.3 4.9 8.1 -3.7 -10.5 -4.4 -13.1 Slovenj Gradec -3.3 0.1 6.7 -6.1 -17.4 -9.0 -24.4 -7.4 -1.7 2.5 -12.8 -22.6 -17.1 -28.8 0.2 4.0 5.7 -3.2 -8.8 -6.0 -14.1 Brnik -1.7 2.1 10.7 -4.7 -14.1 -8.5 -2.5 0.4 -13.8 -23.2 -0.1 3.8 7.0 -3.4 -9.9 Ljubljana -0.5 3.0 12.0 -3.1 -8.2 -4.8 -11.6 -4.5 -0.2 3.5 -8.4 -16.2 -13.4 -23.0 1.5 4.5 8.0 -1.0 -6.0 -3.3 -13.4 Novo mesto -1.2 2.9 14.4 -4.1 -13.3 -5.1 -16.4 -4.5 0.9 8.6 -9.1 -18.2 -11.2 -20.9 1.2 3.7 8.6 -1.2 -6.4 -2.1 -8.4 Črnomelj 0.1 4.2 16.6 -3.7 -16.0 -4.4 -16.0 -5.6 1.1 8.5 -11.9 -22.5 -13.2 -24.5 1.1 4.0 8.7 -1.6 -6.5 -2.4 -7.0 Bizeljsko -1.6 2.5 15.2 -4.7 -12.4 -6.0 -15.0 -6.0 -0.8 6.6 -11.2 -18.0 -13.8 -20.6 1.1 4.0 7.2 -1.6 -5.4 -2.8 -7.2 Celje -1.6 2.7 13.1 -5.9 -15.5 -6.6 -19.0 -6.0 2.1 8.1 -13.1 -24.7 -14.2 -26.8 1.2 5.3 9.2 -2.8 -7.2 -3.9 -9.5 Starše -1.9 2.6 14.1 -5.3 -15.5 -6.1 -17.0 -7.1 -1.1 4.6 -12.8 -22.0 -14.3 -25.5 0.4 3.9 7.8 -3.3 -6.5 -3.2 -9.8 Maribor -1.7 1.9 15.4 -4.7 -13.4 -4.6 0.7 7.5 -9.4 -15.3 1.1 4.8 8.8 -2.4 -7.1 Jeruzalem -2.0 1.4 14.5 -4.3 -11.5 -4.5 -11.0 -3.9 -0.3 7.0 -6.7 -13.0 -7.8 -16.0 0.4 2.9 5.5 -1.8 -6.5 -2.1 -6.0 Murska Sobota -2.7 1.7 13.4 -6.9 -19.6 -9.2 -26.1 -7.5 -2.2 3.7 -12.6 -21.6 -15.3 -30.2 -0.2 3.3 5.9 -3.5 -7.1 -4.2 -8.8 Veliki Dolenci -2.5 1.1 14.0 -5.9 -12.8 -6.5 -15.8 -3.8 -0.2 6.4 -7.3 -14.4 -8.7 -17.0 0.4 3.0 6.0 -2.3 -6.0 -3.5 -6.8 LEGENDA: LEGEND: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - januar 2003 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - January 2003 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2003 Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 62.7 7 1.2 1 29.6 3 93.5 11 94 3 3 2 3 0 0 3 6 Bilje 28.2 5 0.0 0 42.1 3 70.3 8 70 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 44.6 6 0.2 1 40.4 2 85.2 9 85 5 4 0 0 0 0 5 4 Postojna 56.9 7 0.3 1 45.7 4 102.9 12 103 32 5 30 10 14 3 32 18 Kočevje 90.6 7 1.2 2 37.9 6 129.7 15 130 49 5 40 10 21 8 49 23 Rateče 32.4 8 1.0 1 27.6 4 61.0 13 61 28 6 30 10 17 11 30 27 Lesce 36.7 8 0.1 1 29.4 2 66.2 11 66 24 4 19 10 11 4 24 18 Slovenj Gradec 33.9 8 2.1 1 15.3 3 51.3 12 51 28 5 30 10 16 6 30 21 Brnik 66.3 8 2.3 2 20.7 3 89.3 13 89 44 5 40 10 15 9 44 24 Ljubljana 63.9 8 1.2 1 20.3 3 85.4 12 85 26 5 25 10 13 7 26 22 Novo mesto 79.3 7 1.8 2 11.7 6 92.8 15 93 46 5 42 10 19 10 46 25 Črnomelj 112.5 7 0.4 2 16.8 8 129.7 17 130 63 5 57 10 30 10 63 25 Bizeljsko 55.1 7 2.7 2 7.4 4 65.2 13 65 37 5 36 10 18 8 37 23 Celje 41.7 8 1.6 1 11.7 3 55.0 12 55 28 5 25 10 10 7 28 22 Starše 61.2 8 3.0 1 3.9 3 68.1 12 68 33 5 30 10 15 11 33 26 Maribor 43.0 8 1.8 1 6.8 3 51.6 12 52 40 5 35 10 19 11 40 26 Jeruzalem 38.7 7 2.0 1 3.1 3 43.8 11 44 43 5 43 10 18 9 43 24 Murska Sobota 23.3 8 2.0 1 6.5 3 31.8 12 32 26 5 27 10 18 11 27 26 Veliki Dolenci 18.2 6 1.2 1 6.9 2 26.3 9 26 31 5 32 10 17 8 32 23 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2003 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2003 - dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0.1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. januarja 2003 100 LJUBLJANA T s 80 40 20 0 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 60 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Ljubljana M 81 % 5 7 % n 07 m/s 13 1 % nnw 07 m/s nne 0.8m/s Maribor 9.2 % NNW 1.3 %/s M 61 % N I.5 m/s 6.3 % NNE 1.8 m/s Kredarica nnw s^mi 8.0 % n 5.2 m/s nne 2.9 % 4.0 m/s 5.6 % nw 0.9 m/s MC 16 3 % ne 0.8 m/s wnw 0.8 %/s ... 20 % w 1.2 m/s wsw 1.0 %/s CMC 103 % ENE 0.9 m/s WNW %/s E111 % ... 2.3 % E 16 m/s W 0.8 m/s ese 62 % ese 1.3 m/s WSW 0.7 m/s 2.2 % sw 1.1 m/s se 44 % se 1.3 m/s ..... 21 % SW 0.6 m/s NE 5 5 % NE 1.2 m/s CMC 34 % ENE 0.9 m/s 3.1 % E 0.7 m/s ESE 27 % ESE 0.8 m/s wnw^mi ... 2.5 % W 3.8 m/s wsw 1.9 %/s MC 17 % ne 3.0 m/s CMC 16 % ene 2.8 m/s 2.8 % e 3.2 m/s ese 55 % ese 2.8 m/s SE 0.9 m/s 0.4 % sw 1.5 m/s se 7 6 % se 3.7 m/s ssw 0.8 rn/s 4.3 % S 0.9 m/s eeE 25 % SSE 1.1 m/s 2.9 % SSW 0.7 m/s 11.8 % S 1.3 m/s ccc 137 % SSE 1.2 m/s ssw 1.6 rn/s 0.7 % s 1.8 m/s eeE 33 % SSE 3.9 m/s Novo mesto NNW 0.7 %s m 24 % N 0.6 m/s 3.6 % NNE 0.8 m/s Portorož - letališče NNW 2.4 %/s m 1.6 % N 2.5 m/s MMC 30 % NNE 3.8 m/s 1.7 % NNW 0.5 m/s Bilje M 07 % N 0.6 m/s 0.8 % NNE 0.8 m/s 3.2 % NW 2.1 m/s MC 12.1 % NE 5.5 m/s ,«, 94 % W 0.9 m/s 5.5 % E 1.2 m/s ,«, 2.1 % W 1.6 m/s WSW 1.0 %s 6.3 % E 2.9 m/s 38.0 % ESE 2.5 m/s ,«, 23 % W 0.7 m/s 35.7 % E 2.8 m/s 9.4 % SW 1.0 m/s 23 % SE 0.7 m/s 3.8 % SW 0.5 m/s 29 % SE 0.8 m/s 8.3 % SSW 1.0 m/s 6.3 % S 1.1 m/s SSE 27 % SSE 0.9 m/s 1.9 % SSW 0.5 m/s 1.5 % S 0.7 m/s SSE 13 % SSE 1.6 m/s Slika 1.1.17. Vetrovne rože, januar 2003 Figure 1.1.17. Wind roses, January 2003 12.2 % NE 1.6 m/s MIZ 2.3 % NE 1.5 m/s 9.0 % ENE 5.4 m/s 11.3 % ENE 2.9 m/s CSE 196 % ESE 1.9 m/s 1.1 % SW 1.5 m/s SE 91 % SE 2.5 m/s 2.2 % SSW 1.8 m/s SSE 31 % SSE 1.8 m/s 2.5 % S 2.0 m/s 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.17.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval vzhodjugovzhodni veter (38 % vseh terminov), druga najbolj zastopana smer je bil sverovzhodnik z 12 %, sledil pa mu je vzhodseverovzhodnik z 9 %. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj s sosednjima smerema jim je pripadlo dve tretjini vseh terminov. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, pripadlo mu je 16 % vseh terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo dobrih 45 % vseh terminov, jugozahodniku s sosednjima smerema pa samo dobrih 16 %. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, januar 2003 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, January 2003 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0.9 -0.9 1.4 0.5 265 5 124 133 54 214 141 136 Bilje 0.7 -1.8 0.8 -0.1 96 0 95 65 27 182 117 108 Slap pri Vipavi 0.0 -0.8 1.0 0.2 124 1 87 76 Postojna 0.0 -0.9 0.8 0.0 156 1 99 91 57 175 106 113 Kočevje 0.5 -3.2 1.4 -0.4 309 4 141 147 Rateče 1.8 -2.3 1.3 0.4 120 4 92 72 48 141 90 96 Lesce 0.6 -3.3 2.1 -0.1 137 0 80 74 Slovenj Gradec 0.7 -3.2 2.3 0.0 201 12 90 101 46 113 76 81 Brnik 1.1 -5.2 1.2 -0.8 262 9 77 115 Ljubljana 1.0 -2.5 1.4 0.0 223 5 76 105 67 284 114 154 Novo mesto 0.4 -2.0 1.2 0.0 452 11 72 183 80 166 64 102 Črnomelj 1.3 -3.3 0.8 -0.3 430 1 80 173 Bizeljsko -0.1 -3.6 1.1 -0.7 301 14 37 112 Celje 0.5 -3.1 1.8 -0.1 226 8 67 96 62 344 125 173 Starše -0.1 -4.5 0.6 -1.2 361 16 26 135 Maribor 0.0 -2.3 1.1 -0.4 261 10 46 105 Jeruzalem -0.5 -1.8 0.0 -0.6 247 12 19 89 Murska Sobota -0.1 -4.1 1.0 -0.9 201 15 54 87 104 211 62 117 Veliki Dolenci -0.4 -1.2 0.7 -0.3 128 9 55 66 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Prva tretjina meseca je bila temperaturno zelo povprečna, topli dnevi v začetku so se uravnovesili z mrzlo drugo polovico prve tretjine januarja. Osrednja tretjina meseca je bila mrzla in povsod občutno hladnejša od dolgoletnega povprečja, zadnja tretjina pa je bila nekoliko toplejša kot običajno. Večina januarskih padavin je padla v prvi tretjini meseca, osrednji del januarja je prinesel zelo malo padavin, lete so ostale pod dolgoletnim povprečjem tudi v zadnji tretjini, izjemi sta le obala in Kočevsko območje. Prva tretjina januarja je bila večinoma oblačna, v Vipavski dolini je bilo sončnega vremena komaj za četrtino dolgoletnega povprečja, le v Prekmurju je bilo malce več sončnega vremena kot običajno. Nadpovprečno sončna je bila druga tretjina januarja, v Celju je sonce preseglo dolgoletno povprečje več kot za trikrat. V zadnji tretjini meseca je bilo več sončnega vremena kot običajno v Ljubljanski in Celjski kotlini in na Primorskem; na Notranjskem razmere niso bistveno odstopale od običajnih. V nižinskem svetu največje debeline snežne odeje običajno beležimo februarja, v visokogorju pa se sneg običajno nabira še vse do aprila, zato januarja izjemno debele snežne odeje še ne pričakujemo. Na sliki 1.1.18. levo je januarska največja debelina snežne odeje na Kredarici. Na Kredarici je 10. januarja debelina snežne odeje dosegla 2 m, kar je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem najvišje januarske debeline snega. Največ snega je bilo januarja 1977, ko so ga namerili 434 cm. Na desni strani slike 1.1.18. je največja debelina snežne odeje v Ljubljani; 10. januarja ga je bilo 26 cm, leta 1987 je bilo kar 89 cm snega, 90 cm pa so ga namerili januarja 1952. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o 450 400 350 300 250 200 -150 100 50 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 Slika 1.1.18. Maksimalna višina snežne odeje Figure 1.1.18. Maximum snow cover depth in January 75 ? O I 50 > PI ItW 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Na sliki 1.1.19. je število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. V Zgornjesavski dolini, kjer običajno sneg januarja prekriva tla ves mesec, letos dolgoletno povprečje ni bilo doseženo, drugod po državi pa je bilo preseženo. V Ljubljani je bilo 24 dni s snežno odejo ob 7. uri, kar je 3 dni več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 16 januarjev s snežno odejo vse dni in štirje brez snežne odeje ob 7. uri. RATEČE n 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 100 25 35 20 15 0 Slika 1.1.19. Januarsko število dni s snežno odejo in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.19. Number of days with snow cover in January and the mean value of the period 1960-1990 Slika 1.1.20. Januarsko število dni z meglo in povprečje obdobja 19611990 § Figure 1.1.20. Number of foggy days 2 in January and the mean value of the £ period 1961-1990 30 25 20 15 10 5 0 1951 1956 1961 2001 Kredarico so januarja vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 19 dneh. Ob morju in v spodnji Vipavski dolini so zabeležili en dan z meglo, 17 jih je bilo v Celju, po 16 v Murski Soboti in Novem mestu. V Ljubljani je bilo 10 dni z opaženo meglo, kar je 5 dni manj od dolgoletnega povprečja, le-to je bilo zadnjič preseženo januarja 1999 s 17 dnevi. Kar 28 dni s pojavom megle pa je bilo januarja 1952 in 1965. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Slika 1.1.21. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare januarja 2003 Figure 1.1.21. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in January 2003 Pozimi so območja visokega zračnega pritiska močnejša in območja nizkega zračnega pritiska globlja kot poleti, zato nas velike razlike v zračnem pritisku januarja ne presenečajo. Na sliki 1.1.21. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. V začetnem delu meseca je prevladoval vpliv območja nizkega zračnega pritiska, takrat je padla tudi večina januarskih padavin. Osrednji del meseca je nad našimi kraji prevladovalo območje visokega zračnega pritiska, ki je 14. januarja dosegel najvišjo povprečno dnevno vrednost. Sledil je hiter padec zračnega pritiska z nizkimi vrednostmi 21. in 22. januarja in nato hiter porast do 25 januarja, mesec se je končal pod vplivom območja nizkega zračnega pritiska in predzadnji dan je bila dosežena najnižja povprečna dnevna vrednost v januarju 2003. Na sliki 1.1.21. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Največ vlage je bilo v zraku v dneh okoli 3. januarja, nato pa se je vlažnost hitro znižala in 12. januarja dosegla najnižjo vrednost v mesecu. SUMMARY Mean air temperature in January was very close to the 1961-1990 normals, temperature anomaly was within +/- 1 °C. After a few relatively warm days at the beginning of January, the second third of the month was quite cold. Most of the precipitation fell in the first third of January, the second third was quite dry. Kočevski rog and the surrounding got up to 200 mm of precipitation, the far north east of the country only about 30 mm. It vas snowing also on the coast, where 3 cm of snow were registered. In the low land snow cover lasted more than on the average in the reference period. Gusty northeastern wind bora was quite frequent on Karst, Vipava valley and on the coast. The first third of January was mostly cloudy, only on the northeast the normal amount of sunny weather was registered, in the second third of January sunny weather prevailed. Sunshine duration in January almost everywhere exceeded the normals, especially in big basins in the central part of Slovenia and on the coast. The only exceptions with less sunny weather than on the average were north west of Slovenia, Koroška and Maribor. Abbreviations in the Table 1.1.1. : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o 1.2. Razvoj vremena v januarju 2003 1.2. Weather development in January 2003 Janez Markošek 1. januar Na Primorskem in v višjih legah pretežno jasno, drugod večji del dneva nizka oblačnost Severovzhodno od nas je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno Evropo pa ciklonsko območje. V nižjih plasteh ozračja je z jugovzhodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. V višjih legah nad okoli 1300 metrov nadmorske višine ter na Primorskem in v Posočju je bilo jasno, drugod se je v večjem delu države večji del dneva zadrževala nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 6, na Primorskem do 13 °C. 2. januar in noč na 3. januar Pooblačitve, padavine, po nižinah dež Območje nizkega zračnega pritiska se je iznad zahodne Evrope razširilo tudi nad srednjo Evropo in severno Sredozemlje. Vremenska fronta se je zvečer in v prvi polovici noči pomikala prek Slovenije. V višinah je pihal močan zahodni do jugozahodni veter. Že v noči na 2. januar se je pooblačilo, 2. januarja je pihal jugozahodni veter. Proti večeru so bile v zahodnih in osrednjih krajih že padavine, ki so se hitro razširile nad vso Slovenijo in v drugi polovici noči že povsod ponehale. Po nižinah je deževalo. Najmanj dežja je padlo v severovzhodni Sloveniji, največ, okoli 20 mm, pa na Notranjskem in severnem Primorskem. Najtopleje je bilo v Beli krajini, ogrelo se je do 13 °C. 3.- 4. januar Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno, razmeroma toplo Naši kraji so bili na obrobju območja nizkega zračnega pritiska, ki je pokrivalo zahodno, srednjo in severovzhodno Evropo. Z razmeroma močnimi zahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal povečini precej suh zrak. Zadnji dan pa je nad zahodno Evropo že nastajala dolina s hladnim zrakom, ki se je pomikala proti zahodnemu Sredozemlju. Prevladovalo je delno jasno vreme, občasno pa je bilo ponekod tudi pretežno oblačno. Razmeroma toplo je bilo, najtopleje pa v Beli krajini, kjer se je ogrelo do 17 °C. 5.- 11. januar Oblačno s pogostimi padavinami, po nižinah, tudi na obali, sneg, burja Območja nizkega zračnega pritiska so se iznad Biskajskega zaliva pomikala proti zahodnemu Sredozemlju, Italiji, Jadranu in nato naprej proti Črnemu morju. V višinah je bila nad Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom. V nižjih plasteh ozračja so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, pritekal je hladen in vlažen zrak. Prvi dan je bilo oblačno s padavinami, na Primorskem so bile tudi nevihte. Sprva je ponekod še deževalo, nato je povsod v notranjosti snežilo. Na Primorskem je zapihala burja. Popoldne je bilo hladneje kot zjutraj. V noči na 6. januar je ponekod še rahlo snežilo, čez dan pa je prevladovalo oblačno, vendar povečini suho vreme (slike 1.2.1.-1.2.3.). Snežiti je spet pričelo v noči na 7. januar, snežilo je tudi ves dan. Zjutraj je snežilo tudi na obali, popoldne pa se je tam delno razjasnilo. Na Primorskem je pihala burja, ki je gradila snežne zamete. Največ snega je zapadlo v jugovzhodni Sloveniji, v Črnomlju 53 cm, v Kočevju pa 49 cm. 8. januarja je bilo sprva delno jasno, čez dan se je od jugozahoda spet pooblačilo. Zvečer je v južni Sloveniji že rahlo snežilo, sneženje pa je v noči na 9. januar spet zajelo vso Slovenijo. Snežilo je tudi čez dan, prav tako na obali. Zvečer je bilo v Črnomlju 63 cm snega, v Novem mestu in Kočevju pa 48 cm. Na Primorskem je pihala burja, ki je gradila snežne zamete. Sneženje je oslabelo 10. januarja čez dan, popoldne je ponehalo in ponekod se je za krajši čas delno razjasnilo. Na Primorskem je še pihala burja. Zadnji dan obdobja je bilo na Primorskem delno jasno z burjo, drugod sprva še oblačno z rahlim sneženjem, čez dan se je razjasnilo, le v jugovzhodni Sloveniji je bilo še oblačno. Ob redkih jasnih nočeh so se temperature spustile globoko pod ledišče. 8. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o januarja zjutraj so tako v Murski Soboti izmerili -20 °C. Razen prvi dan obdobja so bile tudi dnevne temperature v notranjosti države ves čas pod lediščem. 12.- 20. januar Suho zimsko vreme - pretežno jasno, občasno oblačno, predvsem zjutraj in dopoldne ponekod megla Nad jugozahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad Alpe in Jadran (slike 1.2.4.-1.2.6.). 17. januarja se je s svojim središčem prek naših krajev pomaknilo nad vzhodno Evropo, nad zahodno Evropo pa se je proti koncu obdobja iznad Atlantika razširilo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenske fronte so se proti vzhodu pomikala prek srednje Evrope severno od Alp in na vreme pri nas vplivale le z občasno povečano oblačnostjo. Vreme je bilo pretežno jasno, občasno tudi oblačno. Več oblačnosti je bilo 13., 14. in 16. januarja. Predvsem v drugi polovici obdobja je bila po nižinah predvsem zjutraj in dopoldne, ponekod pa ves dan, megla ali nizka oblačnost. Megla je zadnje tri dni obdobja ves dan pokrivala nižine severovzhodne Slovenije. Jutra so bila mrzla, prva dva dni pa zelo mrzla. 12. januarja so v Celju izmerili -24 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile prve dni še pod lediščem, nato pa marsikje po nižinah nad lediščem. Na Primorskem so zadnje štiri dni obdobja izmerili okoli 12 °C. 21.- 22. januar Oblačno z občasnimi padavinami, temperaturna inverzija, po nižinah tudi dež, ki zmrzuje Nad zahodno in srednjo Evropo ter severnim Sredozemljem je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska (slike 1.2.7.-1.2.9.). Z južnimi vetrovi je v višinah začel pritekati topel zrak, nastala je temperaturna inverzija. Pri tleh je še ostal hladen zrak s temperaturo pod lediščem. V noči na 21. januar se je pooblačilo, čez dan je bilo oblačno z občasnimi padavinami, ponekod po nižinah je padal dež, ki je zmrzoval. Padavine so se v noči na 22. januar okrepile, deževalo in zmrzovalo je ponoči in zjutraj v glavnem le še po nižinah vzhodne Slovenije. 22. januarja čez dan so padavine oslabele in ponehale in ponekod se je za krajši čas delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan že povsod nad lediščem. 23. januar Na Primorskem in v višjih legah jasno, drugod megleno in pretežno oblačno Nad srednjo Evropo, Baltikom in severnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, čez dan pa se je nad Alpami začel krepiti anticiklon. V višina je bila dolina s hladnim zrakom. Zjutraj je bila po nižinah megla, na Primorskem pa se je že zjasnilo. Tudi čez dan je bilo v notranjosti Slovenije zmerno do pretežno oblačno, ponekod v vzhodnih krajih pa ves dan megla ali nizka oblačnost. Zjutraj je bila temperatura okoli ničle, na Primorskem do 4, najvišje dnevne pa od 2 do 8 in na Primorskem do 11 stopinj. Le v krajih s celodnevno meglo ali nizko oblačnostjo je bilo okoli 1. 24. - 26. januar Na Primorskem precej jasno z burjo , drugod zmerno do pretežno oblačno Ciklon se je iznad severnega Jadrana pomikal nad srednjo in južno Italijo (slika 1.2.10.-1.2.12.) ter zadnji dan obdobja nad južno Sredozemlje, nad Alpami pa je bil anticiklon. Vremenske fronte so se pomikale severno od Alp. Najbolj je na vreme pri nas vplival sredozemski ciklon. Na Primorskem je vse tri dni prevladovalo jasno vreme, le v noči s 24. na 25. januar se je tudi tam prehodno pooblačilo. Vse dni je pihala burja, ki je oslabela zadnji dan v večernih urah. Drugod je bilo več oblačnosti. 24. zjutraj je bila po nižinah megla, čez dan pa zmerno do pretežno oblačno in zvečer se je od juga oblačnost zgostila, ponoči pa so bile predvsem na jugu tudi rahle padavine, po nižinah deloma dež deloma sneg. Naslednji dan so se rahle padavine razširile nad večino Slovenije, razen Primorske. Na jugu je deževalo, drugod rahlo snežilo. Padavin je bilo le do 2 mm na jugu. V nedeljo, 26. januarja se je oblačnost začela umikati tudi iznad notranjosti Slovenije. Že zjutraj je bilo, razen na Primorskem, jasno ponekod v severni Sloveniji, najkasneje pa se je v popoldanskih urah razjasnilo na severovzhodu. Temperature so bile vse tri dni 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o precej podobne, ponoči od -5 do 2, ob morju do 6, podnevi pa od 2 do 8, na Primorskem čez 10 stopinj C. 27. - 28. januar Zmerno do pretežno oblačno, tu in tam rahle padavine Višinska dolina se je pomaknila bolj proti vzhodu in nad Alpami, severnim Sredozemljem in zahodnim Balkanom je v višinah pihal močan severozahodnik (slika 1.2.15.). V ponedeljek, 27., je čez srednjo Evropo potovala topla fronta. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, zjutraj v notranjosti Slovenije megla in nizka oblačnost. Temperature so bile nižje kot prejšnje dni, saj je bilo od -10 do -2, na Primorskem pa od -1 do 4. Čez dan je ponekod padlo nekaj snežink. Proti večeru se je od zahoda začelo jasniti, medtem ko je na Štajerskem in v Prekmurju del večera še rahlo deževalo in rahlo snežilo. Padavine so že v prvem delu noči ponehale. Naslednji dan je bilo zmerno do pretežno oblačno. Proti večeru je naše kraje hitro prešla oslabljena hladna fronta. Medtem ko se je na severozahodu že začelo jasniti, pa so bile v severni in severovzhodni Sloveniji rahle padavine. Čeprav so bile temperature oba dneva podobne, pa je bil malo toplejši drugi dan, ko je bilo do 10 stopinj in Primorska ni izstopala. 29.-30. januar Sprva na jugu rahel dež, nato suho Višinska dolina se je začela udirati nad severno Italijo in iz severozahodnika se je zračni tok obračal v jugozahodnik. Nad Jadranom je že nastal samostojen ciklon (slika 1.2.16. in 1.2.18.). Zjutraj je bilo na jugu oblačno, v Beli Krajini je sprva rahlo deževalo. Drugod je bilo delno jasno, na Primorskem pa pretežno jasno. Jutranje temperature so bile od -9 do -1, na jugu pa okoli 0. Tudi čez dan je bilo bolj oblačno v južni polovici države in na obali je padlo do 3 mm dežja. Drugod je bilo suho. Popoldne se je nekoliko zjasnilo. Dnevne temperature so bile do 6 stopinj v notranjosti države in 9 na Primorskem. V noči na četrtek se je os višinske doline z najhladnejšim zrakom pomaknila nad Slovenijo. Noč in jutro sta bila jasna, ponekod je bila megla. Tudi ob morju se je temperatura spustila do -2 stopinji. Podnevi so v hladnem zraku nastajali razmeroma plitvi kopasti oblaki in zvečer so bile po hribih posamezne, snežne plohe. 31.januar Rahlo sneženje V višinah se je nova dolina ugrezala nad zahodno Sredozemlje, zato se je tam rodilo novo jedro sredozemskega ciklona, medtem ko je drugo nad Balkanom počasi slabelo. Že ponoči je začelo rahlo snežiti, največ, do 7 cm snega je zapadlo v jugovzhodni Sloveniji. Na Primorskem je začela pihati burja, tam je bilo suho. Čez dan je predvsem na jugu in jugovzhodu še rahlo snežilo in zapadlo okoli 3 cm snega. Drugod pa je sneženje ponehalo. Dnevne temperature so se še dvignile nad ničlo. Od 1 do 5 stopinj je bilo, na Primorskem pa kar 10. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6.1.2003 ob 13. Slika 1.2.2. Satelitska slika 6. 1. 2003 ob 15. uri Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 6. 1. 2003 ob 13. uri Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on January, 6th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.2. Satellite image on January, 6th 2003 at 14 GMT Figure 1.2.3. 500 mb topography on January, 6th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12.1.2003 ob 13. uri Figure 1.2.4. Mean sea level pressure on January, 12th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.5. Satelitska slika 12. 1. 2003 ob 15. uri Figure 1.2.5. . Satellite image on January, 12th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 12. 1. 2003 olj 13. uri Figure 1.2.6. 500 mb topography on January, 12th 2003 at 12 GMT 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 21.1.2003 ob 13. uri Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on January, 21st 2003 at 12 GMT 13. uri Figure 1.2.16. . Mean sea level pressure on January, 30th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.8. Satelitska slika 21.1. 2003 ob 15. uri Figure 1.2.8. Satellite image on January, 21st 2003 at 14 GMT Slika 1.2.11. Satelitska slika 25. 1. 2003 ob 15. uri Figure 1.2.11. Satellite image on January, 25th 2003 at 14 GMT 21 Urad za meteorologijo Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 21.1. 2003 ob 13. uri Figure 1.2.9. 500 mb topography on January, 21st 2003 at 12 GMT Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 25. 1. 2003 olj 13. uri Figure 1.2.12. 500 mb topography on January, 25th 2003 at 12 GMT Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.2.13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 27.1.2003 ob 13. uri Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on January, 27th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30.1.2003 ob 13. uri Figure 1.2.16. . Mean sea level pressure on January, 30th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.17. Satelitska slika 30. 1. 2003 ob 15. uri Figure 1.2.17. Satellite image on January, 30th 2003 at 14 GMT Urad za meteorologijo Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 27. 1. 2003 ob 13. uri Figure 1.2.15. 500 mb topography on January, 27th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.18. Topografija 500 mb ploskve 30. 1. 2003 olj 13. uri Figure 1.2.18. 500 mb topography on January, 30th 2003 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o 1.3. Meteorološka postaja v Framu 1.3. Meteorological station in Fram Mateja Nadbath Na vzhodnem vznožju Pohorja, v Framu ima Agencija RS za okolje meteorološko padavinsko postajo, poleg te so na Pohorju še: štiri meteorološke postaje: v Lukanji, v Lovrencu na Pohorju, v Ribnici na Pohorju in na Gradišču. rHffgr*......- Slika 1.3.1. Geografska lega postaje Fram (vir: Atlas Slovenije) Figure 1.3.1. Geographical position of meteorological station Fram (from: Atlas Slovenije) Slika 1.3.2. Opazovalni prostor v Framu slikan proti zahodu (leva slika) in proti jugu (desna slika) 26.11.2002 (foto: P. Stele) Figure 1.3.2. Observing site in Fram photo to the west (left) and to the south (right), in November, the 26th 2002 (photo: P. Stele) Padavinska meteorološka postaja je na 333 m nadmorske višine. Postavljena je na severovzhodnem pobočju, v naselju. Na postaji merijo višino padavin z ombrometrom, višino novozapadlega snega in skupno višino snežne odeje ter opazujejo vremenske pojave. V času od aprila 1975 do oktobra 1976 so merili višino padavin tudi z ombrografom. Anka Pečovnik je opazovalka na meteorološki postaji Fram od januarja 1977. Pred njo so meteorološka opazovanja in meritve vršili Marija in Ludvik Grafenauer, Anton Kunej, Anton Prelog, Marjana in Anton Kunej, prvi meteorološki opazovalec v Framu pa je bil Valentin Ivanuš, ki je opazoval od leta 1925 do 1930. Meteorološka postaja je v Framu že od leta 1925. V vseh letih do sedaj so bila opazovanja prekinjena le enkrat, v obdobju 19411945. Slika 1.3.3. Opazovalka gospa Anka Pečovnik, 26. 11. 2002 (foto: P. Stele) Figure 1.3.3. Observer Anka Pečovnik, November, the 26th 2002 (photo: P. Stele) 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Slika 1.3.4. Mesečna višina padavin leta 2002 in dolgoletno (1961-1990) mesečno povprečje na postaji Fram. Leta 2002 je največ padavin padlo avgusta, kar 221 mm. Običajno pade največ padavin v poletnih mesecih, dolgoletno povprečje za avgust je 130 mm. Zimski meseci so običajno najbolj suhi, februarja pade le 52 mm. Leta 2002 je bilo najmanj padavin januarja, samo 8 mm. Figure 1.3.4. Monthly precipitation in 2002 and monthly long-term (1961-1990) mean value. 250 i a 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 44 22 64 131 -22 12 0 17 29 -4 0 0 0 0 -2 131 29 0 Bilje 33 8 46 87 -10 5 0 7 13 0 0 0 0 0 0 87 13 0 Slap pri Vipavi 32 19 51 101 2 6 0 8 13 0 0 0 0 0 0 101 13 0 Postojna 19 2 15 36 -4 3 0 0 3 0 0 0 0 0 0 36 3 0 Kočevje 21 0 14 35 -2 6 0 0 6 1 0 0 0 0 0 35 6 0 Rateče 4 0 1 5 -1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 Lesce 10 0 10 20 0 0 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 20 0 0 Slovenj Gradec 2 0 10 13 -1 0 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 13 0 0 Brnik 14 0 5 19 0 0 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 19 0 0 Ljubljana 21 0 17 38 3 4 0 0 4 1 0 0 0 0 0 38 4 0 Novo mesto 20 0 17 37 2 5 0 0 5 0 0 0 0 0 -1 37 5 0 Črnomelj 30 0 15 45 -3 14 0 0 14 4 3 0 0 3 2 45 14 3 Bizeljsko 16 0 15 31 -5 4 0 0 4 1 0 0 0 0 0 31 4 0 Celje 19 0 15 34 1 4 0 0 4 0 0 0 0 0 0 34 4 0 Starše 17 0 9 27 -10 2 0 0 2 -3 0 0 0 0 0 27 2 0 Maribor 16 1 14 31 -4 3 0 0 3 -2 0 0 0 0 0 31 3 0 Maribor-letališče 17 0 9 25 -10 2 0 0 2 -3 0 0 0 0 0 25 2 0 Jeruzalem 23 3 10 36 -9 8 0 0 8 1 0 0 0 0 0 36 8 0 Murska Sobota 13 0 6 19 -8 0 0 0 0 -4 0 0 0 0 0 19 0 0 Veliki Dolenci 17 2 9 27 -6 3 0 0 3 -1 0 0 0 0 0 27 3 0 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Na Vipavskem je veter ter zamrzovanje in odmrzovanje tal povzročilo močno sušenje in odnašanje neutrjenega površinskega sloja tal. Posledica so bile ponekod odkrite in zato na mraz nezavarovane korenine ozimnnih žit. Več škode pa so nizke temperature povzročile prezimni vrste zelenjave v nižinskem priobalnem delu Slovenije in ponekod na Goriškem. V gričevnih in grebenskih legah Slovenske Istre, kjer se nahaja večina nasadov oljk se temperature niso spustile pod kritične vrednostih, poleg tega so oljke v pozni jeseni umirile rast, tako da januarski mraz po poročilih Svetovalne službe, ni povzročil večje škode. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C I(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Tef>0 °C Tef>5 °C Tef>10 °C Vm I., II., III. M * ! soil temperature at 2 cm depth (°C) soil temperature at 5 cm depth (°C) maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) sum in the period - 1st January to the end of the current month sums of effective air temperatures above 0 °C (°C) sums of effective air temperatures above 5 °C (°C) sums of effective air temperatures above 10 °C (°C) declines of monthly values from the averages (°C) decade month missing value extreme decline SUMMARY In Pomurje region the lowest air temperatures dropped below -20 °C. Snow covered most agricultural areas and protected winter wheat against freezing temperatures. According to preliminary estimation frost stressed only young trees and some decorative shrubs in the regions where the onset of rest period delayed due to warm weather in the late autumn period. In the second decade of January the snow was recorded even in Goriška and Vipavska regions and in the Littoral. In those regions the freezing temperatures were strengthened with strong wind (bora) which exsiccated the soil surface and exposed it to erosion. On the flat shore part of the Littoral minimum temperatures dropped to -9 °C. Freezing temperatures seriously injured winter vegetables while the olive trees on the higher growing positions stand them without damage. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Višine in temperature morja 3.1. Sea levels and temperatures Mojca Robič Višina in temperature morja so bile višje od povprečnih obdobnih vrednosti. Višine morja v januarju Časovni potek sprememb višine morja. Morje je bilo večino meseca višje od povprečja. Odstopanja srednjih dnevnih višin od povprečja so bila največja v prvi tretjini meseca, ter v dveh krajših obdobjih v drugi polovici januarja (slika 3.1.1.). V vmesnem obdobju je bila residualna višina negativna ali okoli ničle (slika 3.1.2.). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja 298 cm je bila zabeležena 2. januarja ob 8:38 uri, najnižja 131 cm pa 17. januarja ob 14:34 uri (preglednica 3.1.1.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 224.1 cm, to je nad povprečjem za obdobje 1960-90. Nadpovprečni sta bili tudi najvišja in najnižja gladina morja. Nobena od vrednosti pa ni bila izjemna (preglednica 3.1.1.). Preglednica 3.1.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja januarja 2003 in v dolgoletnem obdobju Table 3.1.1. Characteristical sea levels of January 2003 and in the long term period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper jan.03 jan 1960 - 1990 min 1 sr 1 max cm cm cm cm SMV 224,1 189 I 206 I 240 NVVV 298 247 282 326 NNNV 131 106 1 123 1 176 A 167 141 II 159 || 150 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti/ The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month. A amplitude / the amplitude -10 i \ r i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i \ i i i A i/ \ i i i i i / > / A r !\ i \ 11 Ii i/ I I V/ \ \ X /\ A i / / lf i i ___i__ i i i i i i i i \ A \ i / \ __V/ j i i J 1 1 A/ \ i i r\ / \ i i v i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i -10 -20 O Slika 3.1.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v januarju 2003 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 3.1.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in January 2003 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 ■Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 20 20 0 0 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o 300 - 250 200 - g 150 100 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Hmer Ha -Hres Slika 3.1.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja januarja 2003. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 3.1.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in January 2003 30 Vv dP Vs Slika 3.1.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v januarju 2003 Figure 3.1.3. Wind velocity Vv and direction Vs, air pressure deviations dP in January 2003 360 -- 270 180 90 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 30 3 5 7 9 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Predvidene višine morja v marcu 2003 80 -60 -40 -20 -0 -20 --40 --60 -80 5:21 21:37 8:52 21:58 24 225 26 27 28 £ A p. 2:51 14:52 3:22 15:16 9:22 22:19 9:51 22:39 10:21 22:55 10:49 23:10 11:18 23:28 11:49 23:45 12:27 rn P % 1 6 Xi t\ 9iS 3:51 15:37 4:16 15:58 4:40 16:19 5:06 16:39 5:31 17:01 5:58 17:24 6:31 17:40 0:04 13:30 0:24 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 0:55 19:49 5:34 19:48 6:36 20:07 7:19 20:31 8:01 20:58 —A ff v? K s X —S 4 2 3- —f * 4 if 1 1 i H 1 —'\ TT 1 7:19 17:46 10:13 12:13 0:40 12:58 1:16 13:31 1:49 14:01 2:19 14:31 42 21:25 9:22 21:55 10:01 22:25 10:37 22:52 11:18 23:21 11:55 23:46 12:45 i a 8 £ it 2:52 15:01 3:28 15:31 4:01 16:01 4:34 16:31 5:09 17:00 5:46 17:28 6:25 17:49 0:15 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 0:48 19:10 3:31 19:25 6:03 19:49 6:58 20:09 7:36 20:31 8:10 20:52 ft S7 ki £ 7:22 10:09 0:13 12:10 1:15 12:54 1:43 13:25 2:10 13:51 2:36 14:15 :40 21:12 MS 2 3 4 3:01 14:37 Slika 3.1.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v marcu 2003 glede na srednje obdobne višine morja Figure 3.1.4. Prognostic sea levels in March 2003 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Temperatura morja v januarju Časovni potek sprememb temperature morja. Morje je bilo v začetku januarja s 13.5 °C še izredno toplo za ta letni čas. V prvih dveh tednih se je hitro ohlajalo in v sredini meseca doseglo vrednosti pod 11°C, kar je še vedno nekoliko nadpovprečno. Temperatura se je nato počasi zniževala do konca meseca, ko je bila izmerjena najnižja vrednost 9.8 °C (slika 3.1.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Najnižja mesečna temperatura je bila nekoliko višja od srednje obdobne vrednosti, srednja in najvišja temperatura pa sta bili izjemno visoki, višji od najvišjih obdobnih vrednosti (preglednica 3.1.2.). Temperatura morja Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.1.5. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v januarju 2003 Figure 3.1.5. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in January 2003 Preglednica 3.1.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v januarju 2003 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.1.2. Temperatures in January 2003 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 - 1989 (TMIN, TSR TMAX) TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper januar januar 2003 1980-89 min sr max OC OC OC OC Tmin 9,8 6,4 7,8 10,2 Tsr 11,2 7,6 8,8 10,7 Tmax 13,5 8,9 10,0 11,5 SUMMARY The sea levels in January were higher if compared with those of long term period, but not extreme. The mean sea level was 224.1 cm. The mean and the maximum sea temperature were higher comparing to those of long term period. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o 3.2. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v januarju 2003 3.2. Groundwater reserves in alluvial aquifers in January 2003 Mojca Robič Zaloge podzemne vode so se v januarju povečale v poljih severovzhodne Slovenije in na Brežiškem polju, ter v nekaterih predelih Krškega polja in Spodnje Savinjske doline. V osrednji Sloveniji in na Primorskem pa so se zaloge zmanjšale. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V januarju so bila še vedno sušna območja vodonosnikov na severovzhodu države: celotno Apaško polje, Dravsko polje z izjemo skrajno severnega dela, osrednji del Ptujskega in Prekmurskega polja. Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Nadpovprečno namočeni so bili le Dolenjski aluvialni vodonosniki. Razveseljujoče je bogatenje zalog vode v Prekmurju in delih Apaškega, Murskega in Ptujskega polja, ki pa je sušo uspelo prekiniti le na območjih pod vplivom površinskih vodotokov. Stanje zalog podzemnih voda v lanskem januarju je bilo še bolj alarmantno, saj so bila vsa polja podpovprečno vodnata. Slovenija je bila v januarju povprečno ali nekoliko podpovprečno namočena, le na Dolenjskem je padlo več padavin.V Novem mestu so izmerili skoraj polovico več padavin kot je običajno za januar. Padavine so padale v dveh valovih. V prvih desetih dneh leta 2003 je padla večina januarskih padavin. Izjema je bila Primorska (opazovanja v Novi Gorici), kjer se je večina mesečnih padavin zlila v enem samem dnevu (22. januarja). Takrat je padlo 41 mm, kar predstavlja 70 odstotkov mesečnih padavin. Padavine so padle tudi v obliki snega in za krajši ali daljši čas obležale. Tako je prišlo do efekta zadrževanja, ko padle padavine povzročijo zvišanje podtalnice šele v kasnejših mesecih, ko pride to taljenja snega. To se kaže predvsem pri tistih poljih, ki imajo visoko zaledje, kot so Kranjsko, Vodiško in Sorško polje, dolina Kamniške Bistrice in deloma Spodnja Savinjska dolina. Gladina podzemne vode se je ponekod zvišala, drugod pa zniževala. Največji dvig gladine 60 cm je bil zabeležen v okolici Bukoška na Brežiškem polju, okrog pol metra pa tudi v okolici Medloga v Spodnji Savinjski dolini in pri Teznem na Dravskem polju. Večinoma zvišanja niso presegala 20 cm. Na večini polj pa so se zaloge podzemne vode zmanjševale. Na poljih osrednje Slovenije so bila znižanja okoli pol metra, največje znižanje gladine 157 cm je bilo zabeleženo v okolici Britofa na Kranjskem polju. SUMMARY Groundwater reserves of alluvial aquifers in north-eastern part of Slovenia slightly increased in January, but all others decreased. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o običajne vodne zaloge (normal GW reserves) susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Slika 3.2.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu januarju 2003 v največjih slovenskih aluvijalnih vodonosnikih Figure 3.2.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in January 2003 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula V januarju je bilo mrzlo zlasti med 5. in 20. V tem času je bilo vreme mirno s pogosto jasnimi nočmi in nastale so bolj ali manj debele plasti temperaturnih inverzij z meglo ali nizko oblačnostjo. Pri takih pogojih pride ob večji potrebi po ogrevanju do povečane onesnaženosti zraka zlasti v naseljenih območjih, ki so pod vplivom emisij iz cestnega prometa in iz drugih nizkih virov. Vpliv emisij iz termoelektrarn, ki imajo dovolj visoke dimnike, na kakovost zraka je v nižjih legah majhen, na višje ležečih krajih (npr. Dobovec, Veliki vrh), ki so blizu zgornje meje inverzijske plasti, pa večji. Do konca meseca je bilo potem manj mrzlo in so prevladovali šibki vzhodni do severovzhodni vetrovi. Onesnaženost zraka je bila v januarju zaradi naštetih pogojev v naseljih in nekaterih višjih legah večja kot prejšnje mesece. Med večjimi mesti je bila onesnaženost z SO2 nad dopustno in alarmno mejo v Krškem. Ker ni bilo jugozahodnega vetra, so bile koncentracije v Šoštanju nenavadno nizke. Med kraji, ki so pod vplivom emisij iz TEŠ, je bil tokrat z SO2 nad dovoljeno mejo onesnažen le Veliki vrh. Na področju TET so koncentracije skoraj povsod presegle dovoljene meje, zlasti pa na Dobovcu. Tudi lebdečih delcev je bilo v zraku skoraj povsod preveč. Koncentracije dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in ozona so ostale še pod dovoljeno mejo. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ 1 ura TÜV Bayern Sava EIS TET 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO DIM - SO2 24 ur ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: ANAS, EIS TEŠ, EIS TET, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1. Med večjimi kraji je bilo čez dovoljeno mero onesnaženo le Krško in to tako pri urnih kot pri dnevnih vrednostih koncentracij (781 in 187 ^.g/m3). Presežena je bila tudi 3-urna alarmna vrednost. Ker tudi v januarju ni bilo jugozahodnega vetra, so koncentracije SO2 ostale pod mejnimi vrednostmi v Šoštanju, kar se zgodi redko. Med merilnimi mesti v drugih mestih je bila onesnaženost z SO2 največja v Zasavju, vendar ni presegla dovoljenih mej. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Onesnaženost zraka z SO2 na vplivnem območju TEŠ je bila tako kot v decembru večja od vseh dovoljenih mej le na Velikem vrhu (najvišja povprečna mesečna, dnevna in urna koncentracija 78 ^g/m3, 249 ^g/m3 in 1006 Mg/m3). Koncentracije so presegle dovoljene meje na vseh merilnih mestih, na katere vpliva emisija iz TET. Zlasti visoke so bile v dneh od 19 do 21. januarja na Dobovcu, kjer sta bili izmerjeni najvišja dnevna koncentracija 332 in najvišja urna 2197 ^g/m3. Štirikrat je bila v teh dneh presežena tudi 3-urna alarmna vrednost. Vzrok za tako stanje so bili šibki vetrovi spremenljive smeri in temperaturna inverzija na višini med 600 in 900 m, to pa je blizu nadmorske višine Dobovca. Najvišje mesečno povprečje 73 ^g/m3 pa so koncentracije spet dosegle na Kumu. Vzrokov za to še ne poznamo. Podatki v tem poročilu so začasni, status dokončnega podatka dobijo šele po letnem pregledu. Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile zlasti v naseljenih krajih višje od decembrskih, vendar povsod še pod dopustnimi vrednostmi. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Tudi koncentracije CO so bile višje kot prejšnji mesec a še vedno precej nižje od dopustne vrednosti. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon V januarju 2003 je začela veljati nova uredba na področju varstva zraka, usklajena z uredbo EU za ozon. Po novem so za varovanje zdravja ljudi aktualne le urne in 8-urne koncentracije, ne pa več srednja dnevna vrednost. Novost je tudi parameter AOT40, to je, vsota urnih iz koncentracij, ki presegajo 80 Mg/m3, zmanjšanih za 80 ^g/m3, ki se računa od aprila do septembra in je pomembna pri oceni vpliva na vegetacijo in posebej na gozdove. Zaradi višanja poti sonca v januarju in s tem večjega sončnega sevanja, ki je pogoj za potek fotokemičnih reakcij, je bilo ozona v krajih, kjer ni bilo megle, že več kot decembra, vendar so ostale koncentracije še pod dovoljenimi mejami. Najvišje vrednosti so bile izmerjene na Krvavcu. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4. Lebdeči in inhalabilni delci Tudi skupnih lebdečih in inhalabilnih delcev v zraku je bilo v januarju več kot decembra. Koncentracije, ki so skoraj povsod presegle dovoljeno mejo, so bile najvišje v večjih mestih in v Rakičanu. Prikazane so na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5. Obdobje povišanih koncentracij je trajalo od 13. do 22. januarja, ko je bilo vetra najmanj in so bile temperaturne inverzije najbolj pogoste. Mreža 24-urnih meritev dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini S 1. januarjem 2003 so se končale meritve dima in onesnaženosti zraka s kislimi plini. Obe merilni metodi imata namreč visoko spodnjo mejo detekcije, rezultati pa tudi niso neposredno primerljivi z rezultati meritev SO2 in inhalabilnih delcev v avtomatskih merilnih mrežah. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod odstotek upoštevanih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do septembra. podr področje: U - urbano, N - neurbano / area: U - urban, N - non-urban mob mobilna postaja / mobile station * manj kot 75% veljavnih meritev; informativni podatek / less than 75% data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2003: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2003: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year SO2 410 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV)3 20 (MV) NO2 240 (D V)2 400 (AV) 54 (DV) CO 14 (D V) (mg/m3) Benzen 8,5 (D V) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (MV)5 40 (MV) Inhalabilni delci PM10 60 (DV)4 43 (D V) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za januar 2003, izračunane iz umih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in January 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV maks >MV >MV Zod 1.jan. LJUBLJANA Bež. 92 19 73 0 0 0 35 0 0 MARIBOR * 51 12 37 0 0 0 15 0 0 CELJE 94 25 197 0 0 0 72 0 0 ANAS TRBOVLJE 93 21 151 0 0 0 45 0 0 HRASTNIK 88 12 171 0 0 0 41 0 0 ZAGORJE 95 23 304 0 0 0 77 0 0 MURSKA S. Rakičan 82 6 55 0 0 0 28 0 0 NOVA GORICA* 71 7 22 0 0 0 12 0 0 SKUPAJ ANAS 16 304 0 0 0 77 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE 100 14 80 0 0 0 37 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 81 13 94 0 0 0 38 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 92 41 781 6 6 1 187 3 3 ŠOŠTANJ 99 11 256 0 0 0 32 0 0 TOPOLŠICA 99 9 69 0 0 0 25 0 0 VELIKI VRH 97 78 1006 40 40 1 249 4 4 EIS TEŠ ZAVODNJE 99 11 371 0 0 0 47 0 0 VELENJE 99 11 361 0 0 0 66 0 0 GRAŠKA GORA 100 5 141 0 0 0 24 0 0 PESJE 99 22 394 0 0 0 82 0 0 ŠKALE - Mob 100 10 191 0 0 0 51 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 20 1006 40 40 1 249 4 4 KOVK 97 44 686 6 6 0 170 2 2 EIS TET DOBOVEC 99 43 2197 18 18 4 332 2 2 KUM 82 73 286 0 0 0 156 2 2 RAVENSKA VAS 94 50 407 0 0 0 204 3 3 SKUPAJ EIS TET 53 2197 24 24 4 332 9 9 Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za januar 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in January 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV hours MREŽA Zod 1.jan. >AV LJUBLJANA Bež. U 83 57 192 0 0 0 ANAS MARIBOR U 88 50 140 0 0 0 CELJE U 95 44 143 0 0 0 TRBOVLJE U 94 38 124 0 0 0 MURSKA S. Rakičan N 89 27 111 0 0 0 NOVA GORICA U 92 34 115 0 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 100 10 72 0 0 0 EIS CELJE EIS CELJE U 97 28 59 0 0 0 EIS TEŠ ZAVODNJE N 100 3 63 0 0 0 ŠKALE - Mob N 100 15 76 0 0 0 EIS TET KOVK N 75 8 186 0 0 0 Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za januar 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in January 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV ANAS LJUBLJANA Bež. 92 1,9 5 0 MARIBOR 72 1,5 3,1 0 CELJE 85 1,6 4,9 0 NOVA GORICA* 44 1,1 2,9 0 EIS CELJE EIS CELJE 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za januar 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in January 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV A0T40 Maks maks>MV >MV Zod 1.jan. KRVAVEC N 100 78 104 0 0 102 0 0 ISKRBA * N 65 46 92 0 0 86 0 0 LJUBLJANA Bež. U 80 17 68 0 0 63 0 0 ANAS MARIBOR U 89 15 64 0 0 50 0 0 CELJE U 94 18 76 0 0 60 0 0 TRBOVLJE * U 62 21 72 0 0 60 0 0 HRASTNIK * U 70 31 83 0 0 81 0 0 ZAGORJE U 89 18 71 0 0 68 0 0 NOVA GORICA U 92 27 81 0 0 74 0 0 MURSKA S. Rakičan N 92 33 90 0 0 84 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 97 42 95 0 0 0 0 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje * N 73 62 93 0 0 89 0 0 EIS TES ZAVODNJE N 100 48 83 0 0 80 0 0 VELENJE U 99 25 77 0 0 66 0 0 EIS TET KOVK N 96 52 105 0 0 0 0 Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za januar 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in January 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. ANAS LJUBLJANA Bež. 95 52 114 11 11 MARIBOR 99 49 118 9 9 CELJE 99 58 114 14 14 TRBOVLJE 99 44 93 7 7 ZAGORJE 100 49 98 11 11 MURSKA S.- Rakičan 99 52 129 11 11 NOVA GORICA 97 28 63 1 1 MO MARIBOR MO MARIBOR 92 41 88 5 5 EIS CELJE EIS CELJE 82 18 38 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE (sld) 98 21 40 0 0 EIS TEŠ PESJE (sld) 99 24 46 0 0 SKALE-mob. (sld) 100 22 45 0 0 EIS TET PRAPRETNO (sld) 89 32 73 3 3 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnajnarje EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas 0 20 40 60 80 100 120 140 □ cp(|g/m3) □DV-1ura(št.primerov) □MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v januarju 2003 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in January 2003 ^^^"Ljubljana Bež. Maribor -Celje Zagorje • Trbovlj e Hrastnik ♦ Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v januarju 2003 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in January 2003 (MV- 24-hour limit value) 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje Murska S. Rakičan Vnajnarje Zavodnje Škale mob. Kovk NEURBANO |Dcp(^g/m3) B DV-1 ura(št.primerov) I Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v januarju 2003 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in January 2003 Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Zavodnje Kovk IDCp(^g/m3) □MV-8ur(št.primerov) ■MV-lura(št.primerov) I Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v januarju 2003 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in January 2003 0 URBANO NEURBANO 0 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica 0 □ cp(|g/m3) ■DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti inhalabilnih delcev v januarju 2003 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in January 2003 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 ^^^"Ljubljana Bež. ^^^"Maribor ^^^"Celje ^^^"Trbovlje ^^^"Zagorje • Nova Gorica —A—Murska S.Rakičan Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (|g/m3) v januarju 2003 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in January 2003 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY January was mainly clear and cold with almost no winds between 5th and 20th. This was favorable for formation of long-persisting temperature inversions which together with increased need of heating caused higher air pollution in lower populated regions, which are influenced by emissions from traffic and other low-level sources. In such cases emissions from big powerplants don't effect lowlands but places near to the upper level of temperature inversions. Air pollution in January was higher than in previous months in lowland cities and in some places of higher altitude. SO2 pollution in cities was still bellow allowed values except in Krško where even alarm value was reached. Due to absence of south-west wind the measuring station in the city of Šoštanj had surprisingly low concentrations. Among places influenced by Šoštanj Power Plant concentrations exceeded the allowed values only at Veliki vrh and among those aroung Trbovlje Power Plant at almost all places, especially Dobovec. Pollution with suspended particles was higher than allowed at almost all sites. Nitrogen dioxide, carbon monoxide, and ozone still remained below the allowed values. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu januarju spremljali kakovost Save v Mednem in Hrastniku ter kakovost Savinje v Velikem Širju. Vse tri merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilnikom za merjenje celotnega organskega ogljika (TOC). Avtomatske postaje na Savi v Hrastniku in Mednem in na Savinji v Velikem Širju so v januarju obratovale brez večjih izpadov. Zaradi slabšega delovanja črpalnega sistema in s tem zmanjšanega pretoka vode v pretočni posodi, smo na postaji v Velikem Širju občasno izmerili prenizke vsebnosti raztopljenega kisika, in jih zato ne prikazujemo. Meritev TOC za Savo v Mednem zaradi okvare merilnika, v januarju ne podajamo. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov (temperatura, električna prevodnost (20 °C), pH in raztopljeni kisik) potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Rezultati meritev za avtomatske merilne postaje Sava Medno, Sava Hrastnik in Savinja Veliko Širje za mesec januar so prikazani na slikah 5.1.-5.6. |_pH Raztopljeni kisik ^MVodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v januarju 2003 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in January 2003 (N m ^ 'O r- ■Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v januarju 2003 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in January 2003 170 160 150 140 g 130 120 110 100 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o 11,5 11,0 10,5 10,0 9,5 9,0 8,5 8,0 7,5 7,0 290 J3, ? 270 "g > (N m ^ 'O r- pH ■Raztopljeni kisik ■Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v januarju 2003 Figure 5.3. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Hrastnik in January 2003 350 330 310 250 230 210 ■Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v januarju 2003 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in January 2003 ¥ 10,° 1 H, 9,0 p 8,0 (Nm-^r^MDr-ooc^o 1 O • / v ^ i,. \ \ o o • i y ' P • 7 * * 1 « * O s» " o O CK r>. o 1 - \tm 0 y 50 ----- 13'aOP Í4" Off 14' 3ff 15" Off 15'30' 16' 00' 16'30' Magniluda O MLV soO Gkfcria 0 5 10 15 20 40 km Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - januar 2003 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in January 2003 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o Januarja so prebivalci Slovenije čutili 5 potresov. Najmočnejši lokalni potres je bil v soboto, 4. januarja ob 12. uri in 44 minut UTC (oziroma 13. uri in 44 minut po lokalnem času). Njegovo žarišče je bilo v Gorskem Kotarju na Hrvaškem, blizu meje s Slovenijo, lokalna magnituda pa je bila 3,2. V Sloveniji so po do sedaj zbranih podatkih potres čutili posamezni prebivalci Ilirske Bistrice in Pivke. Epicenter potresa je bil na neposeljenem območju in zato ni poročil o gmotni škodi. 17. januarja ob 3. uri in 18 minut po UTC (oziroma 4. uri in 18 minut po lokalnem času) je nastal potres na južnem delu hrvaškega otoka Krka. Ta potres je imel lokalno magnitudo 3,8. V Sloveniji so ga čutili redki posamezniki v Ljubljani in Mariboru. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - januar 2003 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - January 2003 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2003 1 1 12 44 45,79 15,27 9 1,1 Hrušica - Novo mesto 2003 1 2 8 1 46,15 15,03 11 1,0 Trbovlje 2003 1 3 9 6 46,14 14,53 13 1,0 Rašica - Selo 2003 1 3 9 56 46,04 15,16 12 1,3 Leskovec - Njivice 2003 1 3 11 59 45,89 15,12 10 1,7 Trebelno 2003 1 3 20 16 46,03 14,96 0 1,0 Velika Preska 2003 1 4 8 25 45,93 13,60 7 1,5 Gorizia, Italija 2003 1 4 12 43 45,56 14,53 7 1,8 Belica, Hrvaška 2003 1 4 12 44 45,56 14,53 18 3,2 IV* Belica, Hrvaška 2003 1 4 14 59 45,93 14,75 7 1,1 Višnja Gora 2003 1 5 1 12 45,96 15,00 13 1,3 Čatež 2003 1 5 13 27 46,12 14,82 9 1,1 Slivna - Peče 2003 1 5 14 8 45,54 15,85 20 2,0 Donja Kupčina, Hrvaška 2003 1 6 16 0 46,08 15,62 6 1,1 Sedlarjevo - Buče 2003 1 9 13 16 46,13 14,92 9 1,0 Sveta gora 2003 1 9 13 54 45,71 14,26 20 1,7 Petelinj sko j ezero 2003 1 9 14 15 45,59 15,03 1 1,1 Koprivnik 2003 1 9 14 35 46,06 14,74 11 1,5 Velika Stanga 2003 1 10 9 18 45,94 14,87 4 1,2 Šentvid pri Stični 2003 1 11 14 32 46,24 13,77 0 1,6 Tolminske Ravne 2003 1 13 0 29 46,46 14,93 0 1,6 Javorje - Črna 2003 1 14 10 12 46,27 16,05 14 1,1 Zarovnica, Hrvaška 2003 1 15 13 51 45,40 15,38 7 1,6 Tomašiči, Hrvaška 2003 1 15 14 25 45,84 14,93 7 1,0 Reber - Žužemberk 2003 1 16 6 36 46,45 14,93 0 1,6 Javorje - Črna 2003 1 18 12 38 46,06 14,78 11 1,6 Velika Stanga 2003 1 18 21 54 45,54 15,95 22 1,5 Lijevo Sredičko, Hrvaška 2003 1 18 23 10 45,54 15,95 22 1,2 Lijevo Sredičko, Hrvaška 2003 1 19 18 28 46,50 14,83 0 1,6 Podpeca 2003 1 19 18 33 46,50 14,82 1 1,5 Podpeca 2003 1 19 23 14 45,89 15,47 5 1,0 Veliki Podlog 2003 1 20 9 33 46,01 13,87 16 1,4 Vojsko 2003 1 21 19 58 46,10 14,47 20 1,0 Ljubljana - Šentvid 2003 1 21 22 14 46,09 15,18 7 0,9 IV* Veliko Sirje 2003 1 22 5 24 46,23 15,34 4 1,5 IV* Bukovžlak - Store 2003 1 22 11 15 45,43 15,39 0 1,5 Vukova Gorica, Hrvaška 2003 1 23 0 50 45,42 14,71 20 2,2 Crni Lug, Hrvaška 2003 1 23 15 26 45,63 15,60 0 1,3 Čeglje, Hrvaška 2003 1 24 6 49 46,06 14,77 9 1,6 Velika Stanga 2003 1 24 10 25 45,73 15,26 0 1,2 Veliki Cerovec 2003 1 24 11 18 46,21 16,02 21 1,2 Lepoglava, Hrvaška 2003 1 25 11 44 45,78 14,79 1 1,1 IV* Zvirče - Struge 2003 1 27 2 53 46,07 14,95 9 1,8 Polšnik 2003 1 27 10 21 46,17 15,00 12 1,3 Trbovlje - Znojile 2003 1 28 8 51 45,27 14,71 18 1,5 Lič, Hrvaška 2003 1 30 4 35 46,14 14,42 12 1,1 Zgornje Pirniče 2003 1 30 8 31 45,67 14,18 14 1,1 Kal - Pivka 2003 1 30 8 31 45,71 14,20 14 1,8 Petelinje 2003 1 30 12 43 45,59 14,33 13 1,3 Suhi vrh 2003 1 31 15 4 46,25 15,63 5 1,0 Tekačevo 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o 6.2. Svetovni potresi -januar 2003 6.2. World earthquakes - January 2003 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - januar 2003 Table 6.2.1. Earthquakes - January 2003 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 4.1. 05:15:04,2 20,52 S 177.76 W 6,0 6,5 377 Otočje Fidži 10.1. 13:11:56,7 5,21 S 153.57 E 5,9 6,7 71 Nova Irska, Papua Nova Gvineja 11.1. 17:45:30,2 29,63 N 51,42 E 5,2 5,2 33 južni Iran Nekaj ljudi je bilo ranjenih. Na območju Kazeruna in Nurabada je bilo uničenih vsaj 650 hiš. 20.1. 08:43:06,0 10,48 S 160,75 E 6,7 7,8 7,3 33 Salomonovo otočje 21.1. 02:46:47,8 13,65 N 90,75 W 5,6 6,3 6,5 24 blizu obale Gvatemale V mestu Escuintla je ena oseba umrla zaradi srčne kapi. 22.1. 02:06:34,0 18,84 N 103,82 W 6,4 7,4 7,8 24 Colima, Mehika Potres je zahteval vsaj 29 žrtev, 300 oseb je bilo ranjenih, okoli 100.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Največ žrtev in poškodb je bilo na območju Colime, nekaj pa tudi na območjih Jalisca, Michocana, Guanajuate in Morelosa. Potres so močno čutili tudi v mehiški prestolnici. Zemeljski plazovi so prekinili cestno povezavo med Colimo in Guadalajaro. 23.1. 00:08:22,5 8,79 S 118,40 E 5,4 5,2 33 Sumbawa, Indonezija Na območju mesta Dompu na otoku Sumbawa sta bila ranjeni vsaj dve osebi, poškodovanih je bilo okoli 500 zgradb. 27.1. 05:26:23,0 39,49 N 39,85 E 5,5 6,0 6,1 10 Turčija Na območjo Pulumurja je umrla ena oseba, nekaj jih je bilo ranjenih. Potres je povzročil tudi nekaj škode. 27.1. 17:56:25,9 46,07 S 35,03 E 5,6 6,3 6,5 10 otoki Princa Edwarda V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v januarju 2003. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 48 Agencija Republike Slovenije za okolje -60" o OO 6 7 8 Magniluda Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - januar 2003 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - January 2003 Urad za seizmologi]o Ara baka plašča Avatra Antarktiska plošča km mpo ..¿g^—,y""'' 0" 60" 130' □ □ ■ ■ 0 33 70 200 700 Globina [km] -60" 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologi j o 50