Leto XUV-št. 55-CENA 17 din
GLAS
Kranj, torek, 16. julija 1991
tih alples
str. 7
pohištva v salonu Železniki pri plačilu z gotovir
Ko je odpeljal vlak ...
str. 8 in 9
Posli in finance
Prividi četniških obrazov
Čeprav so oborožena na jugoslovanski in slovenski strani prekinili ogenj in prepustili politiki, tla popravi, česar ni zmogla pred izbruhom \°jne, lahko zgolj ugibamo, ali bo krhko premirje preraslo v trajni mir ali pa se bo začelo znova, morda še siloviteje, uničujočeje.
Pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna, delajmo, kot da bo vedno mir, je sicer moto minulih svinčenih časov, ki jih Slovenci hočemo čim-Pfej pozabiti, je pa, žal, še kako aktualen tudi za "oš današnji trenutek. Naš strah in negotovost Povečujejo rožljanja z orožjem v preostalih delih Jugoslavije, zlasti na Hrvaškem, vesti o izvidnikih preletih vojaških letal in skrivnostnih tovo-helikopterjev, prelepljenih z rdečimi križi, načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar svari tudi prfd "objektivno možnostjo diverzantskih terorističnih napadov". Odprto bojno črto, kjer sta nasprotnika znana in je njuna igra kolikortoliko nadzorovana, torej utegne zamenjati oboroženo Podzemlje"? Judi zato slovenski (gorenjski) teritorialci in policisti ostajajo pripravljeni, oprezni Prečesali s? In boršt; četnikov, o katerih ljudje vedo toliko (nedoločnega) povedati, za zdaj na Gorenj-
skem še niso zapazili, čeprav so pred dnevi bojda v Zalem Logu zajeli pet četnikov, ki so terorizirali kmetijo, čeprav sta bojda dva pod Kriško goro od domačina terjala hrano in pijačo, čeprav je bojda oštir izpod Jošta enega sam pripeljal v dolino... Ko preverjamo govorice, se izkaže, da gre zgolj za prebujno domišljijo domnevnih pričevalcev.
Previdnost seveda ni odveč. Lahko bi tudi bilo res, da bi se po naših gozdovih skrivali četni-ški teroristi, specialci ali najmanj pobegli vojaki JLA, sovražni, lačni, žejni, prestrašeni, nevarni. Vendar pa vsak dolgolasec in bradač, ki prikuka na plan, še ni četnik. Zlasti slovenski teritorialci, rezervisti, so različno uniformirani, prenekateri je še (nerad) v stari uniformi JLA. Zato kaže, ko se samozaščitno nastrojenemu občanu v oboroženem neznancu prikaže četniški obraz, dobro pogledati oznake na njegovi kapi in uniformu Škoda je namreč časa, poti in moči za preverjanje lažnih alarmov.
Res pa je tudi, da se nekateri teritorialci ne obnašajo v čast slovenski vojni, da bojno pripravljenost enačijo z orožnimi vajami A to je že druga zgodba... • H. Jelovčan
FESTIVAL IDRIART
Bled - Predsednik festivalov Idriart Miha Pogačnik se je Pred   kratkim   mudil na enem od Idriartovih festivalov v Mehiki. Te dni je v "amburgu, kjer vodi zadnje priprave na bližnji blej-festival, ki naj bi trajal 4- do 11. avgusta. " krajšem telefonskem ^govoru je znani glasbe-in pobudnik festivala •ariart zatrdil, da festival na Bledu bo kljub sedanjim "Ugodnim okoliščinam, ^delujoči   glasbeniki in *jrugi namreč niso odpove-{jjUl sodelovanja na festiva-
lu
. vse drugače pa kaže z
obiskovalci. V dneh pred VoJno v Sloveniji je bilo za 'etošnji festival prijavljenih nekaj sto udeležencev predvsem iz tujine, pa tudi iz Slovenije in tudi drugih republik, zdaj pa organizator J2, razumljivih razlogov do-b,va odpovedi. Vendar pa Je Miha Pogačnik kljub vse-f^u optimistično razpolo-en' saJ se razmere v Slovenji umirjajo, pa tudi ljudje S Po takem razburjenju že-'lJo slišati in doživeti vse, kar lahko prinese glasba. r*°, letošnji festival je tako k°t vseh dosedanjih šest, po|eg glasbenih dogodkov, Predvideval tudi množico drugih prireditev - od pre-Qavanj do tečajev raznih *vrsti. Letošnji festival ima nasploh poseben program -Popotovanje z glasbo in Urr»etnostjo po slovenski Pokrajini od Vršiča, izvira boče do Škofje Loke. Za *daJ kaže, da festival vsekakor bo, po vsej verjetnosti pa bo nekoliko skrajšan, namesto osem bo trajal Pjedvidoma pet dni. • L.
Bo Elanu pošla sapa
- Zaradi razmer v Sloveniji so se zavlekli dogovori z Elanovimi upniki, slovenska vlada je Elanu še vedno dolžna 43 milijonov dinarjev iz naslova kapitalizacije delovnih mest, zato Elan proizvodnjo in prodajo financira z lastnimi sredstvi in s posojili avstrijskih bank, zaradi sezonskega značaja proizvodnje pa mu vse bolj pojema sapa.
Stečajni upravitelj IgorTriller že pred časom napovedal, da bosta najbolj kritična meseca julij in avgust, ko se brez svežega denarja za premoščanje sezonskega značaja proizvodnje utegne Elanova barka postopoma ustaviti. Vojaški poseg v Sloveniji je razmere le še poslabšal, saj so dogovori z upniki zastali, slovenska vlada je Elanu dolžna 43 milijonov dinarjev, ki so vplačilu že zapadli, ne kaže pa prožnosti, da bi jih nadomestili z odložitvijo dajatev. Možnosti za posojila slovenskih bank so pičle, prav tako za dokapitalizacijo s pomočjo prodaje delnic serije B. Nadaljevanje takšnih tokov utegne načeti stečajno maso, predvsem pa izničiti dosedanje dosežke stečajne ekipe, ki je uspela doseči zadovoljive finančne rezultate v letošnjih prvih mesecih.
V koroških bančnih krogih se širijo vesti, da so slovenski varčevalci nezadovoljni zaradi dajanja podatkov Elanu, kjer to zanikajo kot popolni nesmisel, saj so zahtevali le podatke o svojem računu. • M. V.
Obisk zahvale in podpore
Člani Predsedstva Republike Slovenije so v soboto obiskali vse slovenske kraje, ki jim agresija JA v preteklih dveh tednih, ni prizanesla. Na Gorenjskem si je posledice napada vojske ogledal Ivan Oman.
Kranj, 15. julija - V okviru dogovorjenih obiskov članov Predsedstva Republike Slovenije je Gorenjsko v soboto obiskal član Predsedstva Ivan Oman v spremstvu namestnika ministra za notranje zadeve Milana Domadenika. Po sestanku z občinskim vodstvom in poveljstvom gorenjske Teritorialne obrambe je obiskal letališče Brnik, mejni prehod Jezersko in Jesenice.
Poveljnik Pokrajinskega šta-   nastaja zaradi nerazumljive, še
ba TO Peter Zupan je poročal, da ima TO na Gorenjskem 23 enot in kontrolira 12 mejnih stražarnic, dve vojašnici (Škof-ja Loka in Pokljuka) ter eno strelišče, vojašnice v Kranju, Radovljici in Bohinjski Beli, v katerih so še vojaki JA, pa so pod skrbno kontrolo. Nekatere vojaške objekte so pripadniki JA zapustili v izredno slabem stanju. Največ škode je na Gorenjskem nastalo prav gotovo na Letališču Brnik, kjer je surovi letalski napad uničil ogromno premoženje slovenskih kril -Adrie Airways. Po mnenju Petra Zupana je bil vseslovenski
.__,___ strateški pomen tega letališča
' podcenjen, kar najbolje kaže
\j*T^4*T /\ttt/n •    moč enot JA, ki so bile usmer-v J-JXjyJ VILA jene na ta objekt. Direktor letališča Vinko Može je republiškim obiskovalcem povedal, da
'"""•j"-------
vedno veljavne zapore letališča in slovenskega neba za civilno letenje ogromna gospodarska škoda, ki samo za letališče presega dnevno milijon dinarjev.
Pri ogledu močno poškodovanega mejnega prehoda Jezersko - ocena škode se giblje okrog 800 tisoč dinarjev - so mu pripadniki TO zagotovili, da ne nameravajo prehoda prepustiti JA, saj je njeno ravnanje povzročilo pregloboke ra-
64000 Kranj, C. JLA 4 tel.: (064) 211-320 211-337
4* S t
Vsa gorenjska kopališča in tudi rečni bregovi so v soboto zgledali podobno: vrvež, gneča, čofo-tanje, vročina. Na letnem kopališču v Radovljici je mladež uživala v topli vodi, grozote vojne so nekoliko odmaknjene. Foto: G. Š.
Kranjska enota SKB Ljubljana v novih prostorih
Bančna konkurenca vse večja
Kranj, 15. julija - S skromno slovesnostjo so danes v Kranju odprli nove prostore enote Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana, ki je lani prevzela mrežo bivše Beograjske banke. Po besedah direktorja SBK Ivana Nerada nadaljuje tudi njeno poslovno usmeritev k občanom in obrtnikom ter podjetnikom.
Kranjska enota Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana bo v novih prostorih začela poslovati v sredo, 16. julija, ob 8. uri zjutraj, kar smo zapisali, ker varčevalci že prihajajo na nova vrata. Vodja enote Ivanka Prusnik nam je namreč povedala, da imajo okrog 15. v mesecu veliko prometa, zato so
ne. Sicer pa so delegaciji poročali o poteku postopne demobilizacije enot TO (v zadnjih dveh dnevih so odpustili domov 1500 pripadnikov), kranjski župan Vitomir Gros pa je zagotovil, da bo kljub svojemu nestrinjanju, dosledno izpolnjeval v republiki dogovorjeno politiko. • Š. 2.
uradno preselitev odložili za en dan, da ne bi prišlo do motenj v poslovanju.
Na današnji skromni otvoritveni slovesnosti je spregovoril direktor Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana Ivan Nerad, ki je dejal, da iz specializirane preraščajo v univerzalno banko, ki Slovenijo pokriva že s 30 enotami. Na Gorenjskem imajo enoto v Kranju, k njej pa sodita agenciji v Radovljici in v Škofji Loki, do konca junija je zbrala že 20 milijonov dinarjev sredstev, do tega za 8 milijonov dinarjev deviznih, pristaviti pa je treba, da je to banka, ki svojim varčevalcem izplačuje devize. Enota vodi že 1.049 žiro računov, od tega 560 obrtnikom, imajo 4.041 hranil-
nih knjižic, 3.905 deviznih in 2.848 tekočih računov.
Predsednik kranjske vlade Vladimir Mohorič je pozdravil prisotnost SKB v Kranju, ki je s preselitvijo dala več prostora Slovenski hranilnilnici in posojilnici Kranj, kar bo pripomoglo k resnejši bančni konkurenci v Kranju.
Enota SKB seje iz doma kranjskih obrtnikov preselila le nekaj deset metrov proti mestu na ulici Staneta Žagarja, v stavbo, kjer je bil včasih Petrol, za deset let so jo vzeli v najem od Vodnega gospodarstva Kranj. Obnovili so jo v dveh mesecih, kar jih je stalo 6,8 milijona dinarjev, v stavbi pa imajo 237 površinskih metrov prostora. • M. V.,foto:G.Sinik
Vam svetuj«:
- pri podjetniških odločitvah
- pri Vaših finančnih naložbah in transakcijah
- pri gospodarsko - pravnih zadevah v obrti in podjetništvu
Za Vas prodaja in kupuje nepremičnine PRVI KORAK V POSLU • VAS OBISK ALI
Vam nudi:
- raziskave tržišča
- svetovanje na področju marketinga in trženja izdelkov in storitev
- iskanje in izbor strokovnjakov in poslovnežev
- pomoč pri realizaciji Vaših podjetniških idej in načrtov
TELEFONSKI POGOVOR
)^K)^'^rGLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 16. julija 1991
VOJNOPOLITIČNI KOMENTAR
MIHA NAGLIC
Vojaki in politiki
Spominjam se, kako smo lani ob tem času sedeli v senci pod kostanji na vrtu domače gostilne. In med drugim nekoliko zdolgočaseni ugotovili - sami taki, ki smo rojeni po vojni - kako vse kaže, da bo naša generacija po dolgem času prva, ki ne bo doživela vojne. Gostilničar, star partizan, ki nas je poslušal, je naše govorjenje komentiral kratko in odrezavo: "To bomo pa še videli!" In rs. Leto dni pozneje se dobimo na istem kraju in v podobni zasedbi (manjkali so le tisti, ki so bili "na fronti") in ugotovimo, da smo se zmotili. Gostilničarju pa nekoliko prestrašeni pritrdimo: Zdaj jo pa imamo, vojno! "Kakšno vojno neki," se stari ne da. "A je to kakšna vojna, v kateri je bilo samo petdeset mrtvih?! Toliko :C padlo naših takrat, ko smo napadali Idrijo, v eni sami noči! Tito je bila pa res vojna!"
No prav, mogoče so bili boji v Sloveniji 1991 v primerjavi s /istimi iz prve in druge svetovne vojne, res le" boji. A bili so učinkoviti. Njihov notranji, še posebej pa zunanjepolitični učinek, je bil gotovo večji, kot gaje imelo leta trajajoče krvavenje celega naroda v nekdanjih vojnah, v katerih smo se pač bojevali bolj za druge kot zase. Zunanjepolitični uspeh je očiten: 500 let po Ameriki je Evropa z Ameriko vred končno odkrila tudi Slovenijo in čez dobre tri mesece nas bosta mogoče celo priznali! Notranjepolitični dosežek dogajanj v zadnjem času pa je v tem, da smo Slovenci zdaj politično bolj enotni, kot smo bili v letih 1918 ali 1941(45). V skupščinski obravnavi Brionske deklaracije je poslanec Viktor Žakelj izrekel trditev, da so v omenjenih letih naši politiki zapravili, kar so vojaki priborili. Kako bo to pot? Vojaki vztrajajo na osvojenih položajih, politiki pa so, namesto na dopust, napoteni v vice, od koder, kakor je znano, vodita samo dve poti...
Vprašanje je seveda, ali bi njihovi predhodniki v letih 1918 in 1945 sploh lahko "iztržili" več, kot so. Razmere, notranje in zunanje, so bile tedaj še težje. Novembra 1918, ko smo že imeli Državo SHS, seje Korošec v Ženevi pogajal s Pašieem in antantnimi diplomati o možnosti združitve s Kraljevino Srbijo, ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič pa je bil na posvetih v Zagrebu. Iz njegovega dnevniškega vpisa z dne 22. 11. je očitno razvidna globoka stiska tedanje politike: "Srbi silno čislajo dinastijo Karagjorg-jevič; Petar jim je mučenik; on ni vedel za umor Aleksandra Obre-noviča. Srbi te dinastije ne bi odgnali. S srbsko kraljevino se hočejo zediniti vsi vodje iz Bosne in Hercegovine, iz Dalmacije, iz Srema in Bačke. Že prete, da ne bodo več čakali, ampak kar k Srbiji pristopili. Ostali bi edino Hrvati v Banovini in Slovenci, katerim prete Italijani, da jih sebi pridružijo. Položaj je neugoden za republiko; pa tudi za volitve predsednika bi bilo težko; zediniti se ne bi mogli, pa bi nastale hude borbe; in kdo bo ukrotil ljudske mase. ki se vedno bolj poprijemajo bolševizma; posebno, ker nimamo armade ne na Hrvaškem, ne na Slovenskem; vsaj ni nobene discipline in vojaki vpoklicani prav kmalu kar domu odidejo. Mora priti monarhija, kateri bi bil na čelu Aleksander..." Razmere so nas tedaj naravnost silile v zvezo s Srbi, ki so nas povsem "nadmudrili" s svojim izrednim darom kombiniranja sile in spletke v politiki.
Kaj pa leta 1945? Kako so s priborjenim ravnali takrat, ko smo imeli kar dve vojski? Ena je šla z Nemci k Angležem, ti pa so jo, kot vojni plen in trofejo poslali Jugoslovanski armadi, v katero se je že pred tem na ukaz in nerada vključila slovenska partizanska vojska. Njenim politkomisarjem je "bratstvo in enotnost" z drugimi pomenilo več kot taisto med Slovenci. Sicer pa po desetletjih "ločitve duhov" in po letih bratomorne vojne bratstva in enotnosti med Slovenci tudi ni moglo biti. Če bi narodnoosvobodilna vojska Slovenije vztrajala pri svojem, bi se znašla sredi jugoslovanskih, sovjetskih in zavezniških sil in bi morala kloniti. Če bi se tedaj zoperstavili Titovi Jugoslaviji, bi vseeno pristali v njej, pridobili pa manj, kot dejansko smo. Bodi kakorkoli, partijski politiki so res zapravili tisto, kar so partizanski vojaki priborili: slovensko vojsko. Nakar se je pokazalo, da so politiki brez opore lastnih vojakov sila nenačelna in popustljiva druščina.
Skoraj pol stoletja je moralo preteči, da smo, kljubujoč novemu navalu jugoslovenarjev, zbrali svoje moči in vrnili udarec. In zdaj je na nas vseh, še posebej pa na politikih, da priborjenega ne zapravimo!
ŠPORT MA&CET
KRANJ, CANKARJEVA 4
Ustanovitelj In izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS. KRANJ_
UredniSka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik s poudar-kom na dogajanjih na Gorenjskem_ ■_
Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak_
Direktor
in glavni urednik: Marko ValiavgC
Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogataj
Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak, Cveto Zaplolnik! Danica Zavrl-ZIchir, Andrej Žalar. Štefan ?.argi _
Oblikovanje: Igor Pokorn
Tehnično urejanje: ho Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gora/d Sinik
Tisk: Podjetje DELO     TCR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana Uredništvo: Moše Pijadcja I. telefon: 21 1-860. 21 I-K35, telefax: 213-163
Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. telefax: 11»64) 215-366_
Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradi.c ure: vsak dan 7—13.30. ob sredah do 16.30
Časopis izhaja oh torkih in petkih. Cena izvoda 17.00 din. Naročnina: trimesečni obračun: za drugo trimesečje 1991 412.50 din. Naročnina za tujino: 140 DEM oz. preračun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku CP. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Lir. L. RS 7/91).
Slabi obeti za sporazumevanje s federacijo
Ponovni ultimati
Po skoraj 24-urni seji Predsedstva SFRJ je bila Brionska deklaracija končno sprejeta tudi s strani zveznih oblasti. Predsedstvo pa ob tem ni moglo brez ponovnih ultimativnih sklepov, ki naj bi jih nadzorovala posebna komisija.
Beograd, Ljubljana, 13. in 14. julija - Na seji Predsedstva SFRJ, ki se je začela v soboto in zaključila v nedeljo zjutraj, je bila po dolgem odlašanju in sprenevedanju končno sprejeta Brionska deklaracija. Ta dokument, ki pomeni, voljo in pogoje Evropske skupnosti za pomoč za mirno sporazumevanje o nadaljnjih odnosih v Jugoslaviji, si očitno že razlaga vsak po svoje, Predsedstvo pa je dodalo k temu vrsto sklepov ultimativne narave, na osnovi katerih bi utemeljeno lahko posumili, da ta najvišji organ ostaja marioneta jugoslovanske generalitete.
Ob vsej zamudi, ki je verjetno nastala ob špekulativnem odlašanju seje Predsedstva SFRJ, v upanju, da Slovenija Brionske deklaracije ne bo sprejela, se je temu organu nabralo kar veliko tem. Uradno so najprej obravnavali uresničevanje sklepov Predsedstva z dne 4. julija (naj spomnimo, da smo te ultimate v Sloveniji tedaj zavrnili), potrditi pa so bili prisiljeni dokument z Brionov in Memorandum o razumevanju, kot pogoj za začetek dela opazovalne misije ES, ki je nastal med tem. Zelo očitno je, da
je Predsedstvo pod pritiskom armade in nekaterih zveznih organov z Markovičem na čelu, v hudi zadregi, saj mu dejstvo, da Slovenija in Hrvaška postajata pogajalski stranki, nikakor ne ustreza. Dodani sklepi jasno pričajo o tem, da bodo nadaljevali s poskusi, da z izsiljevanjem ter ukrepi, ki blokirajo, skrajno otežkočajo in onemogočajo normalno življenje v Sloveniji in na Hrvaškem (izločitev iz monetarnega sistema, zapora deviznega trga, onemogočanje zračnega in oviranje drugih vrst prometa) poskušajo
Izjave, protesti
Ministrstvo za informiranje Republike Slovenije - Kljub domislici, da ko govori orožje, razum molči, je bilo v preteklih dneh veliko zlorab človekove misli, ki ga loči od živali. Poleg zmage v vojni, je Slovenija nedvomno dobila tudi bitko v medijih vse Evrope in celo Sveta, kar je zagotovo največ, kar je bilo mogoče dobiti v tej vojni. Ob tem pa propagandni stroj Srbije ni miroval, pri čemer naslovi in trditve člankov iz časopisne hiše Politika povedo vse: "Moč armade je treba takoj uporabiti, kajti bolje je častno umreti kot sramotno živeti !"; ..."TO je uporabljala nedovoljena bojna sredstva.."; "...27. elitno brigado TO so trenirali nemški in avstrijski specialci..."; "...v spopadih med TO in JLA so sodelovali tuji plačanci, ki so upravljali s protiletalskimi raketami...";..."Slovenija se je oskrbovala z orožjem preko Brnika, zato so tam potekali tudi najhujši boji, v katerih.je bilo ubitih okoli 150 vojakov TO"...; ..."V nakupe orožja je bil vpleten tudi nekdo od ključnih ljudi iz tovarne orožja Gorenje iz Kranja"... Naslovnik teh trditev je znan. Slovenska skupščina se je izrekla za evropski mir.
Glavni odbor Svetovnega slovenskega kongresa - Osupli nad molkom vojski nadrejenih političnih oblasti Jugoslavije ob oboroženem napadu na suverenost Republike Slovenije, katerega priča so bili na ustanovnem zasedanju, izrekajo rojakom in legitimnim oblastem Slovenije globoko solidarnost in podporo za uresničitev plebiscitne odločitve. O brezobzirnem in neodgovornem početju, ki je ogrozilo tudi udeležence Svetovnega slovenskega kongresa, bodo poročali oblastem v državah, kjer živijo. SFRJ je kršila večkrat razglašeno pravico narodov do samoodločbe, prav tako pa tudi dokumente OZN in KEVS, katerih podpisnica je. Potrebna je takojšnja kontrola in pokorščina vojaškega vrha, mednarodni dejavniki in ustanove pa naj se zavzamejo za mirno rešitev, saj si Slovenija vojne ne more privoščiti.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani - Po zadnjih dogodkih, nad katerimi so, kot vsa demokratična javnost, ogorčeni", je postalo jasno, da možnosti življenja v Jugoslaviji ni več. Jugoslovanska zastava je umazana s krvjo - tudi mladih in študentov - zato v Sloveniji ne bo več visela. Ne želijo več države, v kateri vladajo generali, ki pobijajo lastne vojake in izrekajo iskreno sožalje vsem, ki so izgubili v teh norijah svoje najdražje.
Slovenska ljudska zveza v ustanavljanju - Iniciativni odbor je na seji v Prešernovi Vrbi 10. julija poslal pismo dr. Francetu Bučarju, predsedniku Skupščine Republike Slovenije, v katerem ugotavlja vsesplošni propad vrednot in preteklih prizadevanj in v razmerah teroristične agresije na Slovenijo opozarja na nezakonitost, neveljavnost in neobvezljivost Ustave SFRJ. Razglasitev samostojne suverene države Republike Slovenije je veljavna, zato pozivajo Skupščino, da sprejme Brionsko deklaracijo, saj bo le tako lahko Slovenija priznana v Evropi in Svetu. Socialdemokratska stranka Slovenije, organizacija občine Jesenice - Brionska deklaracija nas v mnogočem ne zadovoljuje vendar je njen podpis potreben iz vrste pragmatičnih razlogov. Zelo pomembno je, da tuji opazovalci preprečijo nenehno pot-varjanje resnice in spregledajo sprenevedanje zvezne vlade in armade, ki se nimata namena pogovarjati o razdružitvi. Podpis bo zavezal tudi našo vlado in parlament, da se ne odrečeta samostojni in suvereni Sloveniji.
Občinski odbor Zveze borcev NOV Radovljica - Na prvi dan agresije JA na Slovenijo so radovljiški borci poseg vojaškega vrha najodločneje obsodili. Razpravljali so tudi o dogajanjih na Svetovnem slovenskem kongresu, kjer so bili, po njihovem mnenju, navzoči izraziti poskusi rehabilitacije belogardističnega sodelovanja z okupatorji, kar obsojajo. Razpravljali so tudi o zahtevi za spremembo občinskega praznika Radovljice, ki ga z dneva spomina na ustanovitev Cankarjevega bataljona 5. avgusta žele premakniti na 11. december v čast Antona Tomaža Linharta. Pri tem menijo, da so vedno spoštovali spomin na prvega slovenskega dramatika v okviru občinskega kulturnega praznika, vendar je bila ustanovitev Cankarjevega bataljona edinstvena v vsej zasedeni Evropi. Sklenili so tudi, poroča Jošt Rolc, da bodo kljub enostranski odpovedi dosedanjega pokrovitelja Zavarovalnice Triglav, organizirali vsakoletni spominski pohod na Triglav, saj je pokroviteljstvo prevzela zavarovalnica Adria. • Zbral: Š. Ž.
zlomiti in pokoriti republiki, ki se osamosvajata. Sklepi, ki se nanašajo na položaj Armade, pa kažejo veliko besedo, ki jo imajo zastopniki oboroženih sil v Predsedstvu, saj je tudi v sporočilu rečeno, da so bili sklepi sprejeti na osnovi generalskih predlogov. Pri tem ni niti malo posluha in niti minimalne mere dobrega okusa, da se proslula Armada na mejo, ki jo je pred dnevi surovo opustošila, ne more vrniti.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1. Demobilizirati vse oborožene sestave na ozemlju SFRJ, razen JLA in redne mirnodobske sestave milice oz. policije do 18. julija do 24. ure;
2. V skladu z zveznim zakonom o vojaški obveznosti in drugimi predpisi in akti je treba zagotoviti popolnjevanje JLA z naborniki. Neposlane nabornike je treba poslati do 20. jilija 1991;
3. Takoj izpolniti obveznosti iz skupne deklaracije z dne 7. julija, ki se nanašajo na:
- vzpostavljanje režima na meji SFRJ, ki je veljal pred 25. junijem, najkasneje do 16. julija do polnoči;
- izpolniti pogoje za normalno življenje in delo enot, ustanov in pripadnikov JLA (deblokada, odstranitev ovir, nemotena oskrba, nemoteno komuniciranje) najkasneje do 13. julija do polnoči;
- izpustitev vseh pripadnikov JLA in vrnitev zaplenjenih sredstev, opreme in objektov JLA in
zveznega sekretariata za notranje zadeve - najkasneje do iS-julija opolnoči;
4. Na prvi naslednji seji obravnavati uresničevanje sklepov z dne 9. julija o razmerah d* Hrvaškem, angažiranju JLA i» obveznostih iz dogovora z r> ropsko skupnostjo;
5. Izpolnjevanje prve, druge in tretje točke bo takoj začela nadzorovati komisija Predsedstva SFRJ;
6. Izvajanje teh sklepov zagotavlja Predsedstvo SFRJ.
Da Predsedstvo z naštetim' sklepi misli resno, kaže dejstvo, da sta v nedeljo v Slovenijo (ponovno z nenajavljenim vojaškim helikopterjem, ki je pristal v vojašnici) prispela na pogovore s slovenskim vodstvom člana tega organa dr-Vasil Tupurkovski (iz Makedonije) in Bogič Bogičevič (i* BiH) v družbi z dvema generaloma. Milan Kučan, dr. JaneZ Drnovšek, dr. Dimitrij Rupel in Jelko Kacin, ki so sodelovali s slovenske strani, so najprej izrazili svoje nerazumevanje o tem, kdo je pogajalski partner: Predsedstvo SFRJ ali kar JLA-Obvestili so jih, da Predsedstvu vsakodnevno pošiljajo seznam kršitev prekinitve ognja, protestirali proti blokadi zračnega prometa nad Slovenijo in izrazili našo željo, da evropski opazovalci čimprej začno s svojim poslanstvom. Terjali so tudi popolno varnost jedrske elektrarne Krško, kar je sicer tudi v svetovnem merilu civilizacijski standard.
Dr. Vasil Tupurkovski je sogovornike obvestil, da bo naslednja seja predsedstva SFRJ v torek, 16. julija. Po besedah dr. Janeza Drnovška, ki se bo te seje, ki bo na Brionih udeležil, bo Slovenija zahtevala umik JA, vrnitev slovenskih vojaških obveznikov iz JA ter pogovor o odgovornosti za poseg JA v Sloveniji in plačilu vojne škode. Slovensko vodstvo izraža dvom o tem, ali je Predsedstvo SFRJ sposobno prevzeti vlogo poveljnika oboroženih sil in da bo kmalu jasno, da Evropa od takega Predsedstva pričakuje preveč. • Š. Ž.
Seje zborov jeseniške skupščine
Jesenice, 15. julija - V četrtek, 18. julija, bo skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice, na kateri bodo razpravljali 0 več predlogih odlokov: predlogu odloka o komunalnih taksah v občini, predlogu odloka o turistični taksi, o spremembah odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Jesenice. Poslanci bodo razpravljali o lovsko - gospodarskih načrtih, osnutku odloka o odstranjevanju in odlaganju komunalnih odpadkov, o osnutku odloka o priznanjih ter o analizi o zaposlovanju in kadrovskem razvoju. Kot posebna točka dnevnega red* pa bo na dnevnem redu tudi problematika odpadkov, ki so jih i' Bosne pripeljali na Jesenice. • D. S.
Radovljica
Seja izvršnega sveta
Kranj, 16. julija - Včeraj seje sestal Izvršni svet skupščine obči0e Radovljica in obravnaval sedem točk dnevnega reda. Člani radovljiškega Izvršnega sveta so obravnavali zakon o cenah, premoženjsko pravne zadeve, pogoje in načine za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, osnutek Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov in sanacijo podjetij Sukno in Almira. • M. P.
U|JJU|jJ|JJJJl^
0)LnJerQjou
064/218-323
SLENDER YOU NEGUJE VAŠE TELO
POJASNILO
V petek smo v 54. številki Gorenjskega glasa v rubriki "Izjavi protesti" objavili tudi tekst, ki smo ga naslovili kot "Sporočil'' Liberalne stranke občankam in občanom kranjske občine". sedilo, ki smo ga povzeli, je dejansko slavnostni govor predse*' nika Skupščine občine Kranj dipl. ing. Vitomirja Grosa z dne 20-junija zvečer na Slovenskem trgu v Kranju ob posaditvi lipe. P°" mota se nam je vrinila zaradi strnitve ogromnega števila proteS1' nih izjav in pisem strank, forumov in drugih izrazov ogorčenja' ob napadu armade na Slovenijo - na razpoložljivi prostor v ča*?' pisu, pri tem pa smo spregledali, da navedeni tekst ni sporoči'^ LS, temveč govor predsednika kranjske skupščine. Zaradi te fl* natančnosti se g. Grosu in Liberalni stranki opravičujemo.
Torek, 16. julija 1991
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN (^IMgKyj©IEIIGLAS
Na tržiškem so vse ceste prevozne
Kjer se znajo pametno dogovarjati
Tr*ič, 14. julija - V tržiški občini je mirno, Ljubelj je odprt za ves Promet, še vedno tu visi slovenska zastava in stoji slovenska mejna tabla. V obeh karavlah, v Mcdvodju in na Ljubelju so teritorialci. Vs* je bilo doseženo brez enega samega strela.
. V tržiški občini je mirno. Da Je bilo pred dvema tednoma tu v°Jno stanje, pričajo le teritori-
a'c>; nekateri ravnokar odhajajo domov na počitek, zamenjujejo jih novi. Kot je povedal Anton Stritih, poveljnik opera-
llyne skupine TO Tržič, popol-nJujejo enote, se po potrebi re-Organizirajo, pripravljajo enote 2a specialne naloge. Morala
fantov pa je na višini in borbe-!la pripravljenost prav tako. leritorialna obramba nadzira f.elotno tržiško območje, karav-11 v Medvodju in na Ljubelju s!a prazni in pod nadzorom te- Imenitna je tale atijeva kapa. -.FJtorialcev Foto: D. D.
Ud Posadke JA na obmejni karavli Ljubelj je ostal le ta prelepi m,adi volčjak. Zdaj skrbijo zanj teritorialci. - Foto: A. Gorišek
Anton Stritih, poveljnik operativne skupine TO Tržič: "Mi smo svoje naloge izpolnili. Oba vojaška objekta in mejni prehod so v naših rokah, vse prometne žile občine so nadzirane." - Foto: D. D.
Spoštovanje dogovorjenega
po balkansko?
Na Ljubelju že od 26. junija visi slovenska zastava in stoji obmejna tabla Republike Slovenije. Na srečo ni za vse to padel niti en strel. Karavla v Medvodju je padla z 28. na 29. junij in ta dan v medvoški dolini ni bilo nobenega vojaka JA več. V ponedeljek, 1. julija, se je enota JA, ki je prišla iz kasarne Bohinjska Bela, umaknila z Ljubelja, v torek, 2. julija, pa se je predala osnovna enota. Ze v sredo, 3. julija, na celotnem teritoriju Tržiča ni bilo nobenega vojaka JA več.
Da se je v tržiški občini vse končalo tako mirno, brez strela, gre zahvala ljudem z obeh strani, ki niso hoteli prelivanja krvi, temveč so se odločili za pametno dogovarjanje. • D. Dolenc
gajali, da so jo sprejeli, prepričana pa sem tudi, da jo Srbi in "tisti dol" ne bodo upoštevali. Taka, kakršna deklaracija je, bi morala rešiti položaj, zato upam, da bo po teh treh mesecih mir.
J\°8ajalci, delegati, tuji di-J°mati ipd. so o Brionski **laraciji že povedali svoje. ^•"Sno pa je mnenje tistih, jo?Se S P0''*'*40 ne ukvarja-
Boštjan Fermišek, Kranj: Cisto brez zveze, da smo se kaj šli. Bolje bi bilo, da bi šli po svoje v samostojnost. Deklaracija po mojem ne bo ničesar rešila, samo še bolj bo zavozljala vse skupaj. Po treh mesecih se položaj ne bo spremenil: ta Kadi-jevič bo še naprej svoje "tum-bal" in pošiljal tanke sem gor.
k|inko Polajnar, Šenčur: O de-
£ ^raciJi menim vse najboljše,
l0mAmpak če hočemo iti s sve-
jeti £ EvroP°. Je to treba sPre_ bil" k° res vse tako, kot je m0° skIenJeno, bo uspela. Po Jern pa se je vsi, kot ponava-i,' nj bodo držali. Zato se bo-°a problemov ne bo rešila.
Franc Pilar, Šenčur: Mogoče bo rešila probleme. Spoštovati jo bomo morali, ampak nasprotna stran... saj vemo, kako je s tem. Mojega prijatelja so ubili... Ne verjamem, da bo njeno sprejetje prineslo mir. Kacin in Bavčar govorita, da bo še ena faza in tudi jaz mi-da bo še počilo. Srbi so velika Srbija, Miloševič in tako naprej!
Uroš Bizjak, Kranj: Moje mnenje o deklaraciji je enako kot Milanovo! Bilo bi lepo, če bi lahko mafiji z rumenimi rameni čimprej zaprli pipo, po kateri odteka naš denar za zadovoljevanje njihovih, milo rečeno, perverznih potreb po statusnih simbolih, kajti intelektualno bogastvo so izgubili že v genih.
slim, Srbi,
Tatjana Kozinc, Sevnica: Brez zveze. Jaz je ne poznam preveč, ne poslušam. Vem, da so se po-
wm
Rajko Kondič, Duplje: Zdi se
mi prav, da so Brionsko deklaracijo sprejeli, ampak menim, da kljub vsemu ničesar ne zagotavlja. Kratkoročno (v teh treh mesecih) kvečjemu začasen mir, dolgoročno (po tem trimesečju) pa prav ničesar. • T. Ažman, foto J. Cigler
/uspešen *
I
posel propagandna M
OBJAVA f
Pokličite 218-463
SALON
liPn
POHIŠTVA
KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 216-276
Del čas: pon , tor, sreda od 12 - 19 ure
čet., pet od 8 - 15 ure, sobota od 8
12 ure
Naš optimizem, da bo v petek letalski promet spet normalno stekel, je bil očitno prevelik. Od republiškega štaba za civilno zaščito smo zvedeli, da je v nedeljo obalni center Portorož zaprosil zvezno upravo za civilno letenje v Beogradu, da mu omogočijo nad območjem občin Izola, Koper, Piran, Sežana, Buje in Bu-zet.Služil naj bi odkrivanju požarov v naravnem okolju in gibanju alg proti naši obali, ki se v morju že pojavljajo v velikih količinah. Kot razlog za negativen odgovora v Zvezni upravi za civilno letenje navajajo, da je zračni prostor severozahodno od črte Novigrad - Kočevje brezpogojno zaprt. Na brniškem letališču: uničeno letalo Adrie Airvvavs. • M. Z., foto J. C
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI PODRULŽNICA 51500 KRANJ
objavlja prosto delovno mesto
VODJA OBDELAVE PODATKOV NA RAČUNALNIKU
za nedoločen čas s polnim delovnim časom v podružnici
Kranj
Pogoji:
VI. stopnja strokovne izobrazbe - programski inženir, inženir računalništva ali druga smer z znanjem računalnišva, 27 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje angleškega jezika, 4 mesečno poskusno delo.
Od kandidatov pričakujemo znanje programskega jezika PL/1 in izkušnje na IBM računalniku.
Vloge z opisom dosedanjih del in z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba SDK v RS, podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v 8 dneh po objavi.
Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ Kidričeva 49
Osnovna šola Franceta Prešerna Kranj, Kidričeva 49, razpisuje za šolsko leto 1991/92 naslednja prosta dela in naloge:
- 2 UČITELJA TELESNE VZGOJE
- 1 UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE
- 1 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA (skrajšan delovni čas — 8 ur tedensko)
- 3 UČITELJE RAZREDNEGA POUKA (OPB) Delovno razmerje se sklene za določen čas. Začetek dela je 1. 9. 1991. Prošnje z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov.
SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA
Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja
Skupščina občine Radovljica na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) razpisuje dela in naloge DIREKTORJA CENTRA ZA SOCIALNO DELO RADOVLJICA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo socialne, sociološke, psihološke, pedagoške ali pravne smeri in najmanj tri oziroma petletne delovne izkušnje na področju socialnega dela,
- da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev.
Mandat traja štiri leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Skupščina občine Radovljica, komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja, Radovljica, Gorenjska c. 19.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po odločitvi.
PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE SKOPJA LOKA p.o.
objavlja prosta dela in naloge: .
1. MESARJA - VODJE
za delo v samopostrežbi Frankovo naselje 56 v Škofji Loki in
2. MESARJA - SEKAČA
za delo v Blagovnici v Medvodah.
Mesar vodja mora imeti končano delovodsko živilsko šolo ali poklicno živilsko šolo in dve leti prakse na podobnih delih, mesar sekač pa mora prav tako imeti končano poklicno živilsko šolo in eno leto prakse na podobnih delih. Poskusno delo za obe deli traja dva meseca. Prošnje sprejema kadrovska služba podjetja LOKA, Kidričeva 54, Skofja Loka, osem dni po objavi oglasa.
PO GORENJSKEM
Lepote Soriške planine hranimo tudi za vas - Zaradi
slabih izkušenj iz preteklosti, ko je imel Litostroj kočo na Soriški planini raje zaprto kot odprto, bi radi sporočili planincem in vsem ljubiteljem narave, da je, odkar je kočo prevzela zasebna obrtnica, koča odprta vsak dan od 8. do 23. ure. Poleg klasične gostinske ponudbe so na voljo tudi prenočišča s popusti za otroke, upokojence in skupine. Ker na Soriški planini žal še ni telefona, lahko zainteresirani pokličejo Natašo Rehberger, tel. 061/442-577, int. 324, kjer bodo dobili informacije iz prve roke.
L D.
Program radovljiških upokojencev za leto 1991 - Na
zadnji majski seji izvršnega odbora Društva upokojencev Radovljica so ocenjevali delo svojega društva in se dogovorili o izvajanju letošnjega programa. Kljub domala zanemarljivo visokim denarnim sredstvom vseh osem sekcij dobro deluje. Posebno kaže pohvalili ženski pevski zbor in klub za aktivno življenje (KAZ), v katerega je zdaj vključeno 35 članov, ki se redno ukvarjajo za raznimi rekreativnimi dejavnostmi.
Kot prednostne naloge so si v program za leto 199] zastavili skrb za povečanje števila članov društva in sekcij in tesnejše stike z organizacijo ZB NOV, v kateri so zvečine vsi člani upokojenci. Letos bodo opravili obsežnejša vzdrževalna dela v svojem domu na Ljubljanski cesti, obnovili balinišče in zamenjali kotel v kurilnici za centralno ogrevanje.
Pripravljajo se tudi za dan upokojencev, ko nameravajo 6. julija sodelovati z nastopom nekaterih članov in sekcij. Tudi letošnjo jesen bodo priredili društveno veselico, sekcija za izlete in pohodni v/ vo pa ho poskrbela za več prijetnih izletov po Sloveniji. Redno bodo prirejali športna srečanja v kegljanju, balinanju in šahu.
Glede na pičla sredstva (SPIZ letos namenja po 6 din na posameznika), so naslovili prošnjo za denar tudi na občinski proračun. Pri tem kaže omenili veliko razumevanja nekaterih podjetij, ki s svojimi storitvami veliko prispevajo k dejavnosti društva. Zlasti pohvalno se izražajo o Knjigoveznici in tiskarni Radovljica in Alpetour - avtobusni promet.
BreZ Zaklonišča - KS Vodovodni stolp s 7000 prebivalci nima ustreznega zaklonišča. Nevzdrževano zaklonišče na stadionu Stanka Mlakarja z neurejenimi sanitarijami in kanalizacijo, brez vode in s pokvarjeno ventilacijo namreč ni pripravljeno za primer vojne. Možnost zaklanjanju prebivalcev te KS je tudi H 8 Dom-plan, vendar je to zaklonišče v glavnem namenjeno delavcem tega podjetja.
V štabu civilne zaščite te KS so razočarani, ker še niso prejeli ustreznih podrobnejših navodil z občinskega štaba.
Prebivalci naj bi se zaklanjali v ustrezne kletne prostore, za starejše ljudi pa je organizirana samopomoč. V vsakem stanovanjskem bloku je enota civilne zaščite, ki je seznanjena, kako naj ukrepa in pomaga ostarelim in nepokretnim ljudem ob znaku za preplah. V štabu civilne zaščite pa seznanjajo ljudi tudi preko radia in jim dajejo na razpolago literaturo o tem, kako naj se zavarujejo pred plini in podobno. Dekleta, ki so opravila tečaj prve pomoči še dodatno informirajo (imajo pa tudi pribor za prvo pomoč).
V vrtcih poskrbijo za varnost otrok delavci vzgojno-varstvenih organizacij in pripadnikov narodne zašečite.
Ob sirenah za zračni napad se veliko ljudi ni zateklo v kletne prostore ali zaklonišča, ampak so ostali v stanovanjih ali na dvoriščih, kar kaže. kljub dobremu delovanju štaba, na skrajno ne-resnost.
Tajnik KS Konrad Pavlin upa, da nas bo sedanja nepripravljenost zaklonišč izučila, da bomo v prihodnje bolje poskrbeli za svojo varnost.
Rajka Pervanje
Prenovljen zvonik v Preddvoru
Preddvor - Nalogo, ki si jo je letos zastavil župnijski svet farne cerkve Sv. Petra v Preddvoru, da obnovijo zvonik, so minulo nedeljo uspešno sklenili. V akciji, ki je potekala tudi v okviru krajevnih skupnosti Preddvor in Bela v kranjski občini, pa je gradbeni odbor pod vodstvom Franca Kurnika že na za-. četku naletel na nepredvidene težave. Ko so po obnovitvi kritine začeli obnavljati fasado, so ugotovili, da je zelo načeta tudi celotna statika. Zato so se najprej lotili celovite statične obnove in šele nato fasade. To je dela in stroške sicer precej povečalo, vendar so jih ob prizadevnosti vseh in še posebej krajanov obeh krajevnih skupnosti ter izvajalcev opravili kljub vremenskim težavam do načrtovanega roka. S prispevki, organizacijo raznih prireditev in denarjem občine so zahteven projekt tudi skoraj v celoti finančno pokrili.
V nedeljo, po maši, so po uspešno končani in zahtevni akciji obnove zvonika, ureditve zvonov, ure, prestavitve orgel in restavratorskih del o pomenu in poteku te velike akcije spregovorili in se zahvalili vsem, ki so pomagali, da so jo uspešno končali, predsednik župnijskega sveta Ivan Bizjak, predsednika svetov krajevnih skupnosti Preddvor in Bela Uroš Premru in Franc Bizjak ter predsednik gradbenega odbora Franc Kur-nik. Iz širšega programa celovite obnove jih v prihodnje čaka še obnova strehe in fasade cerkvene ladje ter mostička. • A.
—T
Koprivnik in Gorjuše nista le višinski območji
Tudi s telefonom proti demografski ogroženosti
Na tej osnovi je tudi za krajevno skupnost Koprivnik - Gorjuše zahtevek iz občine Radovljica za sofinanciranje gradnje komunalnih infrastrukturnih in drugih objektov v R Sloveniji.
Koprivnik - Gorjuše, 11. julija - Tako kot marsikje so tudi v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše v radovljiški občini pozdravili sprejem zakona o hribovskih in demografsko ogroženih krajih v Sloveniji. Vendar pa so takoj predlagali oziroma opozorili, da kaže zakon dopolniti, saj Koprivnik, Gorjuše in tudi Podjetje niso le visokogorska oziroma višinska območja, marveč tudi demografsko ogrožena. Ugodnosti na podlagi zakona jim po njihovi oceni tako pripadajo iz obeh naslovov. In tako zdaj razumejo tudi podporo in prednost, ki naj bi jo imel zahtevek, ki ga je za sofinanciranje gradnje komunalnih infrastrukturnih in drugih objektov v Sloveniji vložila za KS Koprivnik - Gorjuše za lokalno telefonijo občina Radovljica skupaj s PTT podjetjem Kranj.
Ko so vlekli kabel na območju krajevne skupnosti, je 30 domačinov v nenehnem dežju delalo ves dan... Zato zdaj resnično upajo, da bodo morda vendarle še letos tudi zazvonili telefoni...
Če bo njihov zahtevek ugodno rešen, kar naj bi z delegatskim vprašanjem podprli tudi gorenjski poslanci, potem so izgledi, da bi v tej krajevni skupnosti po velikih naporih, lastnem delu in deležu ter razumevanju še nekaterih v občini in na Gorenjskem še letos imeli telefonsko povezavo s svetom.
"Pričakujemo, da bo takšnemu zahtevku ugodeno in da bomo iz tega naslova dobili dobra 2,5 milijona dinarjev (okrog 30 odstotkov od celotne investicije) za izgradnjo telefonije v naši krajevni skupnosti," pravi predsednik krajevne skupnosti Janez Korošec. "V krajevni skupnosti smo že doslej prispevali po 3 tisoč DEM v dinarski proti-
vrednosti za vsak priključek. Ob podpori občine, Zavarovalnice Triglav, interesentov z območja Vogla, Elektro Z,irovnica, Gozdnega gospodarstva Bled je vsega denarja blizu 4 milijone dinarjev. Tako nam ob odobrenem znesku 2,5 milijona dinarjev iz republike zmanjka dobrih 1,8 milijona dinarjev, kar pa bi pokrili z dodatnimi doplačili v KS in na podlagi dogovorov v občini, ki že potekajo."
Kako pomembna je telefonija za to krajevno skupnost najbrž ni treba posebej razlagati, saj imajo zdaj na celotnem območju le en telefon. Da pa je ta investicija tako draga (skoraj 8,5 milijona dinarjev - kar trikrat več kot v dolini), pa je ra-
zlog izredno zahtevna in radijska izvedba prenosov iz centrale v Bohinjski Bistrici prek Vogla na Koprivnik in potem naprej spet po omrežju do naročnikov. Sicer pa je prenosni sistem s centralo (vključno s prostorom zanjo) bil gotov že konec marca. Maja in junija so opravili krajani izkop in položili že 6500 metrov kabla, postavili A drogove in vzidali razvodne omarice. Zdaj jim tako ostane le še montaža kabla na drogove.
"Za izkope so sanmi opravili po 60 ur na naročnika telefona. Zelo pa sta nam pri tem pomagala tudi Gozdno gospodarstvo Bled in Elektro Žirovnica - enota Bohinjska Bistrica. Slednje je na drogovih, kjer bo telefonski kabel, zamenjalo tudi kabelski električni snop. Če seštejem prispevek in delo vsakega naročnika telefona, potem znaša doslej ta delež že okrog 3500 DEM v dinarski protivrednosti. Zato resnično upam, da bomo iz republike dobili denar na podlagi opredelitve o legi naše KS in demografske ogroženosti. Na ta način bi dobili prepotrebno zvezo s svetom in tisti osnovni po-
*s.\
Janez Korošec
goj za dosego cilja, ki ga im*' mo, da tudi na našem območju lahko začnemo razvijati turi' zem... Pa ne le to. Telefon je ne* nazadnje sestavni del infra* strukturne urejenosti, ki bo * našem primeru zelo /manjša' razliko med dolino in nami tako dodatno obogatil vse tisto-kar smo že doslej sami z deloi*1, denarjem in materialom vložili' infrastrukturo, da bi te ra/li^ čimbolj zmanjšali in mlade Ijud' "obdržali" na domačijah."• A' Žalar
'-AVTO ŠOLA*-! ing. KUMAR
Centrala kanadske proizvodnje je bila postavljena v posebej dograjen prostor že 31. marca letos...
DO VOZNIŠKEGA IZPITA MED POČITNICAMI! TEČAJ
CESTNO PROMETNI H
PREDPISOV
v kranjski gimnaziji
ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK,
22. 7. ob 18. uri
VOZILI BOSTE NA NAJSODOBNEJŠIH VOZILIH R 5 CAMPUS
IN NA MOTORNEM KOLESU JAMAHA
S? 311-035
Krajevna skupnost Žirovnica
Več mladega strokovnega kadra
Žirovnica, 15. julija - Pred nedavnim so v krajevni skupnosti Žirovnica, ki vključuje deset vasi pod Stolom, praznovali svoj krajevni praznik. Že nekaj let povezujejo svoj krajevni praznik z zaključkom šolskega leta in skupaj z mladimi na šoli pripravijo lep kulturni program. Ob razglasitvi samostojnosti Slovenije so na Breznici posadili lipo, sicer pa prireditve ob krajevnem prazniku potekajo v skromnejšem obsegu kot minula leta.
Predsednik sveta krajevne dogovor za sofinanciranje spo-skupnosti Žirovnica Franc Vi- minske sobe. čar pravi: »V krajevni skupno-
sti smo se zmenili, da svet krajevne skupnosti razširimo s člani ali predstavniki posameznih strank in tako bo do sprejetja ustave in novih volitev. Moram reči, da je v zadnjem času delo potekalo zelo usklajeno in ob sodelovanju in pomoči vseh, ki delamo v krajevni skupnosti. V Žirovnici poteka akcija priključevanja novih telefonskih naročnikov: od 150 interesentov bo nove telefone dobilo 110 naročnikov. Zaradi pomanjkanja denarja je akcija za asfaltiranje cestnih odsekov prestavljena na jesen, prizadevamo pa si, da bi končno vendarle uspeli z razširitvijo pokopališča na Ro-dinah. Za to pokopališče se je začela pripravljati projektna dokumentacija... Čopovo rojstno hišo smo zaščitili tako, da se ne dela škoda, želimo pa si, da bi v Jalnovi hiši uredili spominsko sobo. Pripravljeni smo, da bi se dogovorili z novimi lastniki Jalnove hiše in sklenili
Janez Šebat je komandir gasilskega voda civilne zaščite in namestnik poveljnika občinske gasilske zveze:
»V zadnjih štirinajstih dneh smo se lahko dokončno seznanili z razmerami. Namreč: oprema, ki jo imamo gasilci, je nezadostna, razen tega pa smo spo-
znali, da nujno potrebujemo tu di mlad strokovni kader, ki bo znal uporabljati gasilsko tehniko. Precejšen problem je v tem, da je gorilno olje neprimerno uskladiščeno. V naseljih je precej zasebnih hiš in ljudje ob alarmu bežijo v kleti, kjer so ci sterne s kurilnim oljem - ne ve-doč, da pravzaprav sedijo na eksplozivu. Želel bi si, da bi začeli vendarle tako razmišljati, da imamo ljudi na podeželju, ki morajo biti ob nevarnih razmerah tudi zaščiteni. Zato je nujno, da se v prihodnje nabavi primerna zaščitna oprema.«
Vojteh Rev je poveljnik civilne zaščite v krajevni skupnosti:
» V minulih vojnih razmera^ smo zelo dobro sodelovali mer seboj, kar je največje zagotovi' lo, da bomo v primeru novi"1 nevarnosti lahko ustrezno za' ščitili ljudi, ki živijo v vaSff pod Stolom. Dobro so deloval* vse enote za zaščito, za vzdrŽ*' vanje reda, za reševanje, vs{ gasilske enote, prva veterina'' ska pomoč in tako dalje. Izkuš' nje, ki jih imamo, pa pričaj0, da je bilo tudi nekaj nepravi': nosti in nedoslednosti. Vsaj P? alarmnih znakih bo treba v pfV hodnje več previdnosti, saj s° bili ljudje zbegani ob alarmni11 znakih, ki so se nepraviln" uporabljali...« • D. Sedej
1 V.
Franc Vičar
Janez Sebat
Vojteh Rev
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
5. STRAN
(GLAS
GORENJSKI GLAS - NAŠA AKCIJA:
PREDSTAVLJAMO GORENJSKE DRUŽINE Z VELIKO OTROK
[delavski odvetnik odgovarja
Tolarjevi iz Martinj vrha
Dvajset let smo »kupovali« naša dekleta
Martinj vrh, junija - Ko smo se eno junijskih sobot oglasili pri To- na soba, vse pa so vneto maza '»rjevih pri Seloncu po domače, v Martinj vrhu, še ni bilo sledu o le m drgnile svoje dragocene v°jni, življenje na tej hribovski kmetiji daleč od sosedov pa spokoj- tekmovalne sam, se smeje mano, kakršno poznamo iz starih kmečkih povesti. Šopek deklet smo ma oncka "gledali na bližnjem bregu pri sušenju sena. Sedmero jih je: Mari- Na kmetih je bi 1 včasih po-J«, Tinka, Veron ka, Tonči, Bernardka, Jožica in Ana, rojenih od membno da se jer rodi nasledka 1961 do 1980. nik, sin. Tolarjeva, ki sta dvaj-
žina... Zdaj nas je pa včasih samo še sedem okoli mize, pravi mama Tončka. Družina se je razkropila, kako dopoldne je mama doma čisto sama, še po tretji uri popoldne začnejo počasi kapljati domov. Najprej
Vseh kajpada nismo dobili doma. Najstarejša Marija je že nekaj let zdoma, poročena v Železnikih. Tretje po vrsti, Veronike, pa tudi nismo videli, ker se je v Ljubljani ravno pripravljala na izpit. Čeravno jih Je sedem, sta jim oče Jože in "nama Tončka vsem omogočila šolanje. Marija se je izučila za "nzarko. Tinka je učiteljica na £ni od ljubljanskih šol. Veronika študira agronomijo. Tonči, r°jena leta 1973, hodi na tek-st,lno šolo v Kranj. Bernardka j>Q74) je končala drugi letnik kmetijske šole, najmlajši Jožica (|Q77) in Ana (1980) sta še v osnovni šoli v Železnikih. To-'arjeva dekleta so tudi znane sPortnice, sankačice. V veliki stekleni vitrini v veži so razstavljena odličja, ki so si jih pribora na številnih sankaških tekmovanjih doma in na tujem, fankanje je pravcati družinski sPort, celo mama Tončka se "?u je ob obilici dela na doma-ć| kmetiji in negi moževih ostalih (zdaj že pokojnih) staršev kdaj pa kdaj predala. Na družinskih tekmah se je vseh devet sPustilo po zasneženih strminah.
. pn Selončevih v Martinj vrhu I? življenje za obiskovalca vide-' *elo idilično, v resnici je aJ^tž prav trdo. Oče Jože je ;,£,aPoslen v Železnikih, mama 'Ončka  se  ubada  s kmetijo, hčere  morajo  kljub šolskim dolžnostim poprijeti za kmečko delo, vrh vsega se pri hiši
Samo sedem Tolarjevih, manjkata Marija in Veronika. Gorenjski glas je Tolarjevim podaril balo blaga: najbolj jo je bila vesela hči Tonči, spretna šivilja.
stalno tudi kaj dogaja. Pri Tolarjevih pač niso vajeni sedeti križem rok, tudi po našem obisku so se naglo razkropili po vsakdanjih opravkih. Nič čudnega torej, da so si dolge zime, ko je veliko manj kmečkega opravila, skrajšali s sankanjem, tekmovanji, resnimi pripravami... Kolikokrat jih je bila pol-
set let zapored dobivala samo dekleta, se s tem nista obremenjevala, le od drugih, celo od njegovih staršev, sta morala požreti marsikatero pikro na ta račun. Pa so se tudi oni unesli, na stara leta jim je bilo celo prav, ko je bilo pri hiši več dekliških rok za nego. Pri Tolarjevih je bil v hiši vedno pravi vrvež: Jožetovi starši, bratje, dru-
šolarki, potem srednješolki, študentka in učiteljica konec tedna, prav tako najstarejša z družino... Kdo bo čez leta, ko starša ostarita (zdaj sta v Abrahamovih letih), prevzel kmetijo, še ne tuhtajo preveč. Odvisno pač od deklet in od "šoclo-nov", ki jih bodo dobile. D.Z. Žlebir
Solidarnostna pomoč
IVI Mercator Preskrba
' TRGOVINSKO PODJETJE TRŽlt d.d.
piSKONT PRODAJALNA KRIŽE
SjPrto: tel.:57-391
0|* 7. -19. ure,
Sirota od 7. -12. ure. Obiščite nas!
urnagajmo si med seboj
ječanje bolnikov z izpeljanim ^evesom
14 ej",Ce: junija - V prostorih Splošne bolnišnice Jesenice je bilo šor,, oIJa P'?'0 srečanje gorenjskih bolnikov z izpeljanim čreve-D0oo • ^nj'a se Je udeležilo 24 takšnih bolnikov - stomirancev. Štva kVOri1' so se< da postanejo sekcija Slovenskega ILCO dru-ke trj ,rna sedež v Mariboru. V prihodnje se bomo sestajali vsa-Zna_- Mesece. Namen teh srečanj bo pomoč in svetovanje ter se-Vsak0^nje Z nov'mi pripomočki, ki jih ti bolniki uporabljajo za Vecjj r?n kVn° oskrDO- Nabava teh pripomočkov predstavlja naj-sodei r° 23 te Domike, saJ so večinoma iz uvoza. Pri nabavi rriočlfUje ^anolabor trgovina iz Ljubljane, ki tudi izdaja pripone na recept.
došla , stavnica Sanolabor trgovine je bila zato najbolj dobro-leži| -pna srečanju. Od domačih proizvajalcev se je srečanja ude-teh n      Kobarid, ki je dosedaj že dosti napredoval pri izdelavi
Pripomočkov, in upajo, da bo še izboljšal svoje proizvode. ran pječanju sta prisostvovala tudi dr. Tomaž Ažman in dr. Mi-k°sta t™* S kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice, ki selccj   d' V Prihodnje s svojimi strokovnimi nasveti sodelovala v skj J1' .rav tako se bosta srečanj udeleževali tudi višji medicin-
estn Marija Mežik in Oti Mertelj. Udele-a      vse DO,n'ke z izpeljanim črevesom, ki se niste mogli njern 2,tl našega prvega srečanja, da se nam pridružite na prihod-
Organizator srečanja: Metka Zima - viš. med. sestra enterostomalni terapevt
^ruštvo invalidov Kranj sporoča
V|,o,|e»° inv.ai,dov Kranj obvešča svoje člane, da organizira 6-dne-cah .„ . anJe oziroma zdravljenje svojih članov v Tuheljskih topli-taks • Slcer od 16. do 21. avgusta 1991. Cena prevoza, penzionov, Ker ln nekater»h zdravstvenih storitev je 2.200 din na osebo. b0 dr,?ha,eri *,am' nuJno potrebujejo nekatera zdravila in podobno,
----------M*«l*lraln noldnevni izlet
Pomagajmo bolnemu dečku
Voščilnice za Craiga
- v torek, 6. avgusta, ponovno organiziralo povije. Prijave sprejema Društvo invalidov Kranj, Begunjska
društvo »orovlje *el- 212-7 i 2
Dr. Jože Rebolj
Vpliv sladkorja na zobe (3)
Po najnovejših raziskavah sta glavna vzroka za nastanek zobne gnilobe zobna obloga in industrijski sladkor. Vsi vemo, da je večini otrok sladkarija dostopna ob vsakem času, otrok jih pogosto zaužije tudi desetkrat na dan, čeprav v majhnih količinah. Zobozdravstveni delavci se borimo proti temu. Zakaj?
Ko pride sladkor v stik z milijoni bakterij na obloženem zobu, bakterije sladkor že v nekaj minutah razkrojijo do kislin (mlečne, citronske). V zobni oblogi se kislost, ki je pod kritično točko, le počasi izravna, v jamicah, vdolbinicah in gnilobnih votlinah pa pride do izravnave šele po nekaj urah. Medtem ko se izravnava, pa naš otrok ponovno zaužije sladkarijo. S tem poskrbi, da je kislost v oblogi neprekinjena. Dokler traja kritična kislost, se skle-nina topi. Posledice zaužitih sladkarij in nečistih zob vidimo že v nekaj tednih po izrasti zoba. Na zobu najprej zapazimo belkasto liso.
Prehrana, zlasti razvade v prehrani, to je uživanje sladkarij, in nehigiena, pa so na žalost več mesecev ali let enake. Zato iz belkaste lise kaj kmalu nastane rjav madež, iz njega pa gnilobna votlina. Zobna gniloba pri večkrat dnevno zaužitih sladkarijah in nehigieni zob zelo hitro napreduje. Raziskave so pokazale, da je dovolj, če pri neumitih zobeh 200-krat zaužijemo sladkarije in že je na zobeh vidna zobna gniloba. Torej se nam ni treba čuditi, zakaj imajo otroci tako hitro okvarjene zobe.
Plemenito delo radovljiškega Rdečega križa
Radovljica, julija - Kot v drugih slovenskih občinah, v času surove agresije JA in po njej, so aktivisti RK tudi v radovljiški občini povsem upravičili svoje plemenito in humano poslanstvo. Že od prvega dne napada na Slovenijo so pod izkušenim in prizadevnim vodstvom članov Občinskega odbora RK zagotovili redno dežurstvo tudi v vseh krajevnih odborih RK. Vsi aktivisti so to zahtevno nalogo opravljali prostovoljno, nekateri tudi nepretrgoma po 18 ur. Posebej je treba poudariti hitro in uspešno akcijo zbiranja moških oblačil, perila in obutve. Povsem oskrbeli so več kot 400 vojaških ujetnikov in prebežnikov, ki so služili vojaški rok na Bohinjski Beli in v Radovljici in jih potem usmerili v kranjski zbirni center, od koder so bili v spremstvu RK poslani na njihove domove.
Da je bila omenjena akcija res uspešna, pove dejstvo, da je bilo zbranih precej več oblačil, perila in obutve, kot je bilo potrebno. Že zdaj ima občinska organizacija RK zaloge oblačil in drugih potrebščin, ki bi zadostovale za najmanj 40 ljudi. Za tako SrPPJUllP inval IHnv uspelo akcijo gre zahvala in priznanje vsem požrtvovalnim akti- ^v-vailJC lllrullUUV vistkam in aktivistom RK, nič manj tudi glavnim organizatorjem, članom Občinskega odbora RK z. njegovim predsednikom Justinom Zorkom na čelu, seveda pa tudi vsem darovalcem, ki so spet pokazali visoko človekoljubno in solidarnostno zavest. • JR
Vprašanje:
Bralka sprašuje, kako je z upravičenostjo do solidarnostne pomoči v primeru invalidnosti in daljše bolezni v skladu z določili kolektivne pogodbe (splošne in panožne za kovinsko in elektro industrijo). Zanima jo, katerim kategorijam invalidov pripada oz. koliko časa mora trajati daljša bolezen, da je delavec upravičen do solidarnostne pomoči? Odgovor:
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo v 5. točki 38. člena opredeljuje solidarnostne pomoči, ki pripadajo delavcem oz. njegovi družini v višini povprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle 3 mesece v določenih primerih. Taki primeri so smrt delavca ali ožjega družinskega člana, hujša invalidnost, daljša bolezen, ele: mentarne nesreče ali požari. Splošna kolektivna pogodba ne opredeljuje nikakršnih kriterijev ali kategorij posameznih primerov in to prepušča ureditvi v panožnih in podjetniških kolektivnih pogodbah oz. splošnih aktih v podjetjih. Skladno z načelom, da splošna kolektivna pogodba ureja minimum pravic, kolektivne pogodbe nižjih ravni pa samo več pravic, se v njih lahko opredelijo višji zneski solidarnostne pomoči oz. podrobneje uredijo kriteriji. Izplačila solidarnostne pomoči naj bi pomenila avtomatizem le v primeru smrti delavca, v drugih primerih pa praviloma predlaga solidarnostno pomoč sindikat podjetja po vnaprej določenih kriterijih. Natančnejši odgovor na vprašanje, katerim delavcem in kdaj pripada solidarnostna pomoč torej najdemo v panožnih ali podjetniških kolektivnih pogodbah oz. splošnih aktih podjetij. Tako panožne kolektivne pogodbe za področje črne in barvaste metalurgije in livarne ter kovinske in elektroindustrije opredeljuje pomoč v primeru hujše invalidnosti (nad 60 odstotkov), in sicer en povprečni osebni dohodek, in v primeru daljše bolezni (nad 3 mesece), prav tako en povprečni osebni dohodek. Navedena panožna kolektivna pogodba torej ravno pri opredeljevanju pojma "težja invalidnost" žal ni najbolj natančna. Ni namreč povsem jasno ali je mišljena delovna invalidnost v pravem pomenu besede ali le telesna okvara, čeprav gre pri tem lahko za dva bistveno različna pojma. Invalidnost, ki pomeni zmanjšano delovno zmožnost, se glede na preostalo delovno zmožnost izraža s kategorijami (L, II., III.), medtem ko se s stopnjami oz. odstotki označuje teža telesne okvare, ki nima nujno za posledico tudi delovne invalidnosti. V tem primeru je torej možno v podjetniški kolektivni pogodbi oz. splošnem aktu podjetja podrobneje razdelati kriterije in kategorije za posamezne primere. Možno pa je že na podlagi neposredne uporabe splošne in panožne kolektivne pogodbe in glede na okoliščine posameznega primera predlagati izplačilo solidarnostne pomoči posameznim delavcem.
Pravna služba pri Svetu kranjskih sindikatov Aljoša Drobnič, dipl. iur.
Kranjski upokojenci predlagajo
Razčistiti metodologijo izračunavanja
Kranj, julija - 26. junija je Komisija za pokojninske zadeve pokojninske zadeve pri Društvu upokojencev Kranj na svoji prvi seji razpravljala o osnutku novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter sprejela zanimiv predlog k zakonu:
"Zveza društev upokojencev občine Kranj in Društvo upokojencev Kranj predlagata Zvezi društev upokojencev Slovenije, da pri pristojnih republiških organih doseže, da se čim prej razčisti oziroma opredeli metodologija izračunavanja razmerja med povprečnimi osebnimi dohodki na zaposlenega v republiki Sloveniji in povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo. Prav nedorečenost okrog tega vprašanja poraja največ negodovanja in bojazni ter nezadovoljstva med upokojenci. To je tudi eno najbolj bistvenih vprašanj v osnutku novega zakona, ki se tičejo že upokojenih oseb." • D. D.
Tržič, julija - Svet je obšlo pismo, ki prinaša veliko željo sedemletnega angleškega dečka Craiga Shervolda: rad bi dobil toliko voščilnic za dobro zdravje, da bi prišel v Ghinessovo knjigo rekordov kot oseba, ki je prejela največ voščil. Deček Craig je namreč hudo bolan, boleha za rakom na možganih, ki je po vsej verjetnosti neozdravljiv. Pred meseci je takšno pismo prišlo tudi v Komunalno podjetje Tržič, zdaj pa še na Skupščino občine Tržič. Priložen je obsežen seznam oseb in firm z vsega sveta, ki so voščilnice že poslale.
Skupščina občine Tržič se je odzvala tej srčni želji in poslala voščilnico Craigu, hkrati pa tudi poziv desetim novim naslovnikom. Morda pa bi se našel tudi kdo od drugih Gorenjcev, ki bi hotel poslati voščilnico bolnemu dečku. Tu je njegov naslov: Craig Shervold, 36 Sherbv Road, Charstalton, Surry -SNB 1 LD, Anglija. • D. D.
(mm®*
/GLAS
Prispevke za prizadele otroke lahko s položnico nakažete na naslov CC - Humanitarni programi, 64001 Kranj, p.p. 39 ali na žiro račun: 51500-609-9006
Kranj, julija - Društvo invalidov Kranj sporoča, da dogovorjeni datum za srečanje kranjskih in mariborskih invalidov v soboto, 27. julija, še ni dokončno potrjen. Kdaj točno bo srečanje, bodo sporočili naknadno. • D. D.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je spet odprta 2. medregionalna likovna razstava. V Prešernovi hiši pa je znova na ogled razstava del likovnih umetnikov - maturantov in pedagogov kranjske gimnazije. V galeriji Bevisa do konca avgusta razstavlja a kad. kipar Janez Boljka. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je še do 20. julija odprta ra/stava Bakrorezi italijanskih mojstrov 19. stoletja. Ra/stava je del zbirke Grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina VRBA - Prešernova hiša je odprta pd 13. do 19. ure. ob ponedeljkih je zaprta
RADOVLJICA - V knjižnici A. T. Linharta je odprta knjižna razstavi Slovenska umetniška beseda 1941 - 91 doma in po svetu. V foto-galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled drugi del letne razstave fotograjij radovljiškega Foto kino kluba.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je odprta razstava slik Andreje in Marjetke Dolinar iz Buenos Airesa. V Groharjevi galeriji
so na ogled ilustracije Iliade in Odiseje slikarja Marija Preglja. V galeriji Fara razstavlja slikar Gregor Nartnik. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
<»Th>b, 4   .-. '
BfeO <» ItfT it
MLAD UMETNIK SE PREDSTAVLJA
Kranj - V petek. 12. julija, je bila v galeriji "Fara" v Škofja Loki otvoritev razstave mladega slikarja Gregorja Nartnika s Šutne pri Škofji Loki. Kot študent šole za risbo in sliko v Ljubljani je tudi član umetniškega društva v Škofji Loki. Umetnik svoje slike gradi predvsem na spontanosti in združuje s tistim, kar čuti. • Metka Zabret, foto A. Gorišek
KONCERT V GROBLJAH
Domžale - Po tritedenskem premoru se bodo danes, v torek. 16. julija, oh 20. uri nadaljeval festival stilne komorne glasbe v cerkvici
v Grobljah. Nocojšnji koncert sta pripravila Domžalski komorni zbor. Komorni orkester Domžale pod vodstvom dirigenta Karla Leskovca in solisti Tatjana Podgornik - sopran. Mirjam Kalin - alt. Marjan Trček - tenor. Zoran Potočan - bas in Tomaž Habe - orgle. V koncertnem programu so madrigali in moteti lacobusa Gallusa Carniolusa ter Misa brevis in G-dur K.V. 140.
Slovenska ljudska noša v pesmi in podobi
■ftq B,I
ZILJA
Kulturne prireditve so se spet začele, kar je silno razveseljiva novica. Kljub tesnobnemu ozračju, ki še vedno teži prebivalce Slovenije, vse tisto lepo, kar razveseljuje človeška srca, spet kuka na plan. Ena izmed takih, srca in duše božajočih prireditev je bila petkova predstavitev Ziljske narodne noše, pravzaprav knjige Slovenska ljudska noša v besedi in podobi - Zilja.
Ljubljana, 13. julija - Avtorica knjige je dr. Marija Makarovič, risbe krojev po originalih in slike noš po ustnih pričevanjih pa je naslikala akademska slikarka Jana Dolenc. Knjigo sta založili Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Izšla je v nakladi 2000 izvodov v slovenskem in 1000 izvodov v nemškem jeziku.
Na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi predsednik Krščanske kulturne zveze, Janko Cecelj, so Ziljani. pravzaprav "dečva iz Zahomca" predstavila originalno ziljansko narodno nošo. V klenem ziljanskem narečju je Milka Kregelj razložila in opisala način oblačenja mladih ziljanskih deklet. Narodna noša, katere kratko krilo (do kolen) je v 18. stoletju bodlo že "presvitlo" avstroogrsko cesarico Marijo Terezijo tako močno, da je v drugem opominu, ki gaje poslala gospodu na Cajanski grad, /auka/ala tridnevni post ob vodi in suhem kruhu za vse tiste mlade "dečve", ki si bodo še upale plesati v kratkih krilih pod lipo na vasi. Toda. kot je povedala dr. Makarovičeva, se Ziljska dekleta niso dala, le še večje veselje do plesa in obleke so dobila, kaj šele njihovi partnerji-
Ziljska dečva, Paula Petrova je med udeležence vnesla košček Ziljske doline. Besede enega izmed Ziljanov. ki je pomagal s svojim pričevanjem dr. Makarovičevi pri njeni raziskavi o Ziljski narodni noši, so bile: "Vzeli so nam jezik, zdaj pa nam jemljejo še obleko." Kruta resnica o Zilji. kjer Slovenci ne govorijo več slovensko, ker si ne upajo, le mlada dekleta in fantje se oblačijo v slovensko narodno nošo /a Ziljsko žegnanje in ples pod lipo.
Vendar, upanje obstaja, upanje, da bo Zilja spet vsrkavala slovensko besedo, saj mladi ostajajo. • Mojca Peternelj, foto: Tanja Ažman
Harmonija zvoka in barv z baročnim navdihom Jelovškovih fresk.
GROBLJb 20 u t
Predprodaja vstopnic: Turistična agencija Odisej, Maistrov trg 2 in uro pred koncertom v Grobljah
Informacije: Gallus Carniolus d. o. o , tel.: 061/310-734.
Prikaz načina življenja v Bohinju v prejšnjem stoletju
STUD0R BOGATEJŠI
Nedavno so v bohinjski vasi Studor, ki je že sama kot celota arhitekturna znamenitost, izročili namenu obnovljeno Oplenovo hišo. Kmečka hiša - muzej je primer bohinjskega tipa doma, ki v eni stavbi združuje stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Notranjost j*
celovit prikaz stanovanjske kulture v 19. stoletju.
Propadajočo Oplenovo hišo, ki je bila že prej na seznamu kulturnih spomenikov, so pet let (denarje kot vedno pritekal prepočasi) obnavljali strokovnjaki kranjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vse konzervatorske in restavratorske posege so seveda izvedli tako, da je stavba ohranila pristno podobo stare kmečke hiše in obnove ni opaziti. Delno leseno in delno zidano hišo so na strani, kjer je izpostavljena vplivom s ceste, spet zavarovali z ometom, na vhodni strani pa ima
podobo brunarice, kot jo je imela ob nastanku. Taka predstavitev dveh obdobij življenja hiše je avtorska odločitev etnologa - konzervatorja Lada Kni-fica, ki je vodil projekt obnove. Hiša je zdaj tako spomenik časa, v katerem je nastala, kakor tudi časa, v katerem je bila obnovljena.
Oplenova hiša je poleg Liz-njekove domačije v Kranjski Gori edini muzej na Gorenjskem, ki je primer nekdanje arhitekture in ima hkrati le etnološki značaj, saj so vsi drugi posvečeni spominu na tega ali
Nov biser mehiške literature, knjiga desetletja, ki je že obšla svet
TERRA NOSTRA
Roman mehiškega pisatelja Carlosa Fuentesa TERRA NOSTRA
je nastajal štiri leta. Tri leta pa je potrebovala naša znana prevajalka Alenka Bole Vrabec, daje ta izjemno, tako po zgradbi kot po jeziku, zahteven roman prevedla v slovenščino.
Radovljica, julija - Uradno je bila Terra Nostra že predstavljena v Cankarjevem domu, prejšnji mesec pa so v prenovljeni radovljiški knjigarni Državne založbe poskrbeli še za eno prikupno predstavitev romana in njegove prevajalke, Alenke Bole Vrabec.
Člani Linhartovega odra so predstavili odlomke iz romana Terra Nostra, ki so vzbudili slutnjo, da knjiga skriva obilo duhovnega blaga za še tako pretanjene in razvajene bralce.
V razgovoru, ki ga je vodila Alenka Klemene, smo lahko spoznali vsaj delček prevajalskega dela in eno od podob prevajalke in igralke Alenke Bole Vrabec, ki tudi s tem zadnjim prevodom ostaja zvesta rdeči niti svojega prevajanja - južnoameriški literaturi.
Alenka Bole Vrabec je, kot je povedala v prisrčnem razgovoru, svoje prvo delo prevedla že med študijem na igralski akademiji. V gimnazijskih letih si je sicer zelo želela postati pisateljica, vendar je nato, ob svojem prvem obisku v Nemčiji odkrila drobno knjižico nemškega avtorja, ki jo je tako navdušila, da se je odločila, da jo prevede v slovenščino. Tudi drugi obisk v tej deželi je bil za njeno nadaljnjo usodo in kariero odločilen. Trikratni ogled znamenite razstave inkovskega zlata v Kblnu in spremljanje ciklusa mehiških filmov, kjer jo je prevzela silovita lepota mehiške igralke Marie Feliks, vse to je mlado študentko igralstva tako očaralo, da se je spopadla s špansko slovnico in že zelo zgodaj postala prevajalka pri Cankarjevi založbi.
Za njeno prevajalsko delo je bil, kot je povedala, izredno pomemben literarni urednik Cene Vipotnik, ki je znal poiskati pot do prevajalca in mu pomagati.
V prevajalski beri Alenke Bole Vrabec je veliko zanimivih del, med pisatelji, ki jih je prevajala, pa tudi dva nobelovca. Naj omenim samo dve zelo znani deli. Sto let samote in Patriarhova jesen, ki ju je napisal kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Marqu-ez, prevedla pa Alenka Bole Vrabec.
"Terro Nostro sem prevajala tri leta. Seveda ob vsem drugem prevajalskem delu. Prve pol leta sem roman samo prebirala, preden sem prevedla en sam stavek v slovenščino. Carlos Fuen-tes je namreč tipičen predstavnik Mehike. V svojem romanu nenehno išče korenine svojega izvora, išče identiteto človeka. Roman obsega ves svet, to je roman današnjega sveta, sveta v vseh zgodovinskih dobah, ki smo jih že preživeli. Del romana je npr. krasna parodija na španski srednji vek, kjer se Fuentes srečuje z vso krutostjo 16. stoletja v Španiji, z jezo tedanjega katolicizma, z izganjanjem Mavrov in Židov," je svoje zadnje prevajalsko delo opisovala Alenka Bole Vrabec.
Obiskovalci smo lahko tudi slišali, da je Alenka južnoameriški literaturi zavezana do konca, kot pravi sama in da večino teh del prevaja "obsedena" od te literature, kot je sama malce za šalo in malce za res dejala. Izjemno pa si želi v deželo, ki jo tako dobro pozna že preko njene literature, v Južno Ameriko. Da pa ni navdušena samo nad njihovo literaturo, smo se obiskovalci lahko prepričali sami, ko nas je prijazno povabila na "šilce tequile in grižljajček cocine mexicane". Lahko vam zaupam, da so bili "grižljajčki", ki jih je Alenka sama pripravila, božanski. • M. Peternelj
SLOVENSKI OKTET NA "MITTELFESTU"
Slovenski oktet zaključuje sezono s koncerti v Opatiji, Rogaški Slatini in v Čedadu. Na festivalu v Italiji, kjer nastopa kot edini slovenski in tudi jugoslovanski predstavnik, izvaja z Nicolaiem Cieddo izbrani program pesmi ruske, srbske, makedonske in bolgarske pravoslavne liturgije. Letošnja pokrovitelja Slovenskega okteta sta Kovinotehna in Radenska. • L. M.
MH
MARMOR HOTAVLJE
Gorenja vas tel : 064/28-210
PRIDITE - PRESENEĆENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO!
onega znanega rojaka. Predmete za notranjo opremo hiše v Studorju je prispeval tudi Gorenjski muzej, segajo pa v čas
od začetka 19. stoletja do prihoda elektrike in vodovoda. Hišna oprema kaže tudi na takratno avtonomnost in samozadostnost prebivalcev Bohinja, ki niso ničesar potrebovali od drugod. Oplenova hiša je imela dva bivalna prostora, hišo in kamro, ter črno kuhinjo, ki je bistveno zaznamovala takratno stanovanjsko kulturo.
Dimnika prvotno ni bilo, zato je dim uhajal skozi odprto podstrešje. Da bi danes obiskovalec dobil pravo predstavo hiše s črno kuhinjo, bodo v njej vedno tudi zakurili, da bodo prostori dobili tisti tipični vonj po dimu, ki je bil nekdaj sestavni del življenja v taki hiši.
Osnovni problem zanimivosti in prepričljivosti muzejev, posebej pa etnoloških, je, da ne živijo. Morda so v Oplenovi hiši, ki je kot domačija zaključena celota, tokrat prvikrat dani pogoji za podobno oživitev, kakršno poznajo v muzejih na prostem v nekaterih evropskih deželah, kjer oskrbniki v tovrstnih objektih pristanejo na način življenja, kot so ga poznali njegovi prvotni prebivalci. Ta stopnja je pri nas sedaj le
zgled, vendar je konkretni idej za oživitev Oplenove h# kar precej. Za oskrbnika, katf rega delo bo lahko zelo ustvaf jalno, so našli človeka, ki je sO" deloval že pri obnovi hiše in V tudi naprej pri delu gojil os* ben pristop. Obiskovalcem D morda na voljo kakšna krneči jed in drugi domači izdelfe morda bodo uspeli urediti ko* ji hlev, del gospodarskega p0 slopja, odprt pod s kmečki' vozom, pa so že sedaj uredil tako, da si bodo obiskovaHf tam lahko oddahnili.
Eno sezono bo Oplenova ša na nekakšni preizkušnji tem času se bo najbrž pokaži tudi, če bo to pridobitev za S' dor in njegovo turistično p močijo. Domačini zavaro nost značilne krajevne arhitel ture namreč največkrat ne o^ čutijo kot prednost, ampak k"1 breme in oviro. Za obnov" Oplenove hiše so vendarle kazali zanimanje in z opiso"1 nekdanjih navad njenih stane valcev celo pomagali pri vzp° stavitvi čimbolj izvirnega sta nja. Če bo uspel poskus oživj tve ene hiše, bo to morda spod buda za celoten kraj, da svOj* prednost, za evropske pojrfl' izredno tehnično nedotaknjf nost, izkoristi kot priložnost # uveljavitev tovrstne turistični ponudbe. • T. Jurjevec
Predstavitev novih knjig založbe Kmečki glas
PISATELJ SE PREDSTAVI
Sest novih knjig in dve popravljeni in ponatisnjeni izdaji, to je tM bera leposlovnih del založbe Kmečki glas.
Ljubljana, julija - Tiskovne konference najrazličnejših /al*1' so se v dneh pred vojno kar vrstile in na bralce še čakajo celi kff novih književnih del. Med založbami, ki so že predstavile svOT nova in ponatisnjena dela, je tudi založba Kmečkega glasa 11 Ljubljane.
Sest novih del in dve dopolnjeni, popravljeni izdaji čakaj1 na bralca, predvsem tistega, ki ljubi kmečko povest in kmečki J man. Boris Dolničar, direktor in glavni urednik založbe Krnet glas nam je zagotovil, da se bodo v njihovi založbi trudili tud' prihodnje in skušali svoje avtorje predstavljati tako, da bo*5 enako cenjeni in sprejeti kot drugi, ki izdajajo pri večjih zalo*11 ških hišah. Malce pa seje tudi pohvalil, upravičeno, saj načrtov.f ne naklade knjig hitro poidejo, za kar so dokaz tudi knjige, ki J1 ponatiskujejo.
Literarni urednik Andrej Blatnik je navzoče opozoril, da J kmečki roman edini v resnici popularni žanr v Sloveniji in t*V žba Kmečki glas je tista, ki kmečko povest in roman redno prCI stavlja, skupaj z najpomembnejšimi predstavniki tega žanra P nas. In zdaj k samim knjigam: Polona Škrinjar je po mnc".' Zdenke Hribar, prvo pero sodobnega kmečkega romana. Tok' tni roman nosi naslov Divji volčin in pripoveduje o prišleku v 11 rodovitnem svetu, ki je razpet med dve kmečki gospodarici. 1
Franjo Frančič se je predstavil z zbirko kratke proze R°S*'J kateri se ukvarja s skrivnostmi istrske krajine in nevsakdanJ1; vsakdanom njenih prebivalcev.
Nova knjiga iz priljubljene serije Glasovi (podpira jo tudi v publiški Sekretariat za kulturo) prinaša "pravce n štorje od Mal jurja do Korade", ki jih je zbral in odlično ilustriral novogori'( slikar Pavel Medvešček. Blago, ki ga denar ne plača, le čas mu1 ča ceno, kot je v spremni besedi zapisala magistra Marija Stal1' nik. Knjiga nosi naslov Na rdečem oblaku vinograd rase.
Bogdan Novak je napisal nadaljevanje svoje slovenske ali sage o Slovencih, Lipa zelenela je. Krvave reke. Nadaljevan lanskoletne uspešnice popelje bralca v čas prve vojne, opoz^ pa je treba na nemara najdaljši slovenski stavek, ki šteje kar * besedi.
Marija Brenčič Jelen se predstavlja z izborom črtic z na*' vom Naših njiv nihče več ne orje. Gre za izbor črtic, ki jih je 3^ rica dolga leta objavljala v časopisu in ki prinašajo predv^, njene spomine na mladost in tako na svojski način potiskaj0 zavest minule čase.
Knjiga Jožeta Peternelja, Mateja, skriva zgodbo o dekle^ ki se ne znajde prav; razpeta med mestno in vaško življenje P., življa hude preizkušnje. Avtor s knjigo nadaljuje tradicijo mc dramatske večernice. ,
Dve popravljeni izdaji: prva, uspešnica, ki prinaša nez11?, sko količino šal za vsako priložnost, res vsako, ki jih je v knJ^ Smeh ni greh zbral Slavko Krušnik in druga, po mnenju VC*j bralcev najuspelejše delo Marjana Tomšiča, Šavrinke, ki je prl' bijena tako pri bralcih kot pri kritikih. # M. Peternelj
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
7. STRAN
GLAS
Ko je odpeljal vlak, je bilo blejske
sezone konec
filed, 12. julija - Bohinj, Bled, Kranjska Gora, Bovec in drugi alpski turistični kraji so zaradi vojne v Sloveniji med turistično najbolj Prizadetimi kraji, saj so življenjsko odvisni od poletne turistične sezone. V poletnih mesecih ustvarijo več kot polovico svojega letnega prihodka, zato so sedanje razmere, ko nimajo niti enega samega tujega turista, katastrofa, ki je ne pomnijo niti najstarejši turistični plavci. V Kranjski Gori so morali poslati na prisilni dopust sto delavcev, na Bledu je prejelo odločbe za »čakanje na delo« kar 900 Uposlenih. Britanskim gostom, ki jih je v naših alpskih turističnih središčih največ, odsvetujejo pot v Slovenijo. Kdaj bo britansko žudnje ministrstvo izdalo odločbo, da je pot v Jugoslavijo in Slovenijo varna?
Direktor kranjskogorskih hotelov Gorenjke: Letna sezona je izgubljena
Jesenice, 12. julija - Kranjski Gori so zaprli vse hotele, saj v Petek, 12. julija, niso imeli niti er»ega gosta. Direktor hotelov 9°renjke pravi: »V naših hotelih delajo samo recepcije, drugače pa je od vseh hotelov odprt le hotel Slavec. Hotele smo zavarovali, od 250 zaposlenih v naših kranjskogorskih hotelih jih
telu Ribno kljub vsemu pričakujemo, da se bodo zadeve uredile in da bomo dobili goste, ki so želeli priti na Bled in tu preživeti dopust. Sicer pa bomo v tem času opravili nekaj nujnih vzdrževalnih del...«
Vodja Emone Globtour Bojan Žerovec: Ko je odpeljal vlak, je bilo blejske sezone konec
Bled, 12. julija - Bojan Žerovec
iz Globtoura Bled pripoveduje,
Je sto na čakanju. Vsi delavci, kako je bilo, ko so morali eva-vMjučno z direktorji in šefi, ki kuirati vse tuje goste z Bleda: *° dobili odločbe za čakanje, ^Globtour je turistična b°do dobili okoli 70 odstotkov agencija, ki opravlja največ posebnega dohodka. slov za Yugotours iz Londona. V V Gorenjkinih hotelih si pri- času vojne smo morali evakuira-2s*devamo, da bi Republika Slo- ti 742 gostov, od tega največ z Ve"ija zmanjšala različne obvez- Bleda in Bohinja terKranjske "osti, davke in prispevke, kratkoročne in dolgoročne kredite, ^etna sezona, ki je v Kranjski Gori precej »močna«, je za nas zgubljena. Upamo seveda še na-Prej, da bomo težave premostili ln da bo zimska sezona taka, kot je bila minula leta...
^redsednik turistično
Gore. Gostje so na Bled in v druge kraje prišli z različnimi tujimi agencijami.
Delali smo neprestano, tri dni in tri noči. V sosednjih državah smo Naročili smo 14 avtobusov ter poseben vlak, ki je odpeljal z železniške postaje v Lescah. Moram povedati, da -"■uovuiiiiv iuii^v.v,..^ so nam tuje turistične in poto-P°Slovne skupnosti Bled valne agencije izredno poma-^nton Vidic 8a'e *n smo tako goste pravoča-
rvj,  y. v , sno spravili na varno. Tu lahko
UdlOCbe Za Čakanje na omenim Springer Reisen, Lin-(Jg|Q de Reisen, Trans Sah, Ina To-
urs in druge, s katerimi smo v "led, 12. julija - Anton Vidic je dneh evakuacije izredno dobro Predsednik turistično poslovne sodelovali.
skupnosti Bled in direktor ho tela Ribno. »Vsi, ki smo zaposleni v hotelu Ribno, smo dobili °dločbe za čakanje na delo. Go-J*ov ni. V hotelu Ribno se lahko to'ažimo le s tem, da smo že sl***. 'etošnjo sezono napravili lu Sino racionalizacijo - v hote-pibno je zaposlenih le mini-a'lo število delavcev. . Na Bledu in tudi v našem otelu se pripravljamo na novo Se/?n° 'n sodelujemo na vseh tu-r,stičnih sejmih, na katerih smo vs°delovali že doslej. V turističnem gospodarstvu Bled in v ho-
Večina gostov je odšla z železniške postaje Lesce v Beljak, od koder so jih z avtobusi peljali v Trst in od tod brez vsakih problemov v Veliko Britanijo. Nekateri britanski gostje so celo želeli ostati v Istri in tam preživeti dopust..
Nekaj gostov pa smo morali prepeljati preko cestnih blokad skozi Kranjsko Goro in odtod preko mejnih prehodov. Še sreča, da smo imeli v Kranjski Gori dva naša avtobusa, ki sta goste pričakala pri blokadah, kjer so prestopili in nato preko
Mi smo že v zaklonišču
B ' •>
four" ?e„rovec PriPoveduje: »Ko sem kot vodja poslovalnice Glob-VSe , °" c°su alarma za nevarnost zračnega napada telefoniral v čil     f^e' ^Jer smo 'meti svoje goste, z Željo, da bi vodičem naro-
' naJ gostom lepo povedo, kaj se dogaja - da ne bi bilo nobene-tteP^fplana - *?m seveda telefoniral tudi v hotel Krim. Tam so mi
Ja*'>da ni nikjer nobenega vodiča in tudi nobenega gosta... Voa--a.to so me pomirili: "Vsi, ampak res vsi so že v zaklonišču. klet'1'^ostje so ,a^°J vze^ °deje in vse najnujnejše in so že v
Dogaja se nam nekaj, česar sploh ne razumemo
Na Bledu je ob večerih popolnoma prazno. Vzdušje je tako moreče, da tega ne pomnijo niti najstarejši gostinski in turistični delavci.
»Dogaja se nam nekaj, česar sploh ne razumemo,« pravijo. »Še med drugo svetovno vojno je bilo drugače: na Bledu je bilo kljub vsemu 200 gostov. Nemški vojaki in oficirji, ki so med vojno prebivali v hotelu Toplice, so mesečno do zadnjega dinarja poravnali vse račune. Danes pa... Nikjer ni nobenega gosta. To se Bledu ni še nikoli in nikdar zgodilo...
Minuli petek v Kranjski Gori ni bilo niti enega samega tujega gosta na Bledu pa jih je bilo le nekaj, večinoma poslovnežev. Kar 900 blejskih gostinskih in turističnih delavcev je dobilo odločbe za čakanje na delo... Foto: Gorazd Šinik
Prazni parkirni prostori po vsem Bledu... Foto: Gorazd Šinik
Ijal s postaje, sem pomislil: tako je naše, blejske sezone konec...
Skratka: srečno smo evakuirali prav vse goste. Britansko zunanje ministrstvo bo dovolilo vstop britanskih turistov v našo državo, če bo osem dni popoln mir - to naj bi se zgodilo v začetku avgusta...
Moram povedati, da smo pri evakuaciji tujih gostov s hotelirji in drugimi izjemno dobro sodelovali. Blejski hotelirji so v dneh vojne gostom prirejali zastonj posebne večerje, vodiči so jih redno seznanjali z razmerami, tako da ni bilo niti ene same pritožbe.
Že pred sezono smo se na Bledu bali, da bo sezona slaba in da bomo le težko »preživeli«. Zdaj je v turizmu katastrofa... V Globtouru bo dvanajst zaposlenih izkoristilo letni dopust, kako bo pa po tem, ne vemo... Kljub vsemu pa je to tudi čas, ko se na Bledu lahko spremeni struktura gostov in naredi selekcija na kadrovskem področju...« • Rajka Pervanje, D. Sedej, Foto: Jure Cigler
Rateč nadaljevali pot v Benetke, na letališče Marco Polo in še isti dan poleteli v Veliko Britanijo. Obenem smo isti dan poskrbeli tudi za 54 gostov iz Bovca, ki so prišli preko Predila v Benetke.
Najbolj sem se bal, da posebni vlak, ki je v Lesce prispel iz Ljubljane, ne bo prazen. Moram reči, da je ministrstvo za turizem držalo besedo in nam poslalo prazen vlak s 660 sedeži. Ko so se nam britanski gostje zahvaljevali za vse, kar smo zanje storili in ko je vlak odpe-
S,ovensko turistično gospodarstvo išče možnosti preživetja
Posledice bodo dolgotrajne
!f,r«"U\ 15. julija - Slovensko turistično gospodarstvo je utrpelo 11L s,__j .j. j..... „ •„ So turistični Dromet
redno - **°.^°<"ta *e d° konca maja, ker se je turistični promet iz-v SlovZl^-n''^alza^a{',' političnih razmer v državi. Z vojnim stanjem ju„jj eniP Pa je bil turistični promet v celoti blokiran. Ob koncu hinja s° tako iz večine slovenskih turističnih krajev od Bleda, Bo-pa r ' 0Da'e do zdravilišč odšli vsi gostje, hotele so zaprli, delavce ^°telih>0reC'1'1 "a- ^a"4anJe na delo za dobo največ šestih mesecev. V ostalo S° u.ve<*'' dežurstvo ali pa je minimalno število delavcev inačih 28 nainuJneJša dela in primer morebitnega prihoda vsaj do-"•ožnos?'05*0^' likvidnosti v turističnem gospodarstvu ni, zato ni tov i„ (j' za .''Plačilo osebnih dohodkov niti plačilo zapadlih kredi-nih j0L jetf*1'*er plačilo obveznosti - prispevkov in davkov iz oseb-
odkov ter poravnavanje obveznosti do dobaviteljev. stjčngrič° tezkih razmer v turi- stvom za finance ter poslovni-ko v 01 £°sP°darstvu se je ta- mi bankami so sprejeli nekaj gostinpetek sestala Sekcija za ukrepov, ki naj bi turističnim spQ(j s y? 'n turizem pri Go- organizacijam vsaj delno olja-$kupai 1 ?bornici Slovenije, šali težak položaj. Zern. • Z rnir|istrstvom za turi- Seveda je jasno, da posledic gostinstvo,   ministr-   katastrofalne turistične sezone
pri nas ne bo moč hitro odpraviti, sprejeti ukrepi pa naj bi jih vsaj delno ublažili. Tako naj bi banke reprogramirale posojila za najmanj eno leto in takoj reševale tudi posojila, ki že zapadejo v odplačilo. Obrestne mere ne bodo višje od normalnih, domačim gostom pabodo omogočili kreditiranje letnih dopustov (na tri obroke), da bi vsaj delno zagotovili likvidnost podjetij turizma. Poleg teh ukrepov so predlagali tudi, naj se za izplačilo vsaj minimalnih osebnih dohodkov prouči in zagotovi v republiki ponovno vsaj sofinanciranje čakanja delavcev na delo. Odloži naj se plačilo davkov in prispevkov iz
osebnih dohodkov, zakonsko naj se zagotovi plačevanje prometnega davka od gostinskih in turističnih storitev na osnovi realiziranega prometa in dejanskega obračuna. Predlagajo še, da poslovne banke odobrijo mirovanje posojil in obresti oz. da odobrijo vsaj enoletni moratorij za odplačilo kratkoročnih in dolgoročnih kreditov in obresti od teh kreditov, da se odloži vračilo posojil iz razvojnega dinarja oz. intervencijskih sredstev, da se za neplačane zapadle obveznosti do dobaviteljev odobri kredite po ugodni obresti meri, da občinski in republiški organi proučijo možnost za oprostitev prispevkov za infrastrukturo, ter da se prouči možnost za vnovčenje republiških obveznic za izvoz po deviznem tečaju borze. •
V. Stanovnik
Bohinjski hotelirji bi radi privabili vsaj domače počitnikarje
Zaprt hotel nikomur ne koristi
V Bohinju so tudi v glavni turistični sezoni obdržali predsezonske cene, za še večje znižanje cen pa so se odločili v hotelu Bellevue in Kompas.
Ribčev laz, 13. julija - Prejšnji teden je bil v Bohinju odprt le hotel Jezero, v hotelu Kompas so oddajali apartmaje, nekaj gostov je bilo tudi v apartmajih Triglav, večina drugih bohinjskih hotelirjev pa je zaprla hotele in poslala delavce domov. Čeprav so cene v hotelih ostale junijske, pa je bilo treba naprimer za polpen-zion v hotelu Jezero odšteti skoraj sedemsto dinarjev. Taka cena pa za večino domačih turistov prav gotovo ni privlačna. Zato so se pri Alpinumu odločili, da omogočijo prijetne počitnice tudi turistom s tanjšo denarnico. Tako je v hotelu Bellevue tedenski polpenzion v depandansi Savica le nekaj manj kot dva tisočaka. Podobno odločitev so sprejeli tudi pri Kompasu, kjer so pripravili poceni počitnikovanje zlasti za družine.
"Cene smo znižali za več kot 30 odstotkov, kar pomeni, da je polpenzion v na šem hotelu B kategorije 450 dinarjev, polni penzion pa 520 dinarjev. Otroci do sedmega leta pri nas počitniku-jejo zastonj, do desetega leta pa imajo 50-odstotni popust. Vsak sedmi dan bivanja pri nas je zastonj. Gost je pri nas se lahko kopajo tudi v ogrevanem bazenu ob jezeru, pripravljamo pa tudi tedenski zabavni program. Pri znižanju cen nas Naj .majo brezkrbne poc.tn.ee * Vf)dilo predvseJm dejstvo vsaj otroci! Foto: J. C.gler da bodo £nog, ^
brez počitnic, ker so očetje od doma ali v pripravljenosti. Tako naj bi si nabrale novih moči vsaj mamice z otroki. Poleg tega se zavedamo, da je smrt za hotel, Če je dlje časa zaprt, kajti takrat najbolj propada. Če bo te dni hotel zaseden vsaj 70-od-stotno, pomeni, da bomo z dohodkom lahko preživeli, saj so bili do sedaj delavci na čakanju," je povedal direktor hotela Kompas Miro Mulej.
Tudi direktor hotela Bellevue Milan Arh razmišlja podobno: "Te dni smo imeli hotel zaprt, zato smo se odločili za posebno ugodne tedenske pakete. Za slabih dva tisoč dinarjev ponujamo počitnice v naši depandansi, ugodne pa so tudi cene v hotelu. Po prvih odzivih sodeč, bodo Slovenci radi prišli k nam, saj ne upajo kam dlje. To pa je za nas priložnost, da se izkažemo in da domačim turistom pokažemo, da je Bohinj s svojo okolico privlačen turistični kraj tudi za poletne počitnice." # V. Stanovnik
Tujci želijo dopust na Bledu
Bled, 12. julija - V Grand hotelu Toplice je ob običajni sezoni v hotelu okoli 300 gostov. V teh dneh jih je le med 7 in 10. To so večinoma zelo stari gostje, ki v naš hotel prihajajo že leta, pripoveduje Marjan Jarc, vodja prodajne službe v pretihem predprostoru hotela. V Grand hotelu Toplice dela že 30 let in ne pomni česa podobnega. Še celo med vojno so bili v hotelu gostje in sicer nemški oficirji z družinami, ki so račune hotela vedno poravnali. Sedaj ni nikogar...
V hotel dnevno sprejmejo veliko telefonskih klicev gostov, ki se zanimajo za trenutne razmere v Sloveniji in še vedno upajo, da bodo lahko prišli na Bled. Goste pa, ki vztrajajo v hotelu, hotelsko osebje redno obvešča in tudi sami spremljajo poročila. Skupaj s Slovenci upajo na čimboljšo in čimprejšnjo rešitev nesoglasij z Jugoslavijo.
Eden izmed gostov v Grand hotelu Toplice je rekel v upanju, da se razmere v Sloveniji izboljšajo: "Zame ni dopusta, če ne pridem na Bled."
Priložnost za slovenskega gosta
"Ko so 1. julija odpeljali goste z Bleda, smo prešli na minimalen obseg delovanja. Zaprli smo hotel Park, razen terase in nekaj drugih objektov," nam je povedal gospod Matjaž Završnik, vodja prodajne službe v hotelu Golf in Park. Hotel Golf je odprt in sicer v njem biva 8 do 13 gostov, od katerih je le 2 do 3 pravih turistov, drugi pa so poslovneži in občasni obiskovalci tega turističnega središča Gorenjske.
Želimo pridobiti domače turiste, zato smo cene obdržali na ravni junijskih cen, kar je 30 do 40 odstotkov manj. Tudi slovenskemu gostu želimo ponuditi možnost dopusta na Bledu.
Skupaj smo vložili 10 milijonov DEM v ureditev kraja, sedaj pa, ko bi morali začeti tržiti, je to preprečila katastrofalna vojna. Zaradi teh vloženih investicij so nastali dolgovi, ki jih ne moremo odplačati. Letošnja sezona je za nas izgubljena.
Ironično je, da bodo ljudje iz tujine zaradi nasprotij Slovenije z Jugoslavijo večkrat slišali za našo deželo, kar lahko pomeni tudi večje trženje v prihodnje.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Test: Subaru Legacv 1.8 GL
Made by Subaru
V avtomobilski družini japonskega Subaruja trenutno blesti največji in najluksuznejši model z imenom legacv. Tovarna ponuja to vozilo v limuzinski in karavanski izvedbi, s standardnim ali štirikolesnim pogonom. Na naši preizkušnji, ki smo jo pripravili s pomočjo ljubljanskega predstavništva litograjskega INDUSTRIAIM-PORTA smo vozili subaru legacv s šibkejšim motorjem.
Subaru legacy je na prvi po-  plošča je dobro pregledna in se
gled še najbolj podoben svoje mu japonskemu konkurentu hondi accord. Limuzina je v sprednjem delu precej nizka, nato pa v rahli poševni liniji prehaja v dokaj visok limuzinski zadek. Svojo velikost v notranjosti legacv v precejšnji meri izgubi. Prednja sedeža sta sicer udobna, z dovolj velikimi sedalnimi površinami, voznikov je tudi nastavljiv po višini, vendar se pomikata nekoliko premalo nazaj. Prav zaradi tega je dovolj prostora na zadnji klopi, katere naslonjala so deljiva na polovico in jih je mogoče prevrniti naprej. K popol
skupaj s sredinsko konzolo spaja v celoto. Na desni strani so vzvodi za nastavitev ogrevanja in prezračevanja, ki ga je mogoče izboljšati tudi z električnim pomikom odprtine na strehi. Voznik ima na razpolago tudi gumb za nastavitev žarometov po višini, nastavitev osvetlitve armaturne plošče električno nastavitev velikih in uporabnih bočnih ogledal in, centralno ključavnico in električno odpiranje stekel na vratih.
Zanimiv je legacvjev motor. Njegov zvok je tipično subaru-
nemu udobju sodita tudi pred- jevski, kar pomeni, da je pri
nja, po višini nastavljiva varno- nižjih vrtljajih nekoliko neu-
stna pasova, poskrbeli pa so tu- gledno traktorski, pri večjem
di za varnost potnikov na zad- pritisku na stopalko za plin pa
nji klopi. Notranjost je, kot se oster, vendar vsaj v notranjosti
spodobi za avtomobile tega ra- ne preveč glasen. Za motor ve-
zreda, bogato oblazinjena in ta- lja tudi to, da ob pospeševanju
pecirana, tako da ima človek steče    nekoliko obotavljivo,
upravičeno občutek, da se vozi Glede pospeševanja je potreb-
v prestižnem avtomobilu. Tudi no zapisati, da bi moral biti
voznik se na svojem "delovnem mestu" ne bi smel pritoževati, saj mu ne manjka skoraj nič. Armaturna plošča sicer ni prenatrpana z merilniki, saj je vozniku poleg merilnika vrtljajev, ki so ga konstruktorji postavili tako kot pri športnih avtomobilih, na levo stran, in merilnika hitrosti, na voljo še kazalec za temperaturo motorja in količino goriva. Najpomembnejša stikala so razporejena na ročicah ob volanu, stikala za zadnjo meglenko, ogrevanje zadnjega stekla in pranje žarometov pa na levi strani armaturne plošče na nekoliko ne-pripravnem mestu. Armaturna
motor precej prožnejši in bolj živahen, še zlasti pri polno obremenjenem vozilu. Dobra lastnost motorja je v tem, da dokaj dobro prenaša vožnjo z visokimi vrtljaji, ne gre pa spregledati tudi dobre končne hitrosti. Lega vozila je na ravnih cestnih površinah povsem zanesljiva, na slabših cestah pa tako kot vsi sodobni avtomobili, ki so narejeni za dobre ceste, rad nekoliko poplesuje, predvsem zaradi lahkotnosti po višini nastavljivega volana s ser-vo ojačevalnikom.
V celoti gledano je subaru legacv japonsko solidno in natančno izdelana limuzina. Tisti,
ki imajo rajši nekoliko robust-nejše avtomobile, ki v sebi združujejo tudi eleganco, bodo v legacvju zagotovo našli usodno privlačnost.
Tehnični podatki: limuzina, štiri vrata. Motor: 1820 cem, 76 kW (103 KM). 16 ventilov. 5 vrat. Mere in teže: dolžina 4510 mm. širina 1690 mm, višina 1390 mm. Poraba goriva po ECE normah: 7,7/ 9,7/ 11,3 l / 100 km. • Matjaž Gregorič, slike: Aleš Gorišek
Prodaja avtomobilov SUBARU
Industriaimport, Ljubljana, Titova 48
Kokra - Globus, Kranj, Koroška 4.
avto
NEGA MEHANIKA
FRANJO KLASIČ Šuceva ulica 17 - tel. 242-109
Cenjene stranke obveščam, da še nadalje opravljam popravila vozil Zastava - Škoda ter menjavo olj in filtrov pri vseh osebnih vozilih.
Delovni čas: od 6. do 14. ure; ob četrtkih do 18. ure.
*****
o«
o&«
23
oS^
si«
'J
PREVERJENO:
Kuhinje
SVEA
SO
NAJCENEJŠE v Metalki!
• preurejen razstavni prostor
• brezplačen prevoz do 30 km
• do 20. julija
Blagovnica Ljubljana, Dalmatinova 2,
tel. 061/327-261
CENE RABLJENIH VOZIL NA KRANJSKEM AVTOSEJMU DNE 14. julija 1991
TIP VOZILA/LETNIK            1990 1989	1988	1987 Starejši
IMVR-4                                  6.500 -		5.700 -
GOLF	14.800 -	13.000-
YUG045 6.200-		4.000 -
YUG0 55                                6.600 -		5.800,-
ZASTAVA 101                            6.700 -		6.000-
ZASTAVA 128	7.000.-	
FIAT 126	4.000 -	3.200.-
LADA SAMARA              10.000 -	8.900 -	
Opomba: navedene so povprečne cene s sejma rabljanih vozil v Kranju z dne 14. julija 1991 in so v DEM. Podatke pripravlja posebej za Gorenjski glas podjetje Praktikum Gorenja vas, d. o. o., ki izvaja kranjski avtosejem vsako nedeljo od 6.—-14. ure.		
		
SUPERCENE		
pri LOIBLKAUFU!		
j       PONUDBE VELJAJO OD 15.	7. DO 27. 7. 1991 J	
AVSTRIJA - Kirschentheuer 48 (pred mostom čez Dravo desno)		
J   * Truovuu ui tud 5 posebnimi mcnli
Rio ali Brasil pražena kava 1 kg samo 30,90	Riž 20 kg zaboj 1 kg samo 6,90
Super cena Ležalna pletenjača za kopanje namesto 1 9j90         sedaj samo 9 j90	
Limonade iz sončnih sadežev vseh vrst zaboj 12 1 liter samo 5j90	Ottakringer Pivo 0,33 litra doza 4,90
Fresch up Limonade vseh vrst	Delikatesne Kumarice 1 7 litra kr»7arpr »i
zaboj 6,1,5 litra Q QA 1 stekl. samo   5Jj W	24,90
Ležalna zračna blazina 1 kos samo 99ia	Sedežne prevleke iz lesenih kroglic, 1 kos sedaj samo 1 wjB
SEDAJ ŠE POSEBEJ UGODNO BANANE IN LUBENICE .......	
V
IVANTOURS d.o.o.
PODJETJE ZA TURIZEM
Pod gozdom 17, 64264 Bohinjska Bistrica tel. & fax: 064/721-453
ODDIH IN POČITNICE
TUDI ZA PLITKE ŽEPE
doma in v tujini
v POREČU
• julija, avgusta in septembra
t v hotelih B kat.
• v apartmajih in bungalovih
• v hotelih vam nudimo 7 polnih penzionov po NAJUGODNEJŠI CENI
• za otroke do 11 leta dodatni popust
POKLIČITE NAS ŽE
DANES IN SE
PREPRIČAJTE!
v ŠPANIJI na COSTA BRAVO
odhod 27. 7.1991
• potujete z avtobusom, ki ima WC, BAR, VIDEO t bivate v hotelih visoke kat.-TWC, BALKON, TEL t hoteli so ob obali
• nudimo vam polne penzione
CENA 800 DEM
Možnost potovanj in oddihov po svetu: Ciper, Grčija, Tajska, Tunis,... in doma.
Za vse informacije po tel.: 064/721-453
T°rek, 16. julija 1991
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
9. STRAN @@®SRyj©IEJ]GLAS
KAKŠNE SO CENE
zadnjo primerjavo med cena-"Jt posameznih izdelkov v rajnih trgovinah, zasebnih in družbenih, ste lahko prebrali z? v času pred vojno. Nič več ni tako, kot je bilo prej, tudi celi6 so se marsikje spremenile. ,rgovine smo danes izbirali med tistimi, ki jih morda že podate sami ali pa mogoče iz te nj»Še rubrike. Izbrali smo na-slednje: zasebno trgovino Za-Pravljivček v Stražišču, Živilin nakupovalni center v Čirčah, samopostrežno trgovino Nama v Škofji Loki, špecerijo Merca-
tor v Tržiču, Emona Merkur market v Stražišču in samopostrežno trgovino Rožca z Blejske Dobrave. Izdelki, ki smo jih izbrali za primerjavo, pa so danes, 15. julija, naslednji (malce manj jih je kot običajno): "štruca" belega kruha, 1 liter olja Cekin v steklenici, 1 kilogram sladkorja, I liter belega vina KOS (ali najcenejše belo vino, ki ga v določeni trgovini prodajajo), steklenica piva Union in trikilogramski prašek Persil  (ali  najcenejši trikilo-
KOLIKO JE VREDEN DINAR
	
	
	murna \
	
	
	
	
Trgovina	bela štruca	olje Cekin	sladkor	belo vino	pivo Union	prašek
Zapravljivček čirče Nama Mercator	20 din 20 din 20 din 20 din	46 din 41,10 41,50 din 37,30 din	19,10 din Kos 33,80 din 19,10 31,90 20,90 din      33,80 din 17,50 din      26,80 din		17,50 din 3kgFax 174,20 17,60 3kgFax 240,80 17,60 din      3 kg Fax 3 kg Ava 176,40 14,90 din Mixal 158 din	
Emona Merkur-Stražišče Rožca	20 din 20 din	41,50 din 41,50 din	23 din 19,10 din	Jastreb 24,90 Amigo 28,90 31,90 din	14,60 235,10 17 din	Orbit 135,20 Persil Fax 165,90 240,80
gramski prašek za kuhanje). Kakšne so cene? Preberite in potem se prepričajte sami... • Mojca Peternelj, foto: J. Cigler
TERME T0P0LŠICA nudijo: Mir, sprostitev in počitek med
VRŠACI KARAVANK IN SAVINJSKIH ALP
CENE POČITNIC: JULIJ
Napovedi slovenskih ekonomistov, začinjene z zmernim pesimizmom, se že odražajo v gospodarskem utripu naše države. Olje na ogenj oživljene inflacije je prilila vojna - očitno drži, če ima hudič mlade, jih ima veliko. Kaj se dogaja na trgu kapitala? Nekatere banke so že uvedle (spet!) mesečno revalorizacijsko stopnjo. Gorenjska banka svoje kredite revalorizira v tem mesecu s stopnjo 4,8 odstotka (R), k revalorizacijskemu količniku pa seveda banka izračunava še realne obresti. Abanka svojim imetnikom tekočih računov za negativno stanje do dovoljenega limita zaračunava 110 odstotkov obresti (na letni ravni), kazenske obresti za prekoračitev limita pa so 120-odstotne. Vendar - te obresti so krepko pod inflacijo, ki iz rasti cen v zadnjih dveh mesecih že dosega skoraj 250 odstotkov.
Ko razmišljate, kako obrniti denar (kolikor ga še imate), povprašajte po pogojih v več bankah. Opazili boste, da prav vse banke in hranilnice širijo svojo ponudbo, konkurenčni boj pa povzroča že kar bistvene razlike v pogojih varčevanja, kreditiranja in drugih oblik poslovanja.
Dinar Čez mejo - Slovenski mejni prihodi so odprti, gneče ni prevelike, vendar pa menjava dinarja noče in noče pasti. Če boste kupili šiling za 3,00 din, ste lahko s poslom zelo zadovoljni. Skoraj zanesljivo pa je, da bo treba za šiling še malce primakniti. Podobno velja za italijansko liro - če boste za 100 lir plačali samo 3,00 din, so vam sosedje prav lahko nevoščljivi. Zaupanje italijanskih trgovcev in bankirjev v jugo valuto se noče več popraviti, zato bo tudi za lire treba ob nakupu v Italiji odšteti že več kot 3,00^din (za 100 ITL).
Če se odpravljate po nakupih v tujino z devizami iz "vojne rezerve", vam lahko svetujemo še to: očitno bo dinar še drsel in devize rajši še nekaj časa imejte "na hladnem".
Crna borza doma - - Sivi" tečaj trdih valut na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se ponovno oblikuje dvakrat tedensko, zadruge zaradi trganja reproverig v menjavi Slovenije s tujino se odražajo tudi v rasti "šticunge". Če se tečaj EDP za DEM bliža 20,00 din, pa klasična črna borza še kar deluje po svojih zakonitostih: za eno marko boste odšteli najmanj 21,00 din, ne začudi pa naj vas cena 22,00 din enega "bradača".
Zavarovalnica Croatia v Kranju
Že kar nekaj časa je opaziti, da tržni zakoni posegajo tudi v zavarovalstvo. Potem ko so nekdanjo Zavarovalno skupnost Triglav ob njenem preoblikovanju v delniško družbo zapustile tri območne skupnosti in se organizirale v samostojne delniške družbe, je na slovenski trg z novimi prijemi vstopila tudi zagrebška Zavarovalnica Croatia. Poleg svoje enote v Novi Gorici namreč Croatia širi mrežo tudi po ostali Sloveniji. Že dober mesec dela zastop stvo Croatie v Kranju, ki pokriva širše območje Gorenjske. Sedež kranjske Croatie je na Koroški c. 1 (objekt Stara pošta), poslovni čas zastopstva pa je vsak delavnik od 8. - 12. ure in od 17. - 19. ure. Zastopstvo Zavarovalnice Croatia, d.d., je dosegljivo tudi po telefonu: (064) 217-687.
Škoda na rent a car avtomobilih
7 dni 3.795
10 dni 5.070
14 dni 6.640
7 dni 4.050
AVGUST
10 dni 14 dni 5.420 7.110
UPOKOJENCI
AVGUST
7dni   10 dni 14dnl
3.570    4.790 6.280
JULIJ
7 dni 10 dni 14 dni 3230   4.310 5.645
v CENI JE VŠTETO:
^ 7,10 ali 14 polnih penzionov v 1/2 sobi v hotelu VESNA
^neomejena uporaba termalnega bazena m savne
^ vsak dan (razen nedelje) telovadba v bazenu
in telovadnici ~- zabavne prireditve, celodnevna animacija m
rekreacija pod strokovnim vodstvom >* plesni večeri, kulturne prireditve, izleti in še
in še...
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA    (3 OBROKI)
INFORMACIJE HOTEL VESNA, Topolšica 77 REZFRVArip telefon: 063/891-120/113/114 REZERVACIJE     te|ex. 33606_____
J1Ea\I15 Cl
KRANJ, Koroška c. 16
SPISEK NAGRAJENCEV
V NAGRADNI IGRI
JEANS KLUBA PETRIC
t. nagrada - videorekorder Anita Veternik, Kranj 2. nagrada - bon za 2.000,00 din Lidija Forjan, Kranj
3 4 5. nagrada - pijača v diskoteki "Gorjanc" Marjana Potočnik, Podnart, Peter Verčlč, Kranj, Tatjana Zadravec, Kranj
6. nagrada - 10 x pizza in pivo - "Orli"
Pavla Vrhunc, Selca
7., 8. nagrada - bon za 500,00 din
Maja Praprotnik, Šenčur, Bogdan Stenovec, Kranj
9., 10., 11., 12. nagrada - letna vstopnica v diskoteki
"Gorjenc"
Tomo Smukavec, Boh Bistrica, Bojan Vučko, Kranj, Tomaž VVelffenbach, Železniki, Ivan Kržišnlk, Škofja Laka
JEANS KLUB PETRIČ -
NAJ ... JEANS KLUB
Večje škode ni
Medtem ko so avtobusni in tovorni prevozniki v dneh vojaške agresije utrpeli precejšnjo škodo, so jo dosti bolje odnesle rent a car agencije. Pri Alpetouru materialne škode na avtomobilih nimajo, ker so imeli vse avtomobile, ki so sicer parkirani na brniškem letališču, v izposoji, ne vedo pa, kaj je z avtomobili v drugih republikah. V Emona Globtouru so imeli nekaj avtomobilov v izposoji, druge pa na lastnem parkirišču, tako da niso imeli nobene škode. Tudi večina ljubljanskih agencij ni imela večje škode. Pri Kompas Hertzu imajo sicer nekaj poškodovanih vozil, ki so jih v dneh vojne uporabljali predvsem novinarji, natančnih podatkov pa še ni. • M. G.
Prezaposlitev delavcev RUŽV
Kranj, julija - Za prezaposlitev delavcev RUŽV je z javnim razpisom na voljo 20 milijonov dinarjev, kandidati morajo za razpisno dokumentacijo odšteti 5 tisoč dinarjev, s čimer se bodo otresli neresnih kandidatov.
Razpis je bil v časopisih objavljen pretekli teden, 9. julija je začel teči 35 dnevni rok za oddajo ponudb, ki jih zbira podjetje Global v Kranju. Z razpisom je na voljo 20 milijonov dinarjev, podjetja in obrtniki, ki bodo zaposlili delavca zaprtega Rudnika urana Zirovski vrh, bodo pridobili 250 tisoč dinarjev, če bodo delo organizirali v prostorih RUŽV pa 500 tisoč dinarjev. Zneski so torej dokajšnji, zato 5 tisoč dinarjev, kolikor je potrebno odšteti za razpisno dokumentacijo, ni veliko. S tem se bodo namreč že na začetku otresli neresnih kandidatov. Udeleženci razpisa morajo predložiti kratek investicijski program s prikazom njegovega finančnega ogrodja ter njegovega učinka. • M. V.
Sejem razširja dejavnost
Kranj - Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem v Kranju je z registracijo za področje zunanje trgovine, carinskega skladiščenja in organizacijo trgovine za živilsko in druga področja razširil svojo sedanjo poslovno dejavnost. Za to so se odločili, da bi na ta način med posameznimi sejemskimi prireditvami med letom zmanjšali poslovne in druge stroške.
Medtem ko gredo h kraju še zadnje priprave na letošnji 41. mednarodni gorenjski sejem, ki ga bodo odprli 9. avgusta, pa že prihajajo tudi prve prijave za septembrsko prireditev Slovenski proizvod. • A. Ž.
SVETING - HERLEC
Podjetje za ftnančno-računovodsko svetovanje in mieninng d.o.o. Olievek 74, Preddvor tclelon (064) 43-346
PODJETNIKI
Bliža se oddaja periodičnih obračunov.
Nudimo vam kvalitetno vodenje knjigovodstva, izdelavo periodičnih in zaključnih obračunov ter obračunov prometnega davka.
©©SMMKIKGLAS 10. STRAN
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Torek, 16. julija 1991
MEŠETAR
Mešetar se je tokrat mudil v trgovini s kmetijsko mehanizacijo in deli Agroizbira, Smledniška 17 v Kranju.
Vrsta izdelka
cena v dinarjih
Akumulatorji VESNA Maribor
12 V 35 Ah 12 V 40 Ah 12 V 45 Ah 12 V 50 Ah 12 V 55 Ah 12 V 63 Ah 12 V 97 Ah 12 V 110 Ah 12 V 135 Ah
12 V 140 Ah Traktorske gume 600 x 16
600 x 16 TR 7.50 x 16 7.50 x 18 8.30 x 28
10 x 28
11 x 28
13 x 28
Destilirana voda 10 I
Kosa BCS 127 cm
Jermen obračalnika 32 x 5000
Roglji za pajka
Roglji z; Favorit
Roglji za Krivograd
Nož rotacijske kosilnice
734,20 946,50 985,20 1.031,00 1.260,20 1.512,50 1.748,95 2.161,00 2.380,30 2.457,60
1.299,90 1.578,90 2.024,80 2.740,50 3.999,00 3.690,80 4.615,30 7.999,00 49,90 508,00 770,00 75,00 24,00 75,00 14,70
Določene zaščitne cene pšenice
Ljubljana, 11. julija - Izvršni svet Republike Slovenije je na današnji korespondenčni seji določil zaščitno ceno pšenice in oljne repice. Kot je poudarjeno v sporočilu za javnost, je pri tej odločitvi vlada izhajala iz strokovnih podlag, ki jih je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije.
Izračun Kmetijskega inštituta je pokazal, da znaša proizvodna cena pšenice pri pridelku 5.500 kg/ha na družbenih gospodarstvih, oz. 5000 kg/ha na kmetijah po cenah, ki so veljale junija letos 6,44 oz. 6,53 din/kg. Na tej osnovi je bila zaščitna cena za prvi kakovostni razred določena na ravni 5,50 din za kilogram, za drugi kakovostni razred pa 5,20 din/kg. Pri tem je bilo poudarjeno, da velja zaščitna cena le kot zajamčena, odkupne cene pa se oblikujejo v tržnih razmerah in so lahko le višje od zaščitnih. Za oljno repico je zaščitna cena določena z razmerjem glede na zaščitno ceno pšenice in sicer 1 : 1,6.
Na isti seji je bil sprejet tudi odlok o določitvi vrednosti točke za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda. Za njive, vinograde, sadovnjake in travnike znaša vrednost točke 8,99 din, za druge katastrske kulture pa 4,50 din. # Š. Ž.
"Družbena" pomoč pri zavarovanju živine presiha
Kmetijstvo pod vplivom politike
Letos le še petina
Škofja Loka, 15. julija - Odbornika v družbenopolitičnem zboru škofjeloškega parlamenta Milana Brenceta je na zadnji seji zbodlo regresiranje zavarovanja živine iz občinskega proračuna. Po njegovem ni prav, da denar dobi zavarovalnica in ne kmetje. Kmetom pripada delež glede na pridelavo in oddajo presežkov v prejšnjem letu (meso in mleko), ker pa je zavarovalnica podražila tarifo za več kot 500 odstotkov, veliko kmetov preprosto ne zavaruje več živine. S tem so avtomatično tudi ob delež, ki jim pripada iz občinskega proračuna.
Milan Brence je še predlagal, naj skupnost za kmetijstvo denar, namenjen zavarovalnici, preusmeri na kmetije v obliki gnojil, krmil ipd.
Predsednik odbora izvršnega sveta za varstvo kmetijskih zemljišč Stane Rupnik je v odgovoru na Brencetovo vprašanje oziroma pobudo najprej nanizal nekaj splošnih podatkov. Kolektivno zavarovanje goveje živine so v škofjeloški občini uvedli 1981. leta. Namen zavarovanja je zagotoviti varstvo živali, ki zajema stroške zdravljenja in nadomeščanja škod v primeru pogina ali zasilnega zakola, in to za čim večje število živine.
Z vključevanjem v zavarovanje več kot 70 odstotkov staleža goveje črede so v občini prišli do ugodnejših zavarovalnih pogojev oziroma nižje premije za zavarovano živino, kot bi bile, če bi zavarovanje reševali individualno. Da bi omogočili zavarovanje živine vsem rejcem, so že od vsega začetka vanj vključili tudi denar sklada za intervencije v kmetijstvu, kmetijskih zadrug oziroma mlekarn in Mesoizdelkov. Sprva je njihov delež znašal 60 odstotkov, kasneje seje znižal na 50. Taka udeležba družbenih sredstev je zagotavljala še dodatno znižanje premij, in to kar za 27 odstotkov.
Zal letos ni bilo več mogoče zagotoviti polovično udeležbo družbenih sredstev, pravi Stane Rupnik, pač pa samo še 22-odstotno; od tega gre osemnajst odstotkov iz programa po-1 speševanja proizvodnje hrane in štiri odstotke iz sredstev kmetijskih organizacij. Denar pripada vsem, ki so se vključili v zavarovanje.
Po že sklenjenih pogodbah pri Zavarovalnici Triglav Stane Rupnik letos ne pričakuje bistvenega izpada zavarovanja v primerjavi s preteklim letom. Če bo denarja, namenjenega za sofinanciranje zavarovanja živine, vendarle kaj ostalo, ga bo odbor za kmetijstvo in gozdarstvo z rebalansom preusmeril v druge namene iz programa pospeševanja hrane. • H. J.
Agromehanika
Hrastje 52 a 064/324-033, 324-034
Otežena dobava iz drugih republik
Kranj, 15. julija - Zasebni trgovci s kmetijsko mehanizacijo in rezervnimi deli, ki so v večji meri začeli s poslovanjem v lanskem letu do izbruha vojne v Sloveniji lahko dokaj zadovoljni s prodajo. V zadnjih dneh pa so se pojavile težave pri dobavi blaga iz drugih republik, predvsem iz Srbije. Kakšne so trenutne razmere v poslovanju z drugimi republikami, smo vprašali Slavka Prosena v trgovini Agroizbira v Kranju, kjer so pred kratkim zabeležili prvo obletnico poslovanja.
Kakšni so bili do sedaj vaši odnosi s partnerji iz drugih republik?
Do sedaj smo z vsemi partnerji poslovali korektno, tako glede naših plačil kot tudi njihove dobave, tako da nismo imeli nobenih težav. Precej slabše pa je v zadnjih dneh po
Kmet Andrej Cvenkelj
agresiji vojske v Sloveniji, ko je prišlo do nekaterih zapletov. Predvsem moram omeniti, da je trenutno položaj glede dobave precej kritičen, ker je poslovanje s Srbijo, od koder dobivamo največ blaga, povsem ustavljeno. Kljub temu da so skoraj vsi dobavitelji prešli na sistem predplačil, nam to kaj
dosti ne pomaga, ker Službe družbenega knjigovodstva ne opravljajo plačilnega prometa s Srbijo.
Kakšne posledice bi lahko povzročilo takšno stanje, če bi trajalo dalj časa?
Menim, da gre za politične pritiske na gospodarske subjekte, saj v neposrednih stikih s poslovnimi partnerji ni nobenih drugih ovir. Takšno stanje najbrž ne more trajati dalj časa, saj bodo morali uvideti, da brez poslovnih stikov ne bomo mogli preživeti niti eni niti drugi. Sicer smo najrazličnejših blokad dobave že vajeni iz minulih časov, vendar ne v takšnem obsegu. Če pa bi se vendarle zgodilo, da bi izredne razmere trajale dalj časa, bi to za nas pomenilo približno polovični izpad dohodka. Kljub temu bi se takšnim razmeram prilagodili lažje kot družbeni sektor.
Po katerih artiklih trenutno največ povprašujejo vaši kupci?
Največ je povpraševanja po rezervnih delih za traktorje, prodamo pa tudi večje količine gum za traktorje in akumulatorjev. V dneh po agresiji imamo spet normalno povpraševanje, v minulem tednu pa smo imeli nekaj upada, ker so bile na mnogih cestah blokade.
Kako ste po prvem letu zadc voljni s svojim poslovanjem?
S poslovanjem sem zadov°j ljen, ker smo v enem letu pff cej razširili našo ponudbo. y( bi bili kupci seznanjeni, da f blago v zasebnih trgovinah kmetijsko mehanizacijo pre<* cenejše in v njih tudi več kup0'; vali, bi lahko še dodatno zniŽJ li cene.
Kaj še načrtujete v kratkem?
Načrtov je še dovolj, vend*1 so problemi z obratnim kapi,a lom. V kratkem načrtuje!".' razširitev ponudbe s prodaj0 kmetijskih strojev, vse pa je »c veda odvisno od nadaljnje^ poteka dogodkov. • M. Gt? goric, foto A. Gorišek
Največji problem je (spet) inflacija
Andrej, lahko na kratko predstavite kmetijo?
"Imamo trideset hektarjev gozda in deset hektarjev kmetijske zemlje, od tega šest hektarjev travnikov in štiri hektarje njiv, na katerih pridelujemo predvsem koruzo za siliranje in semenski krompir. Glavni dejavnosti sta reja bikov in pridelovanje semenskega krompirja, nekaj dohodka pa je tudi od gozda in od dveh hektarjev sadovnjaka."
Kmetija je nova, iz središča vasi ste jo preselili na povsem novo lokacijo.
"Ker smo bili na parceli za cerkvijo prostorsko precej utes-
njeni in ker tudi sicer obnavljanje starih objektov ni bilo perspektivno, smo se odločili za
gradnjo na novi lokaciji. Začeli smo 1984. leta, končali pa lani jeseni. Da smo kmetijo lahko preselili, se moramo zahvaliti tudi radovljiški občini, ki nam je omogočila dokup zemljišča."
Kaj vse ste zgradili?
"Skladišče za petdeset ton krompirja, hlev za petdeset glav živine, sušilno napravo na sončno energijo, hišo..."
Koliko vas je za delo?
"Trije - mama, brat in jaz -delamo na kmetiji redno, po svojih močeh pa pomagata tudi najini ženi. Ena je na porodniškem dopustu, druga zaposlena."
Ukvarjate se z več dejavnosti"1 s pitanjem živine, s pridelo"'' njem semenskega krompiO* delno tudi s sadjarstvom in g0' darstvom. Zakaj?
"To je jamstvo, da kmetij* tudi tedaj, ko v eni dejavno*1 zaškripljc, ne zaide v težave' Zadnje čase smo se bolj usme' rili v živinorejo, zmanjšali PJ smo pridelovanje semenske^ krompirja."
Kaj je trenutno največji blem?
"Inflacija. Ker živino odd* jamo v klavnico le na vsak/ dva, tri mesece, lahko inflacij* v tem času pobere že precej dff hodka."* C. Zaplotnik
pro-
ZANIMIVOSTI
J
Kaj lahko poleg gob najdeš ali"
Rakete kot hobi
Luže, 14. julija - Franc Stare iz Luž je zbiratelj v pravem pomenu besede. Na vprašanje, kaj zbira, je odgovoril: "Raje vprašajte, česa ne zbiram!" Njegova žilica izvira že iz ranega otroštva. Spominja se, da mu je mati nekoč dejala: "Vse pobereš, kakor sraka!"
Po zadnjih vojnih dneh, ko se je komajda vrnil iz bolnišnice, jo je že mahnil v brniške gozdove. Gobe je iskal, pa je zagledal razklano drevo. Mislil je, da od strele, a je kmalu na cesti našel ostanek rakete. Pa se je začelo: krilca rakete, drobci granate v drevju, izstrelki v zemlji... "Rakete je zaustavljalo od 100 do 200 vrhov smrek", je ugotovil. "Če smrek ne bi bilo, bi dve raketi prileteli naravnost v Šenčur!"
Ne boji se, da bi našel kakšen še vedno nevaren kos. "Že 50 let nosim orožje v rokah, pa do danes kake posebne neumnosti še ni bilo." Že po sveto-
Gumbi, kamni, čez 16 000 značk, več kot 40 000 starih novcev tja od rimskih časov naprej, svetilke, ključi, odlikovanja, za tri gajbice masnih bukvić, zemljevidi, koledarji, lovske trofeje, zobje jamskih medvedov, ostanki okostja mamuta mastadonta, kamnito orodje pračloveka... česa vsega nimajo pri Staretovih. Franc je že dolgo lovec in pravi, da je gozdove "preštafnov do amena". Eden od jagrov mu je nekoč oponašal, rekoč: "Franc, ti za žvaljo glej, ne za kamnom!" Pa ni pomagalo. Pri 65. letih zbi-ralska strast še niti najmanj ni popustila. Kvečjemu obratno.
Pogonske šobe nevodene rakete zrak - zemlja je moral Franc kati iz debla.
Takole je Franc Stare poskušal iz najdenih ostankov sestaviti rak tO, ki jo je vojaško letalo odvrglo na brniško letališče.
Eksplozivna glava z vžigalnikom
vni vojni so mu nosili razna eksplozivna sredstva. Nekaj je zminiral, nekaj pa razstavil. Med drugim je "razdrl" 3 metre dolgo letalsko bombo.
Pri Staretovih tako nastaja
pravi mali muzej. Zbiratelj^ žilica Franca Stareta je tak močna, da je še sinova "za*trl1 pil" z njo. Upajmo pa venda' le, da mu ostankov raket ne treba več zbirati! • Tanja A' man, foto: J. Cigler
PISMA, PODLISTEK
11. STRAN
fflGLAS
PREJELI SMO
Praznik občine Radovljica
(Gorenjski glas, 21. junija)
Ne gre drugače, da se oglasim na zapis radovljiškega Demosa pod gornjim naslovom, kajti prepoln je sprenevedanja in Paradoksov in zavitega politikantstva, spet uperjenega proti NOB.
Najprej: zakaj taka nuja (kot "a primer v Škofji Loki in skoraj Po vseh drugih občinah) sploh govoriti o iskanju novega datuma (človeka dogodka), če pa Praznik že dolgo obstaja? Mar samo zato, ker je bil izbran pod »rdečimi«? Torej, Demosova Prekrstitev!
Zakaj neznanstveno in dvome vzbujajoče ponavljanje o sporazumu Hitler-Stalin. ki da je trajal vse do 22. junija 1941, torej do napada Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo, kot da dotlej rodoljubi niso storili ničesar? Zakaj samozavestna trditev, da se v zadnjih 20. letih ljudje niso zavedali in z žarom v srcu praznovali! Kateri praznik pa vsi Praznujejo »z žarom«? Vse v sPolitiziranem smislu, kot bi upoštevali recept iz Škojje Loke.
Nesmiselno bi bilo zanikati veličino navedenih mož, posebej Linharta, kajti to je pronicljiva Provokacija. A poleg teh imamo Se tako velike može, kot je bil dr. •lože Rus in še bi se našlo katerega. Zato izhajam iz dejstva, da Radovljica svoj dan. svoj praz-njk že ima, pa naj Demos to ho-Ce spremeniti ali ne!
Namesto tega svetujem, da se oolj poglobite v neovrgljive zgodovinske podatke. Ne vas, zlasti mlajših, ne nas ne bi bilo več, če Se najpredanejši sinovi naroda, Predvsem v tem našem gorenj-s*e>n kotu, ne bi začeli upirati.
*ak pošteno razmišljajoč pri-^nik nekega naroda, zlasti ?.aJhnega, hi bil in bi tudi moral ponosen, če je bila peščica njegovih prednikov tako dalekovidna in tako vse tvegajoča, da se je zavestno začela upirati najbolj zasilnemu in hkrati najbolj uničevalnemu sovražniku človeštva 'n posameznih ljudstev, kamor Sl»o bili všteti tudi mi!
Sicer je iz teksta videti, da pi-Sci zgodovino vendarle poznajo, 'oda greh bi bil. če bi Demos pridal, da je ravno upor. pri kate-£e*» smo bili tamkajšnji Gorenjci kQrprvi ne le tod, temveč v Evro-P' sploh, zaustavil izvajanje okupatorjevih genocidnih načrtov, dokumentov o tem ne manjka. y'cerpa so tudi med vami osebe,
da so se nekateri rodoljubi v Slamnikih nad Bohinjsko Belo zbrali v najtemnejših dneh naše zgodovine le tri dni po uradni kapitulaciji stare jugoslovanske vojske. 20. aprila (!) 1941. Že tedaj je bilo rečeno, da se je treba pripravljati na upor in za to zbirati orožje. To je bilo nadaljevanje delovanja rodoljubov na odpor proti okupatorju, kar je potekalo zlasti že od zasedbe A vstrije marca 1938. leta. Hitlerjev napad na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 je le pospešil priprave na oborožen upor. Ze maja 1941 pa smo branili 1. številko Slovenskega poročevalca in tedaj so nastajali tudi prvi odbori OF, itd. Za živo pričo navajam uglednega krščanskega socialista Staneta Kovača, kije tudi že maja 1941 iz osrednjega vodstva OF, tedaj še Protiimperialistična fronta imenovana (kot da Mici ni Micka?), prikolesaril povezovat tudi v naše kraje.
Kar pervezno pa se sliši ono, da »bi bilo dobro, da ideološke simbole polpretekle dobe počasi opustimo...« Težko je verjeti, da so takega mnenja vsi pripadniki Demosa ? A vi ste s tem povedali vse, kar vas žuli! Ne morete brez mazanja! Tokrat prefinjenega.
A kaj ima boj za narodni obstoj, ki so ga začeli najpredanejši rodoljubi v najhujših dneh opraviti z ideologijo? Zlasti še, ker je večina popadala! Kaj je bila ustanovitev in boj Cankarjevega bataljona sredi uničevalne vihre drugega, kot boj za golo preživetje na uničenje obsojenega ljudstva, kot boj za življenje v civilizirani Evropi in proti najbolj podivjanemu ustroju, ki se je skrotil prav v osrčju, danes sicer povsem drugačne Evrope.
Ne pozabite, da gre za občinski praznik, ne praznik mesta Radovljica! 25. junija 1991
Ivan Jan, Kranj
Praznik občine Radovljica
(5. julija)
iti
so večkrat o tem pisale, govo-
r'le ali recitirale! A ne le doku-menti, tudi še živi akterji vedno veliko. Iz svoje prakse kot rojak z Bleda (Rečice) lahko povem,
Na to temo sem se oglasil že 25. junija (a še ni bilo objavljeno), zdaj pa k temu dodajam odmev na zapis Janeza Globočni-ka. Zgodovinska dejstva so trmasta.
Ne bom se spuščal v upravičenost ali neupravičenost praznika občine Radovljica, temveč v bistveno pomembnejša dejstva. Če je Globočnik zgodovinar (enega poznam), se njegovemu pisanju čudim toliko bolj. To predvsem zaradi treh njegovih trditev in brez ideologije.
Prva je, kako da so mali evropski narodi dobro preživeli vol-
no, ker "so se poslužili samo pasivne rezistence."
Druga, da je bil "rezultat 2. svetovne vojne odvisen predvsem od svetovnih front."
Tretja in najbolj samozavestna, brezprizivna, da je "neizpodbitno dejstvo, da je bila organizacija aktivnega odpora pri nas prezgodnja." Le odkod Glo-bočniku tako drzna, a neznanstvena trditev?!
K prvi trditvi: dogajanja z drugimi evropskimi narodi - tudi malih in slovanskih, so bila povsem drugačna od naših. Dokazi: Hitlerjevo naročilo "Napravite mi to deželo zopet nemško!" Temu je sledilo: splošno ponem-čevanje, takojšnje izganjanje zavednih Gorenjcev, to pa so bili vodilni izobraženci, politične osebnosti, premožnejši ljudje, priseljenci po 1914. letu, duhovščina in predvsem komunisti, začetno jedro upora. Izgnali naj bi 80 do 100.000 Gorenjcev!
Druga trditev je razumljiva sama po sebi. A v našem primeru manjka poglavitno. Tu res lahko neizpodbitno zatrdim (to podpirajo nemški dokumenti), da bi brez upora, ki pa ga je bilo treba začeti čimprej, nemški okupatorji naše ljudstvo dotlej fizično Že uničili. Verjetno bi bilo vojne konec prav takrat, kot je je bilo, če bi se mi upirali ali ne, toda brez upora tudi nas že 1941-1942 ne bi bilo več. In s tem še česa drugega ne!
Nasprotje k tretji trditvi - o prezgodnjem uporu - je največje in je povezano z drugima dvema, predvsem pa je neokusno, kaj bi bilo, "če bi se slovenski narod kot en mož odzval pozivu OF na vstajo ", ko je vendar znano, kako postopoma je to nastajalo, saj je Hitler krvavo dušil vso Evropo!
Zakaj se je mudilo z oboroženim uporom?
Predvsem zaradi izpričanih genocidnih, ponemčevalnih nacističnih načrtov in dejanj. Že maja 1941 je bila Gorenjska na zunaj ponemčena (napisi, organizacije, šole, zaplembe itd.) in najhujše: izganjanje. Izgnali so Že 1.300 "nevarnih oseb". Množi-čnejši izgoni pa so se na Gorenjskem začeli 1. julija 1941, torej že po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Najprej so bile na vrsti družine prav radovljiškega okraja, naslednje dni pa so grozljiva izganjanja izvajali v kamniškem in kranjskem, in sicer med 5. in 7. julijem 1941. Dne 6. julija 1941 so v Bosno in Srbijo odpeljali 522 Gorenjcev, do sredine julija 1941 pa so jih izgnali že 2.430! Ti množični izgoni so naredili svoje.
In ker je medtem začetek oborožene vstaje na Gorenjskem po 27. juliju 1941 zmedel, zavrl izvajanje okupatorjevih zločinskih načrtov, začetek upora proti okupatorju prav gotovo ni bil prezgoden! Vsako čakanje - in
tako v bistvu, kapitulantsko, kot Natlačen - taktiko zagovarja Globočnik - bi bilo pogubno. Pogubno zato, ker so nacisti te načrte hoteli uresničiti že do 1. oktobra 1941! V borih petih mesecih. Drugi so to nameravali v štirih ali petih letih! Brez, in to zadosti zgodnjega upora bi jim to zlahka uspelo in oktobra 1941 bi ostalo le še polovico Gorenjcev, a tudi te bi čakalo raznarodovanje in celo sterilizacija!
Pri tem sicer tveganem preprečevanju ima prav tedaj majhen Cankarjev ali že Gorenjski (zakaj spotika ob ime?) partizanski bataljon, ustanovljen že 5. avgusta 1941, neizpodbitno velike zasluge!
Nepopustljiv oborožen odpor je končno prisilil okupatorjeve oblasti in samega Hitlerja, da je bilo množično izganjanje Gorenjcev "odloženo na čas po vojni." Je to priznanje uporu?
O vsem tem glej dokumentirano knjigo dr. Toneta Ferenca: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945.
Ivan Jan, Kranj
Novi borci
Nisem ne doktor ne profesor, ampak udeleženec druge svetovne vojne na vzhodni fronti. Po vsaki večji bitki so hrabrim borcem delili medalje in povišanja. Tako smo tudi mi Slovenci dobili v bitki zadnjih dni nekaj novih še ne imenovanih generalov -Maistrov. Vsi borci za neodvisno Slovenijo so zaslužili pohvale in odlikovanja. Položaj Slovenije je resen, a ni brezupen. Da nas druge države ne priznajo, so krivi naši veleposlaniki v teh državah. Zastopniki naših interesov v sosednjih državah so še vedno stari komunisti, ki v bistvu zastopajo Beograd in ne interese jugoslovanskih narodov. Posebej nasprotujejo nam Slovencem in nas prikazujejo v napačni in slabi luči. Vedeti moramo, da so se Srbi petsto let bojevali s Turki in jim je zato napadalnost prirojena. Slovenska oblast naj pošlje tujim državam samo našo Zdra-vljico. Iz nje bo vsak lahko razbral, kaj Slovenci želimo.
Med drugo svetovno vojno je neki francoski voditelj borcev za domovino prosil drugega poveljnika, naj mu pošlje 1000 mož ali pa vsaj en izvod »Marseljeze«. To je pesem marsejskih upornikov, po kateri so šli borci navdušeni v boj za domovino. Ta močna navdušenost in hrabrost je odtehtala tudi 1000 mož. V slovenskem primeru je to Zdravlji-ca pa tudi verz iz Uvoda krsta
pri Savici: »Manj strašna noč je v temne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi.«
Tudi Doberdob je bilo slovensko bojišče. Naši očetje so v prvi
svetovni vojni služili v slovenskem pešpolku. Poslani so bili na Rusko fronto. Za boj nismo bili navdušeni. Mnogi so šli rajši v rusko ujetništvo. Po premirju z Rusi leta 1917 je bil ta polk poslan na Soško fronto. Zanimivo, na slovenski zemlji pa so se srdito borili. Pognali so Italijane do reke Pjave.
Pod Toškim čelom pri Ljubljani leži tank v stičišču treh bregov. Na ostrem ovinku je namreč tank zadel v bukev, potem popravljal smer in tako zadenj-sko zdrsnil s poti po pobočju gozda in sproti podiral drevesa, kakih dvajset. Znašel se je na dnu treh vzpetin. Vidi se samo njegova kupola, drugi del je zasut z drevesi. Po moji presoji se tega tanka ne da izvleči. Razen če bi izsekali gozd, in pod njim napravili cesto. To bi bilo možno napraviti le takrat, ko bo zemlja zmrznjena, kajti kotanja, v kateri se sedaj nahaja, je mehka in nedostopna. Najbolje bi bilo, da bi tank ostal tam, kjer je, v spomin in opomin poznejšim rodovom. Ko sem služil v jugoslovanski armadi, so nas učili, da je armada »Svetinja«, kovačnica novih ljudi, skratka armada »to ti je sve«. Sedaj pa smo doživeli na lastni zemlji, kakšna svetinja je to v resnici. Bil sem trikrat na orožnih vajah pri tankih na Vrhniki. Vojaške vaje smo imeli na Cerkniškem jezeru in čezenj streljali. Med drugim so nas učili tudi, kako je možno na preprost način tank uničiti in sicer tako, da vržeš na zadnji vroči del tanka steklenico z vnetljivo snovjo. Zato se čudim, kako so se mogli tanki prebiti skozi vso Hrvaško tako daleč na svoj končni cilj brez vsakega tveganja. Narod, ki ne brani svoje svobode, je tudi ni vreden.
Toni Anžur Ljubljana-Šentvid
Ne joči Sonja
Neki M.Č. je mojo osvetlitev »legende« Franca Omana - Čete izrabil za grob napad na Janeza Ziblerja. Napad je takšen, kakršne so uprizarjali več kot desetletje. Zavzemal sem se in se še vedno samo za to, da se Zibler-jev prispevek, kakršenkoli je že bil, oceni v normalnem zakonitem postopku. Prav to pa so mu preprečili.
V dokumentu Družbenega pravobranilca samoupravljanja Kranj, z dne 10. aprila 1980, je pomočnica DPS Kranj, Breda Milic, dipl. iur., podala solidno poročilo na devetih straneh, iz katerega izhaja, da Ziblerjev prispevek le ni bil tako nepomemben kot nas hoče prepričati M.Č. Pošteno bi bilo, da bi vodstvo IB1 ta dokument vzelo za osnovo razjasnitve Ziblerjevega prispevka. Če držijo ugotovitve v citiranem dokumentu, potem bi bilo najmanj, kar bi moralo vod-
stvo IBI storiti, to, da bi se Zi-blerju javno opravičilo in mu dalo primerno odškodnino.
Mene pa bi M.Č. rad(a) učil(a), kaj je kultura in kaj ne. Od osebe, ki se ne upa podpisati s polnim imenom, si kaj takega pač ne bom dovolil. M.Č. misli, da pieteta do pokojnikov pomeni tudi to, da se o njih ne sme pisati resnice. Če bi tako tezo sprejeli, potem ne bi bila napisana niti ena sama beseda o vojnih zločincih ali drugih, ki so za seboj pustili predvsem negativno sled. Očitek, da pišem o Omanu sedaj, ko se ne more več braniti, je neutemeljen. O Omanu sem, »dokler so me hoteli objavljati«, pisal tudi v času, ko mi je to pisanje spravilo za vrat vsemogočno slovensko politiko in tudi policijo. Tudi takrat sem se podpisoval s polnim imenom. Predvsem pa bi rad spomnil na to, da se proti Omanovim obtožbam niso mogli braniti pokojni ing Branko Diehl in soobtoženi, čeprav ni šlo le za njihovo čast, temveč za njihova življenja. Res pa je, da o Omanu ne bi pisal, če ga ne bi ponovno razglašali za junaka in legendo; predvsem^ pa prispevka nisem napisal le ^radi Omana, temveč zaradi slovenskega vodstva s Popitom in Kraigherjem na čelu, zaradi raznih Hafnerjev, Koširjev, Blaškov, Bitencev, Torkarjev in tistiJL novinarjev, ki so trobili v is$rj>g.
Lekcijo o tovariših, fii so se spremenili v gospode, naj\M.Č. drži tistim, na katere se t& nanaša. '3iq9f
Za tržno gospodarstvo in demokratičen razvoj sem se zavzemal že pred 20 leti in svojih stališč kasneje nisem spreminjal. Iz ZK sem izstopil v času, ko so tisti, ki so ščitili razne Omane, imeli v rokah še vso oblast in ko je izstop iz ZK lahko pomenil tudi izgubo delovnega mesta. Kasneje se nisem priključil nobeni stranki, čeprav so mi ideje in progmmi nekaterih strank, zlasti SDU in LDS blizu.
Mgr. Franc U reve
(M)HMKI»MGLAS
Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da. ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom.
Uredništvo
peter Čolnar 7
DREVESA V GOZDU
g. .Spoznal je tudi predsednika hrvaškega RK dr. Hočevarja. ČilnJC z^r.avn'k' šef domobranske bolnice, po činu general. Zna-ZanJ je bilo, da ni hotel podpisati nobene listine. Vse je poni« pr°f- Breslarju, vodilnemu človeku RK in tudi potrdil vse Vegove sugestije.
RK h CC* n?v'm' znanci sta bila tudi podpredsednika hrvaškega Liuhr Katičić, ki je bil poročen z neko Slovenko (Kozlovo iz s k t ^in Predsednica podmladka RK Jana Koch, pisateljica, _.ero sta ves čas nadvse prisrčno in uspešno sodelovala.
Qrganizacija
se jp?^0!' Lojzeta se je pričela plesti nekakšna organizacija, ki Kot a v začetku predvsem s pomočjo slovenskim rojakom, bj mpredstavniku slovenskega RK so mu vsi zaupali, vendar ne rjj L°f.. narediti prav ničesar, če ne bi srečal tako čudovitih lju-devn^! {.  Je pr' ^vaškem RK, oziroma s posredovanjem priza-
n>n humanistov hrvaškega RK. zau   °!°zaj sicer ni bil preprost. Bilo je polno sumničenj in ne-Kon anja' Yenc*ar je vladala v hrvaškem Rdečem križu prisrčnost. de|0ec aPri,a 1941 je bil Lojze Čolnar že povsem vpeljan v svoje
Protislovenska gonja
dru K.0nec aprila leta 1941 je vse Slovence v Zagrebu in tudi s°a presenetil ustaški razglas:
"Vsi Slovenci morsjo v treh dneh zapustiti NDH!"
Od dr. Breslerja je imel pooblastilo v imenu hrvaškega RK: "Potrjujemo, da je Alojz Čolnar član hrvaškega RK in poverjenik pokrajinskega odbora RK v Ljubljani." To pooblastilo ob tedanjem položaju nenadoma ni pomenilo več ničesar. Vsake tri dni je moral hoditi na policijo, da so mu podaljševali pravico bivanja v NDH. Podobne dovolilnice je preskrbel tudi ostalim.
Izvedeli so, kaj je bil vzrok tej protislovenski gonji.
Slovenec, kapetan vojnega broda Mirko Bleivveiss, je bil kot aktivni oficir komandant neke pomorske enote v Selcah pri Crikvenici. Tja je prišla skupina ustašev pod vodstvom Kvaterniko-vega (doglavnikovega) sina, da bi prevzela enoto. Bleivveiss se je temu uprl in prišlo je do prepira, v katerem je bil Kvaternikov sin ubit. (Podrobneje je dogodke opisal sam Bleivveiss v knjigi "Kako je bilo v Selcah".)
Zaradi tega bi morali vsi Slovenci takoj zapustiti NDH.
Sredi maja so zagledali na zagrebških ulicah letake, ki jih je podpisal Pavle Horvat, predsednik Slovenske kmečko-delavske sloge:
"Poziv vsem Slovencem! Slovenska kmečko-delavska sloga, ki deluje v sporazumu z Glavnim ustaškim stanom v Zagrebu, poziva vse Slovence ne glede na dosedanje bivališče, pristojnost, stran, službo ali položaj, da se nemudoma prijavijo v uradni poslovalnici Trg kralja Tomislava 19/11, kjer bodo dobili predpisane tiskovine. Prijaviti se je med uradnimi urami od 8. do 14. in od 15. do 19. ure po sledečem razporedu..."
Horvat je svoj poziv zaključil z besedami:
"Vsak Slovenec je dolžan odzvati se temu pozivu in se v določenem roku prijaviti, ker je to v njegovem lastnem interesu in v njegovo dobro, sicer se bo vsakogar, ki se temu pozivu ne bi odzval, štelo za neprijatelja slovenskega in hrvatskega naroda."
Horvat je pri štetju naštel 30.000 Slovencev. Za formularje mu je moral vsak plačati po 30 dinarjev. Tako je prišel do denarja, da se je preselil v nove prostore (njegove pa je dr. Nučič prepustil meni).
Slovenski dom
Težko je opisati in našteti vse ljudi, ki so omogočali delo v Zagrebu. V spominu so ostali le nekateri.
Slovenski poslanec Horvat seje kmalu izselil iz Slovenskega doma v nove prostore, ki jih je dobil v bližini železniške postaje na Starčevičevem trgu in tako je Čolnar z njim pretrgal vse stike. Predsednik Slovenskega doma dr. Nučič je dal prostore v domu na razpolago njemu.
Dr. Nučič je bil predsednik šele nekaj mesecev. Pred njim je bil predsednik Slovenskega doma v Zagrebu profesor Zarnik, katerega pa so slovenski študentje v Zagrebu odstavili oziroma prisilili k odstopu, ker ni dovolil, da bi predaval v domu profesor Bičanič, ki je prišel iz Rusije.
V odboru so bili tudi inž. Žorga, kasnejši profesor kemije na ljubljanski univerzi, Radovan Koroša, visoki uradnik pri tvrdki NIVEA, pokojni "poklicni revolucionar" Miha Korošec in zagrebški zdravnik dr. Ivan Čeme, po rodu iz Kranjske Gore.
V domu je živelo okoli 10 študentov. Ker so izgubili zvezo z domačimi, jim je organiziral v domu zastonj hrano. Fantom je kuhala hišnikova žena, medtem ko je bila glavna kuharica za izseljence oziroma pomoči potrebne ljudi Jožica Zorko, žena zagrebškega krojača, doma iz okolice Brežic.
V majhni sobici v domu so živeli študentje, medtem, ko je druge prostore porabil za prenočišča.
Zagrebški Slovenci so imeli v Gajevi ulici tudi nekakšen klerikalni slovenski dom - "Slomškov dom". Ker so bila prenočišča v Slovenskem domu vedno natrpana, je iskal nove prostore. Neki mizar, podpredsednik "Slomškovega doma," mu je dal na razpolago tri velike sobe v Gajevi ulici.
"Uporabite prostore na mojo odgovornsot. Spodaj je mlekarna, ki jo ima neka Slovenka. Ona ima ključe. Če boste kaj potrebovali, pojdite k njej in ji recite, da sem vas poslal jaz..."
Tako so dobili ljudje prenočišča ob velikih navalih tudi v Gajevi ulici.
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Blejski veslači odlično v Luzernu
Čop in Žvegelj uspešno med člani
Luzern, 14. julija - Konec tedna je bila v Luzernu nekakšna generalka za svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo prihodnji mesec na Dunaju. Na njej so se izredno dobro izkazali naši veslači. Tako sta mlada Blejca Iztok Čop in Denis Žvegelj v močni mednarodni članski konkurenci osvojila tretje mesto v dvojcu brez krmarja, tretji je bil tudi kombiniran četverec brez krmarja, v katerem so veslali Mujkić, Mirjanić, Saraga, Fabjanić, četrti pa dvojec s krmarjem, v katerem sta veslala Janša in Banjanac. • V. S.
Na Bledu so že pripravili ledeno ploskev
Drsalci in hokejisti začeli priprave
Bled, 15. julija - "Kljub vsem težavam srno danes uspeli na Bledu narediti ledeno ploskev. Na njej so začeli s pripravami slovenski in hrvaški umetnostni drsalci. Začel seje hokejski kamp najmlajših slovenskih hokejistov s približno šestdeset udeleženci, danes pa začenjajo s pripravami tudi hokejsiti Olimpije in domači hokejisti Bleda," je povedal Brane Terglav.
Priprave na Bledu je sicer odpovedalo precej ekip, vendar pa se ne bojijo, da bo ledena ploskev prazna, saj je zanimanje spet večje. Tako naj bi avgusta prišlo na Bled tudi nekaj italijanskih in avstrijskih hokejskih ekip. Za domačine in obiskovalce Bleda pa bo drsališče odprto ob sobotah in nedeljah med 20 in 21.30 uro, vstopnina pa bo 40 dinarjev. • V. Stanovnik
V
lllL
Kranj. 15. julija - Konec minulega tedna so se slovenski športniki ponovno začeli udeleževati mednarodnih športnih tekmovanj, začele pa so se tudi prve športne prireditve v Sloveniji. Pri vodstvu Športne zveze Slovenije, kot tudi v športnih organizacijah se zavedajo, da je proces razdru-ževanja z jugoslovanskim športom in samostojna vključitev Slovenije v mednarodne športne organizacije dolgotrajen proces, zato kaže športni utrip čimprej normalizirati. Sestanki in posveti se zato vrstijo, vsem skupaj pa je cilj predvsem nepretrgano nastopanje naših športnikov in nemoteno organiziranje športnih prireditev. Tudi v kranjskem bazenu je te dni spet živahno. V. Stanovnik, foto: J. Cigler
Plavanje
Solidno v Trbovljah
Prvo uradno plavalno tekmo je v samostojni Sloveniji organiziral trboveljski Rudis Rudar, in sicer 22. Lučkin memorial za pionirje in mlajše pionirke. Če ne bi bilo vmes brezobzirnega vojaškega posega v našo republiko, bi ta čast pripadla Kranjčanom, ki bi morali le dva dni po razglasitvi samostojnosti organizirati 1. odprto mednarodno prvenstvo Slovenije. V Trbovljah so nastopili vsi slovenski klubi, 13 torej, v primerjavi s prejšnjimi leti pa so organizatorji najbolj pogrešali mlade plavalce z Reke. Letos seje zbralo 288 tekmovalcelc in tekmovalk, od tega 57 iz Kranja in 14 iz Radovljice. Več uspeha so imeli mlajši pionirji, ki bodo čez 14 dni imeli republiško prvenstvo prav tako v Trbovljah.
"Naši tekmovalci se pripravljajo za republiško prvenstvo, zato današnji rezultati niso realni pokazatelj tistega, kar naši plavalci v resnici zmorejo - upam, da bo njihova moč prišla do izraza ravno takrat, ko bo najbolj potrebna, se pravi na tekmi za republiške naslove," je povedal eden izmed trenerjev najmlajših Trigla-vanov Igor Velikovič.
Vsi plavalci in plavalke so plavali stometrske discipline, pionirji so dobivali medalje, mlajši pionirji pa diplome. Jubilejna disciplina tega memoriala je 100 m kravi za pionirke in letošnja zmagovalka, Radovljicanka Alenka Kejžar je za zmago s časom 1.06,75 dobila tudi lep pokal. Sicer pa poglejmo, kakšne uvrstitve so dosegli najboljši Kranjčani in Radovljičani. Mlajši pionirji — 100 m kravi 9.) Justin (RR) 1:14,93, 15.) Ančik (TK) 1:16,57; 100 m prsno 3) Kovač (TK) 1:32,88; 7.) Jenko (RR) 1:36,24; 100 m delfin 3.) Pire (TK) 1:21,74, 5.) Jenko J. (RR) 1:27,68; 100 m hrbtno 3.) Justin (RR) 1:21,77, 7.) Smitek (TK) 1:25,48. Mlajše pionirke: 100 m kravi 8.) Potočnik E. (TK)1:23,28,38.) Cvetko (RR) 1:59,57; 100 m prsno (trojna zmaga Kranjčank) 1.) Prosen P. (TK) 1:36,69,23.) Cvetko (RR) 2:00,79; 100 m delfin 3.) Bregar J. (TK) 1:34,74; 100 m hrbtno 2.) Sušnik (TK) 1:31,21. Pionirji: 100 m kravi 15. Hribar (TK) 1:08,86,30.) Praprotnik (RR) 1:13,75; 100 m prsno 6.) Hribar, (TK) 1:27,93, 17.) Cvetko (RR) 1:36,18; lOOm delfin 17.) Legec (TK) 1:15,24; 100 m hrbtno 11.) Dovžan (TK) 1:20,47,13.) Praprotnik (RR)1:21,78. Pionirke: 100 m kravi (memorialna disciplina) I.) Kejžar (RR) 1:06,75, 14.) Amidjić (TK) 1:11,76; 100 m prsno 1.) Omejc (TK) 1:24,98; 100 m delfin je bila disciplina brez Gorenjk in 100 m hrbtno 1.) Kejžar (RR) 1:12, 07,6) Omejc (TK) 1:22,78.
Ilija Bregar
Trgovina
SONČEK
• Gramofonske plošče
• Kasete
• CD plošče
Kolesarji Save uspešno v Avstriji
Kranj, 15. junija - Minuli konec tedna so kolesarji Save nastopi' na več mednarodnih dirkah. Tako so člani Pagon, Polanc, Ber toncelj in Pilar nastopili na treh dirkah v Avstriji. Odlično sej1 izkazal zlasti Pagon na cestni dirki, dolgi 157 kilometrov. Na nj| je zmagal Toman (Dunaj), Pagon (Sava) je bil četrti, šesti je bij Bonča, Bertoncelj (Sava) je bil dvaintrideseti, Polanc (Sava) W petintrideseti. Skupno je bilo na startu več kot 120 kolesarjev, m mednarodni dirki v Avstriji so nastopili tudi starejši mladin« Na 89-kilometrski progi je zmagal Klumajer, četrti je bil Ba| osmi pa Krišelj (oba Sava). Pionirji pa so konec tedna tekmoval na mednarodni dirki v Udinah. Zmagal je Bergant (Rog), pr^; Dergancem (Krka), tretji pa je bil Valjavec (Sava). Savčana Sil«? in Korenjak sta bila trinajsti in petnajsti. Kot je povedal trenC kolesarjev Save Matjaž Zevnik, odhaja ekipa te dni na pripraV' na Pokljuko, ponovno pa bodo nastopili na dirki Po ulicah KrJ nja, ki bo 27. in 28. julija. • V. S.
Diskoteka Gorjanc v vodstvu
Na prvem turnirju finala prvenstva R Slovenije za člane v vaten polu, ki je bil v Kopru 13. julija so največ pokazali vaterpolis'1 Diskoteke Gorjanc. V dveh srečanjih so priigrali dve zmagi in razliko 26 zadetkov.
Rezultati: Diskoteka Gorjanc - Kamnik 23 : 2, Zusterna - Nep. tun 7 : 6 Kokra - Vod. stolp 6:15, Neptun - Kamnik 10:3, Vodi stolp - Zusterna 13 . 6, Disk. Gorjanc - Kokra 14 :9, Neptun I Vod. stolp 9 : 5, Kokra - Kamnik 14 : 10. Trenutni vrstni red: Diskoteka Gorjanc 4,2. Vod. stolp 4,3. Neptun 4, 4. Zusterna 2,54 Kokra 2, 6. Kamnik 0. Med strelci vodi Robi Kodrič z 12 zadetki! Naslednji turnir bo v Celju 27. julija 1991.
J. Marinče*
Iz sporočila za javnost
Jamarska zveza Slovenije
Kranj, 16. julija - Zaradi izrednih razmer in brezobzirnega nap8' da na Republiko Slovenijo je predsedstvo Jamarske zveze Slov? nije (JZS) na svoji seji (telefonični), sklenilo:
- predsedstvo JZS je pozvalo svoje sodelavce, znance in prijatelj* po svetu, člane združene v Mednarodni speleološki uniji in svoj*j zamejska društva, da po svojih močeh prispevajo k internaciona' lizaciji brezobzirnega napada na Republiko Slovenijo in prizna' nje njene suverenosti;
- predsedstvo JZS zaradi stanja v Speleološki zvezi Jugoslavije*' do sedaj ni imelo stalnih stikov s to organizacijo, sedaj pa še pf sebno "apelira" na vse svoje člane, naj pomagajo pri obveščanj11 svoje javnosti (jamarske) za "mirno rešitev družbenih vprašanji" umikov enot JA";
Poleg tega je predsedstvo JZS že zaprosilo za sprejem mednarodno speleološko unijo in se pospešeno pripravlja f' ustanovitev Jamarske skupnosti Alpe-Jadran. In še posebni p0' ziv predsedstva JZS: poziva namreč vse svoje jamarske klube, & "store vse potrebno za zavarovanje naše naravne dediščine koo' dinirano s pristojnimi organi na terenu, svoje ekipe in opremo p* naj nudijo v pomoč Civilni zaščiti". Ob koncu sporočila predsed' stvo JZŠ zagotavlja, da "v celoti podpira stališča Športne zvet1
Slovenije". • M. P.
Ta čas, ko smo dajali prednost morju, ko smo nanje pozabili, so tam vneto razmišljali, kako ponuditi gostom ne le vse topliško zdravljenje, pač pa prijetno in zanimivo bivanje vsej družini. Da bodo privlačne za staro in mlado, da se otroci ne bodo več dolgočasili. Danes spoznavamo vse drugačne toplice, kjer ni več zdolgočasenega posedanja v parkih, temveč se tam odvija aktiven dopust, kjer vsak najde zase svojega topliškega konjička. In morda še niste vedeli? V zelenju celine, ob zavetju gozdov se še lepše in bolj zdravo porja-vi, kot je barva, ki nam jo hitro, skorajda nasilno in boleče da sončenje ob morju.
SPOZNAJMO TOREJ DANES NA NOVO DOLENJSKE TOPLICE
Velik, olimpijski bazen s termalno vodo, kjer se namaka pol Slovenije, seveda že poznamo. Ne vemo pa, da imajo danes Dolenjske Toplice na prelepih gozdnih jasah v neposredni bližini tri teniška igrišča, da se na eni od njih, ki so jo novinarji poimenovali "Zelena katedrala", odvijajo kulturni dogodki na prostem, da se po brzicah Krke od Zagradca do Žužemberka lahko spustite s kanuji ali doživite pravi raf-ting, si v zdravilišču najamete kolesa in se veselo popeljete po ne preveč prometnih asfaltiranih cestah po dolini Krke, proti Beli krajini, se udeležite organiziranih izletov k izviru Krke, na Jurčičevo Muljavo, v silno zanimiv metliški muzej, k Cvitkovičevi Marici v Adlešiče na ogled domačega tkanja in izdelovanja belokranjskih pisa-nic, na pokušinjo medice k belokranjskemu čebelarju in pravega domačega cvička v trške gorice... Ne skrbite, če imate s seboj manjše otroke, jih ta čas lahko mirno prepustite v varstvo hotelskega vrtca. Bodite prepričani, v Dolenjskih Toplicah se ne bodo dolgočasili. Poleg bazena in vrtca so tu zanje
Kakšne počitnice si bomo izbrali letos
zelene
Letošnje počitnice bodo, tako kaže, drugačne od drugih let. Ravno toliko smo okusili vojno in preživeli strahu zadnje dni, da kam daleč od doma ne bomo rinili. Morda za nekaj dni do slovenske obale, sicer pa se bomo raje držali doma, polna nas bosta Bohinj in Bled, šli bomo v gore. In ponovno bomo odkrivali toplice, posebej tiste, ki so blizu, od koder bomo ob prvi nevarnosti v dobri uri že spet doma. Tokrat smo se spomnili Dolenjskih Toplic. Tako varno so spravljene ob topli počasni Krki za dolenjskim gričevjem, pod straškimi vinogradi in zidanicami, prijazne in zelene...
nju. Le s podhodom, ki je bil tako zelo potreben, pravkar povezujejo Kopališki in Zdraviliški dom. Sicer pa hočejo ostati majhni, intimni, da se lahko posvetijo vsakemu gostu posebej. V svetu tudi v turizmu velja geslo "small is beautiful" -"majhno je čudovito". Tega se bodo držali v Dolenjskih Toplicah in se še naprej posvečali gostu in njegovemu dobremu počutju.
pripravljeni še šola plavanja, zabavni filmi, kreativne delav-
DRUŽINA JE SPET SKUPAJ
Zdravilišča so s svojo bogato ponudbo danes postala vse bolj zanimiva za vso družino. To pa je kot nalašč prav za ta naš nesrečni čas, ki je, kar je po svoje spet dobro, družino spet združil. Prvi vojni dnevi so spraznili tudi Dolenjske Toplice. Kot nam je povedala prijazna receptorka Jožica Kotar, so imeli s 4. na 5. julij le 4 goste, čez teden dni že 37, obeta pa se, da se bo zdravilišče počasi spet polnilo. Najbolj prepričljiv pokazatelj je bazen; čim se je vojna nevarnost le malce odmaknila, ko tam daleč zadaj na Medvedjeku ni bilo več slišati letal in strelov, je bil v teh vročih dneh poln že ob dopoldne-vih.
Majhno je čudovito
Spalnih kapacitet Dolenjske Toplice nimajo veliko. 220 postelj je v Kopališkem in Zdraviliškem domu skupaj in tudi ne razmišljajo še o kakšnem širje-
Seveda bo prvenstveno poslanstvo Toplic ostalo zdravljenje revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, rehabilitacija invalidnih poškodb, kot je bilo to od nekdaj, kajti termalna voda Dolenjskih Toplic blagodejno vpliva na ves organizem in po tem zdravljenju v svetu tudi slove. Poleg teh klasičnih zdravljenj pa boste tu našli tudi vrsto novih zdravljenj, ki jih skupaj s termalnimi zmožnostmi ponuja sodobna medicina. Ogromen napredek je namreč zdravilišče doseglo v zadnjih letih, odkar je leta 1973 prišlo pod okrilje Tovarne zdravil Krka Novo mesto. Staro kopališ-
če se je razvilo v sodoben bal-neorehabilitacijski center.
VAJE ZA VSAK DAN
Vsak, ki si bo torej izbral za svoje počitnice Dolenjske Toplice, bo imel enkratno priložnost, da nekaj naredi tudi za svoje zdravje. Ne le, da se lahko mirno prepustite zdraviliškemu timu, zdravnikom specialistom, ki vam bodo naredili kompleten pregled, fiziotera-pevtom, medicinskim sestram in maserjem, tu se boste v posebni šoli za hrbteničarje naučili tudi pravih vaj za hrbtenico, ki jih boste ponavljali doma in s tem utrjevali hrbtenico ter se tako rešili bolečin: fizikalna medicina bo posebej za vas pripravila individualne vaje, ki vam bodo okrepile mišice trebuha in hrbta, preskusili boste protibolečinske terapije od akupunkture, elektroterapije do masaže in podobno. Naučili pa se boste tudi preprostih vaj, kako pravilno sedeti v službi, kako dvigovati bremena, hoditi, teči...
S telovadbo v bazenih in na prostem si boste izboljšali kondicijo, pridobili na dobrem izgledu in se znebili manjših neprijetnosti, ki so posledica neustreznega načina življenja med letom. Tudi zdrave prehrane se boste naučili, če boste hoteli.
Dolenjska botra pri kuhi ne "špara"
In ko smo že pri hrani. Hotelska kuhinja Zdravilišča Dolenjske Toplice je zanimiva posebnost. Gostje si lahko sami izberejo jedilnik, ga prilagajajo različnim dietam, imajo pa tudi možnost bio ali makrobiotične prehrane. Naj povemo še to, da zdravilišče odkupuje živila od okoliških kmetov, tako da ponudi res pristno domačo hrano. Prava doživetja pa so seveda večerje na prostem, kjer na zeleni gozdni jasi zadiši z žara. Kogar pa dolenjska kuhinja še posebej zanima, se lahko udeleži kuharskega tečaja "Stare
dobre in zdrave slovenske je di".
In koliko bi vas stalo tedef dni bivanja v Dolenjskih Top'*' cah? Ne veliko. Za 7 polni'' penzionov z izbiro prehran^ ob kopanju v čisti termalni ^ di, telovadbi v bazenih in ^ prostem, ob brezplačnem za četnem tečaju tenisa ali 3 ura'' igre, brezplačni šoli plavanj3 za otroke in vsakodnevnem 'z letu v okolico s hotelskim an1' matorjem, glasbo in plesom še dvema urama otroškega ca dnevno bi plačali sredi seZ? ne, julija in avugsta, v Zdravi''! škem domu v dvoposteljni so* le 3.920 dinarjev. Poceni, Pfl' znajmo. Najbolj pomembno P? je, da ste na aktivnih počiti1'' cah, kjer mimogrede lahko Ve zabite na vse tegobe tega svet* pa vendar ste tako blizu dofl^ Zraven pa še toliko koristneg lahko naredite za svoje zdravi Samo eno imate, tega se /.av'e dajte!
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
13. STRAN
Sl&KGLAS
^ primeru napada s kemičnimi sredstvi
Zaščitne maske prodajajo tudi na Gorenjskem
očinski štabi civilne zaščite v vseh petih občinah organizirajo pro-ls»jo zaščitnih mask GP-5, izdelanih v Sovjetski zvezi.
Kranj, 15. julija - Po izjavah poznavalcev Jugoslovanska armada "ima smrtonosnih bojnih strupov, ampak strupe za zač asnc»onesposobitev ljudi. In čeprav je malo verjetnostii za napadIs kemičnimi sredstvi, je Slovenija uvozila 250 tisoč zaščitnih mas k,.'*de,an'J v Sovjetski zvezi. Prek občinskih štabov civilne zaščite jih ze prodajajo tudi na Gorenjskem.
V jeseniški občini je štab civilne zaščite organiziral prodajo v prostorih nekaterih krajevnih skupnosti. V kranjski občini so v petek dopoldne začeli Prodajati zaščitne maske v gasilskem servisu poklicne gasil-sko-reševalne službe. V prvi Pošiljki je tisoč mask. Kot so Povedali v kranjskem (in dru-8'h.) štabu, je zanimanje za na-*UP mask med ljudmi izjemno veliko. Cena je 500 dinarjev za kos. V radovljiški občini sta Prodajo prevzeli Murka in Špe-CeriJa, v škofjeloški občini že °d četrtka prodajajo zaščitne maske v gasilskem domu na rrati. S prvo pošiljko so prejeli !e 500 mask. V tržiški občini so
naročili devet tisoč, tri tisoč 5° jih dobili v četrtek zvečer, dodajajo jih v Mercatorjevem diskontu v Križah. Dobava "po kapljah" ima dva vzroka; ma-s*e, katerih razdeljevanje je Prevzelo podjetje Gasilska °Prema, so razstavljene na povezne dele in jih morajo v gasilski opremi sproti kompleti, to pa vzame veliko časa. f/^en tega je treba maske ta-Plačati. Vsi štabi civilne za-l lte nimajo dovolj denarja, da
1 hkrati plačali vse naročene
količine.
Civilne zaščitne maske sovjetske izdelave so starejšega tipa, vendar za uporabo enostavnejše od naših vojaških. Na voljo so v štirih velikostih. Ker
Zaščitna maska je namenjena za zaščito dihal in oči v primeru napada s kemičnimi sredstvi. Sestavljena je iz čelad ne maske, ki pokrije celo glavo, iz maske pa vodi rebrasta cev do filtra v posebni torbici. Masko pripravimo za uporabo takole: z notranje strani očistimo steklo na maski, odvijemo pokrov filtra, masko spojimo prek gumijaste cevi s filtrom, odstranimo spodnji gumijasti čep na filtru, masko nataknemo prek obraza in temena, preizkusimo tesnost maske z vdihom in zaprtjem spodnje odprtine na filtru (če je dihanje onemogočeno, ko je vhodna odprtina na filtru zaprta, je maska pravilno nameščena). Z maske ne smemo odstraniti izhodnega ventila.
Maske kranjske CZ zajete v kasarni
Kranj, 15. julija - V občinskem štabu civilne zaščite so se - vsaj za zdaj - očitno obrisali pod nosom za okrog štiri tisoč zaščitnih mask, ki so jih še v časih dobrih odnosov z J(L)A shranili v kranjski kasarni. Pravijo, da se v komandi kasarne nočejo pogovarjati o vrnitvi mask. Morda bo uspešnejši Janez Bogataj iz republiškega štaba civilne zaščite, ki je v četrtek naslovil na 14. korpus JLA v Ljubljani zahtevo po vrnitvi sredstev za zaščito in reševanje, kije last kranjskega štaba za civilno zaščito, ter sanitarno opremo republiškega štaba, ki je zasežena v Ljubljani. • H. J.
navodilo ob nakupu ni priloženo h kompletu, ga objavljamo.
Za majhne otroke so maske prevelike. Zlasti za otroke so primernejši respiratorji, polma-ske za nos in usta s filtrom na aktivno oglje in dodatnim predfiltrom, ki so tudi enostavnejše za uporabo. V tem primeru je potrebno oči dodatno zaščititi, najbolje s smučarskimi ali plavalnimi očali. Za krajši čas pomaga tudi mokra krpa čez nos, usta in oči, za zaščito telesa pa je primeren tudi PVC dežni plašč ali stara obleka, ki pokrije vse dele telesa.
Znak za nevarnost kemičnega napada so trije 20-sekundni zavijajoči alarmi z dvema presledkoma, alarm traja 90 sekund. Konec nevarnosti označi enomi-nutni enakomerni zvok sirene. • H. Jelovčan •Foto: G. Šinik
Prekinjeno sojenje avtomobilskim tatovom
Nadaljevanje konec avgusta z dodatnimi
• v
pričami
^anj. 12. julija - Sodnik Temeljnega sodišča v Kranju Anton Šu-0o J* v sredo, po treh dneh razprave, prekinil sojenje četverici, ki ji ja ?2ni*ca očita skupaj osemnajstih kaznivih dejanj. Zaradi prever-ža ]* Zagovora obtožencev za del očitanih kaznivih dejanj oziroma dal ^ do<'atnm P"č iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške je na-Jevanje razprave preloženo na 28. avgust.
šal D° tedaj je sodišče podalj-nim pripor vsem štirim obtoženi^' ČePrav so rij'hovi zagovor-1 Predlagali odpravo pripo-
ji- y katerem so že od konca 'eiosnjega januarja. Obtoženi Muio  Nadarević, njegov
so
brat Šefik Nadarević, Murfet Čoralic in Ismet Čoralic. Razen Murfeta Čoralića, ki ima stalno prebivališče na Golniku, so vsi iz Cazina oziroma Iva-
ničgrada.
Četverici je očitanih skupaj
osemnajst kaznivih dejanj. Glavna kazniva dejanja so tatvine avtomobilov v sosednji Avstriji, za kar je bil Ismet Coralić v Avstriji že pravnomočno obsojen. Razen tega je Ismet Čoralic zagrešil še dve tatvini v avte pri nas; na kranjskem sodišču mu sodijo za ti dejanji. Drugi trije obtoženi so pri tatvinah avtov sodelovali kot pomočniki oziroma sostorilci.
V Avstriji je Ismet Čoralic dobil tri mesece zapora, preostanek kazni je pogojna za tri leta in prepoved vstopa v Avstrijo za pet let. Gre za štiri avtomobile znamke golf, ki jih je
ukradel in pripeljal iz Avstrije tako, da je avstrijske tablice zamenjal z našimi. En avto je bil zasežen na Golniku, eden med vožnjo, v enem so Ismeta Čora-lića prijeli ob prestopu meje na Korenskem sedlu, medtem ko sta četrtega golfa očitno ukradla samo oba Nadarevića. Prav okrog tega kaznivega dejanja ostaja še marsikaj nerazčiščenega, zato je sodišče preložilo razpravo.
Po naši kazenski zakonodaji obtožencu za krajo enega avtomobila grozi kazen do treh let zapora. • H. J.
""«IU     IN.Ulill CVIl,     HJ^o" -----j-
Smo mar Jeseničani neke vrste kaznjenci?
Jes,ni„„ ...........„ ,_.„,_ v«>h treh     ce pripeljali še 900 ton novih od-   šlo do tega da so odp
*Dor0v V vj.u,'ia " V četrtek, 18. julija, bodo poslanci vseh treh So jjn . s*uPŠčine občine Jesenice razpravljali tudi o odpadkih, ki ne. qjZ °°sne pripeljali na Jesenice, in stojijo na »haldi« železar-da so «Rf so Prispeli na Jesenice v izredno slabem stanju, tako J"i morali najprej sanirati in ustrezno zavarovati.
Va ^ePrav je Ministrstvo za sto 0 oko'Ja in urejanje propad!- obl.Jubil°' da bodo od-Ce kl 7- julija zapustili Jeseni-' se to ni zgodilo. Zdaj so na
£S-StVu ce,° Povedali, da ni   C|Je za odpadke v Sloveniji
n. Jeseničani so seveda ogorče-teh Sa~' se čutiJ° opeharjene. V .p težkih časih se morajo uba-fc.še z odpadki. •yna Klinar, predsednica j Seniskep^ «
- je-
izvršnega sveta: »V str . poP°ldne so nam z Mini-ian- /a varstvo okolja in ure-al# e Pros,ora poslali poročilo o J*«vnostih, ki so bile doslej bj/^'iene. Obljubili so nam, da do 0 naslednje poročilo poslali
d0 k ^U'^a    P°stavili nov rok'
10 liaf 1— ----
Pustverega moraJ° odpadki za-.i..    Jesenice. Seje zborov so ! za 18. julij in če do te-
daj z Ministrstva ne bo ustreznega odgovora, bodo poslanci pač sami oblikovali sklepe. Dosedanja poročila niso odgovorila na najvažnejše: kdaj bodo odpadke odpeljali z Jesenic«
Stane Kriinar s Hrušice: »Takšno ravnanje Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora je več kot neodgovorno! Ne razumem, kako morajo tako nevarne odpadke pripeljati v naselje! Odpadki morajo takoj zapustiti Jesenice. Sprašujem se, ali smo morda Jeseničani neke vrste kaznjenci?«
Florijan Velikajne, direktor komunalnega podjetja Kovinar Jesenice :»Na Jesenicah smo imeli že doslej velike težave s posebnimi odpadki. Prosili smo za dodatna republiška sredstva, da bi dokončno uredili deponijo odpadkov, saj imamo stalne probleme. Da pa so zdaj na Jeseni-
ce pripeljali še 900 ton novih odpadkov, je pa seveda neodgovorno.«
Jože Rezek, poslovodja Kovi-notehne Celje, poslovalnica Kozina r Jesenice: »Na ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora zdaj nenehno poudarjajo, da se po šestnajst ur na dan trudijo, da bi našli ustrezno rešitev. Sprašujem pa se, kaj so delali prej in kako je sploh pri-
šlo do tega, da so odpadke vrnili iz Bosne in jih pripeljali na Jesenice. Zanima me tudi, kako se i imenuje firma, ki so ji bili odpadki prodani in če je bil denar nato vrnjen. Tu je še vrsta vprašanj, na katera bo Jeseničanom treba odgovoriti. Ne nazadnje se postavlja tudi vprašanje, zakaj so se v takih časih odločili za prevoz odpadkov po vsej Sloveniji... • D. S.
Sla po narkotikih
Kranj, 15. julija - V petek je neznanec iz ambulante doma upokojencev v Kranju posvojil narkotike. Tatu še iščejo.
Strela prižgala ogenj
Kranj, 15. julija - Včeraj okrog treh popoldne je strela zanetila požar na razdelilni transformatorski postaji Strahinj - Jambor. Ogenj je uničil srednji izolator in poškodoval kable.
ii JELOVICA
Zaloteni tihotapci orožja
Kranj, 15. julija - Policisti in cariniki so v minulih dneh na mejnih prehodih Ljubelj in Karavanke zasegli kar čedno zbirko orožja in streliva, ki so ga jugoslovanski državljani nameravali pritihotapiti iz Avstrije.
Najbogatejšo žetev so imeli v petek, 12. julija. V golfu karlovške registracije, s katerim sta se na ljubeljski prehod pripeljala dva Jugoslovana, so policisti našli razstavljeni puški, in sicer anschitz kalibra 22 mm magnum ter t.i. pumparico vvar-ning mossberg kalibra 12 mm, zraven pa še 250 nabojev. Orožje in strelivo so zaplenili, tihotapca pa prijavili sodniku za prekrške.
Istega dne so pri enem od potnikov v avtobusu našli 50 nabojev, pri potniku v avtu avstrijske registracije pa malokali-brsko polavtomatsko puško in sto nabojev. Blago je bilo skrito pri zadnjem amortizerju in privezano na podvozje.
Nadvse podjetna tihotapca pa sta bila zdomca, sicer doma iz Omiša, z avtom nemške registracije, ki so ga v petek pregledali na mejnem prehodu Karavanke. V stenah vozila pod tapetami so možje postave našli 9950 nabojev 9 mm, 2700 nabojev 5,6 mm, 50 plinskih nabojev 8 mm, strelni daljnogled, puško risanico marlin vvarning kalibra 9 mm in 200 petard. Orožje in strelivo so zasegli, tihotapca pa ovadili javnemu tožilstvu. Carini so zaplenili tudi osebni avto. Tihotapca sta v "zagovor" povedala, da sta prepovedano blago kupila po naročilu krajanov krajevne skupnosti Šestanovac.
V nedeljo, 14. julija, pa so, prav tako na Karavankah, Zagrebčanu zaplenili malokalibrsko puško anschitz in 650 nabojev. • H. J.
NESREČE
Po vojnem zatišju spet agresija na cestah
Kranj, 15. julija - Od 30. junija do 11. julija je bilo na gorenjskih cestah osemnajst prometnih nezgod s telesnimi poškodbami. Huje ranjenih je bilo štirinajst ljudi, lažje pa sedemnajst. Nekaterim bodo ostale trajne posledice. Zgovoren je tudi podatek, da je kar polovica ranjenih mlajših od 23 let.
Vzroki nedavnih prometnih nezgod so: nepravilna stran vožnje (7), izsiljevanje prednosti (5), prevelika hitrost in vožnja brez luči (3). Pri osmih povzročiteljih so policisti ugotovili prekomerno dozo alkohola, med njimi so bili tudi mladoletniki, štirje pa so vozili brez vozniških dovoljenj.
Med vozniki in sopotniki, za katere so se nezgode končale s hudimi poškodbami, jih je bilo osem na motorjih in mopedih, Jki niso imeli varnostnih čelad. Pri šestih nezgodah ranjeni niso bili pripeti z varnostnimi pasovi. V šestih primerih so bili povzročitelji nezgod vozniki mopedov, v petih vozniki osebnih avtomobilov, v treh kolesarji, v dveh motoristi.
Agresivni vozniki so očitno izkoristili popustljivost policije, ki je bila v minulih dneh zaposlena z drugimi pomembnimi nalogami. Zlasti nad mladoletniki bi zato starši morali bolj bedeti. Nasprotno so nekateri celo dajali slab zgled otrokom. Dober primer je nezgoda na Primskovem, ko je oče peljal na kolesu dva otroka in neprevidno izsilil prednost vozniku avtomobila. Na srečo se je izšlo brez hujših posledic.
Policija je že poostrila nadzor v prometu, proti kršiteljem, ki spravljajo v nevarnost sebe in druge, bo nepopustljiva. Napoveduje tudi, da bo očitno prisiljena poseči po neljubem ukrepu, odvzemu motorjev in mopedov.
Po popivanju v obcestni drog
Z nedelje na ponedeljek ponoči ob 1.10 se je v Britofu pri Kranju zgodila huda prometna nesreča. 20-Ietni Gorazd Bi-tenc iz Predoselj je v uniformi teritorialca vozil stoenko od Preddvora proti Kranju. Z njim so bili še trije: 21-letni Dejan Grohar iz Britofa, prav tako teritorialec, 21-letni Metod Ko kalj iz Predoselj in 21-letni Janez Korošec iz Britofa. Bitenc je očitno zaradi preveč popitega alkohola v Britofu vozil po levi strani ceste, zapeljal levo na bankino, nato skušal avto vrniti nazaj na cesto, pri čemer ga je zaneslo preveč v desno. Avto je z levim bočnim delom trčil v železni drog ograje. Dejan Grohar in Metod Kokalj se hudo ranjena zdravita v bolnišnici, voznik Gorazd Bitenc je lažje ranjen, Janez Korošec pa jo je odnesel s praskami. • H. J.
HALO, 93
Kranj, 15. julija - Ekipa poklicne gasilsko-reševalne službe iz Kranja je imela minuli teden, glede na razmere, nenavadno malo posla. V sredo, 10. julija, so gasili goreč kozolec v Besnici, ki gaje ogenj, žal, prehitro požiral. Isti danje zazvonil alarm za požar na Možjanci, vendar so preddvor-ski gasilci ugotovili, da gre za namerno kurjenje odpadkov. Iz centra za obveščanje so prejeli tudi sporočilo, da so v gozdu v Vogljah najdene mine. Namesto njih so dobili petarde. V četrtek so v Cerkljah odstranjevali "bojno sredstvo", kot pravijo v gasilskem žargonu. V petek so pomagali lastniku v zaklenjeno stanovanje na Zlatem polju, v nedeljo so jih klicali reševat otroka, ki ga je neslo po Savi, vendar so ga na srečo že drugi potegnili iz vode, v torek in nedeljo so reševali ljudi, ukleščene v zaletenih avtomobilih v Britofu, medtem ko so na Brezjah pri Tržiču potegnili avto iz jarka. • H. J.
ZAITAVA AVTO
po     LJUBLJANA. Celovška 150
CESTAJLA 10
PRIPELJITE AVTO - PRODALI GA BOMO
064/211-553, 216-563
Lth
škofja loka
OBIŠČITE
MALOPRODAJO LTH!
Po zelo ugodnih cenah vam nudimo:
• hladilne in zamrzovalne omare,
• zamrzovalne skrinje (ZS-220, ZS-300, ZS-350 M, ZS-380, ZS-530)
• hladilne vitrine tipa SATURN, VENERA, NEPTUN,
• toplotne črpalke,
• brusilne stroje,
• aksialne ventilatorje,
• klima naprave (sobne)
• montažne hladilnice,
• gostinske hlad. pulte,
• spec. gostinske hI. aparate,
• hladilnice mleka,
• tehnološke presežke reprodukcijskega materiala itd.
MALI OGLASI izgubljeno
^217-960
Izgubila se je LISTNICA z dokumenti: POTNI LIST, VOZNIŠKO DOVOLJENJE in OSEBNA IZKAZ NIČA. Najditelja naprošam, da jo vrne na ta naslov! 9935
APARATI STROJI KUPIM
SAMSUNG
Electronics
VIDEOREKORDER, 3 glave, VPS, počasni posnetek, LCD zaslon
samo 12.490,00
CD gramofon, 2 x 30 W, dvojni kasetofon digitalni radio, ura, daljinsko upravljanje
samo 12.490,00 MOŽNOST NAKUPA NA 3 - 12-MESEČNO POSOJILO!
Barvni televizorji, videorekorderji, videoplaverji, hifi stolpi, radiokasetofoni.
del čas
od ponedel|ka
do petka
9 do 12 ure,
odji5 do 19 ure
CENTER KRANJ
C. Talcev 3
(pri gostilni Blažun
tel.: 212-367
Prodam POMIVALNI STROJ Bosch s koritom. «2? 40 366 9891
Prodam starejši barvni TV Gorenje. ® 75-595 9899
Mini STOLP Sony FH-B 7 CD, 70 W, prodam. ® 70-534 9907
Prodam PUHALNIK za seno. *ei 51-559_9911
Pfaff PLETILNI STROJ, z motor-jem, ugodno prodam. Krvavška 18, Cerklje, <g 323 557_9920
Ohranjen barvni TV Grundig, pro dam. *3i 66-463 9927
TRAKTORJE Ursus in Univerzal ter samonakladalne PRIKOLICE, izredno poceni prodamo. Uvoz iz Poljske Bezlaj, Zg. Pirniče 124/a, Medvode 9930
Prodam GLASBENI STOLP Phil-lips, star 1 leto. "St 216-636 9940
Ugodno prodam starejši barvni TV Iskra, g 41-530_9957
Prodam nov italijanski SESALEC Vetrella, kombinacija suhega se sanja in mokrega čiščenja. ® 622-204_9975
Prodam   CIRKULAR   za žaganje drv. Dolinar, Poženik 40, Cerklje _9982
Ugodno prodam 80-litrski HLA-DILNIK. -g 631 198_9989
Prodam traktorske VILE za seno. Cena je 1 kub. m. smrekovih desk. ® 79 449 9990
Nikon F 401 S, ugodno prodam. g 50-805_99911
TRAKTOR Valpadana 4 RM 300, 22 kvV, prodam. ® 89-125 9993
Ugodno prodam barvni TV Grundig. ® 51-712 10005
Prodam barvni TV LOEVVE SEN-SOTRONIK, ekran 66
cm.® 631-784
GRADBENI MATERIAL
Prodam borove DESKE, deb. 2.5 in 5 cm <Sf 70-714 9939
Prodam približno 400 kosov beton skih PLOŠČ, domače izdelave, dim. 35 x 35 x 5 cm. flf 45-133, zvečer 9950
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM matematiko za OŠ in SŠ. -g 323-132_9892
Uspešno INŠTRUI RAM angleščino.78-911_9961
INSTRUIRAM matematiko za ~0§ in SŠ« 323-131 9983
NOV BLAGOVNI CENTER LOKA V MEDVODAH
PROIZVODNO. TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. 64220 Škofja Loka Kidričeva 54
I clcfon: 064/63 l -26 l. 632 Teleta: 064/631-983
PRIDEŠ IN IZBEREŠ:
prehrana in potrebščine za dom in gospodinjstvo .. . oblačila za vso družino in tekstilni izdelki. . . elektro material, bela tehnika, vse za šport in prosti čas
UGODEN NAKUP JE NAKUP PRI LOKI
Kupim karamboliran AVTO, mlajši letnik« 218-639 9976
Kupim MOPED APN 6. Bevc, Kam-na gorica 44 9998
LOKALI
V Radovljici najamem PROSTOR za kozmetični salon. g 78-370
9953
MOTORJI KOLESA
Prodam KOLO BMX in Pony. g
216 898_9900
Nujno prodam CTX, star 2 leti. ® 632-770 9901
Prodam Tomos 1988 *& 46-191
BT 50 S,
letnik 9908
Moško KOLO Maraton, prodam, ■g 621 -474, dop. (Žontar) 9921
BT 50, ugodno prodam. 48 140 _9933
Prodam MOPED APN 4. Trata 8, Cerklje_9942
Prodam MOTOR Tomos E 90. Er-žen, Sp. Besnica 168/a 9956
Ugodno prodam Tomos AVTO MATIK 3 ML, letnik 1986. Predoslje 67/a, Kranj_9965
Prodam   KOLO   BMX, dodatno opremljeno tudi za vožnjo po cesti. © 621-097, od 18. do 21. ure _9974
Nujno in ugodno prodam nevozen AVTOMATIK, s smerokazi in litimi platišči g 061/841-089 9981
Prodam dobro ohranjeno KOLO na 10 prestav. g 43-350 9992
Ugodno prodam KAvVASAKI ZZR 1100,1. 1990. <gf 83-046 9996
Prodam moško športno KOLO na 5 prestav. U 77-644 10001
OBVESTILA
J & J TV, VIDEO, HI-FI servisi Popravljamo vse vrste TV, video in hifi naprav. <Sf 329-886 7671
Hoteli, restavracije, mesnice, zasebniki! Nudim dostavo svežega ali zamrznjega PURANA - prsa, krila, bedra, drobovino. ® 061/832-747, popoldan, ob sobotah dopoldan 9809
SNEMAJTE sami z videokamero, izposojamo. <SP 241-265 9885 Nudimo v KNJIGOVODSKE STO-RITVE. g 43 346 9890 Zidarski obrtnik sprejme vsa večja ZIDARSKO - FASADERSKA DELA, s svojim opažem in odrom. Izdelujem kvalitetno! flf 49-071 _9936
"ŠTEFAN TOUR" Bled organizira 1-dnevne kopalne IZLETE v Portorož. Odhod ob 7. uri. Cena 250,00 din po osebi Informacije na g 78-343_9941
TIPKANJE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, g 312 221_9997
OBNOVA trakov za tiskalnike. g 061/576-078 9999
OSTALO
Prodam malo rabljen INVALIDSKI VOZIČEK, g 218 361_9887
Prodam metalni KIOSK, v dobrem stanju. Podjetje "Dino", Jesenice, ■8> 81-562 ali 81-547 ali 81-571, int. 33_9909
Za POSOJILO 20.000 DEM, Vam ob primerni garanciji, nudim partnerstvo, flf 217-891 9916
OTROŠKO POSTELJICO z jofl jem, obnovljen PRALNI STR« Gorenje in 9 m2 LAMELNE« PARKETA (hrast - 2 velikosti A mel) ugodno prodam, g 41 418J
Tahebo ČAJ, pomoč pri mnogj
boleznih, g 323-409_99*
Prodam 1. in 2. ENCIKLOPEDIJ^ Slovenije S 65-166__99jj|
Ugodno prodam registrsko B\M GAJNO Hugin. <g 214-927 9jfl
Prodam planinske ČEVLJE, im 44 -g" 77 644 100«
Prodam lovske in moške OB
št. 54. g 82 886_lOOjf
PRIDELKI
Prodam SENO. Kidričeva 42, ŠkoJ
ja Loka_99*
Prodam KUMARICE za vlaganji Poženik 13, Cerklje_lOOO;
PREKLIC
PREKLICUJEM besede, kater' sem izrekel na PM Tržič zoper 00 stimirja RADOSAVAC. Zahvalj" jem se mu, ker je odstopil od nt daljnih ukrepov. Vinko Novak, fl žič 991
POSESTI
Prodam HIŠO v gradnji, na 1.31 kvad. m. g 74-251 98!
Pred Kranjem prodam PARCELO. «• 217-933
zazidlji^ 989*
Pri Vodovodnem stolpu oddam" najem GARAŽO. Marija Nagli' Mandeljčeva pot 1, Kranj, 0 21 2-69 0 996*
SALON POHIŠTVA ARK - MAJA PREDOSLJE
pri Kranju tel. 329-237
VREDNO OGLEDA -UGODNE CENE
Odp. od 12. -19. ure, sobota od 9. -13. ure
oopke
PAKIRNI STROJI TEL. 065 31 766
IF\r »t l l|
KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249
RAZNO PRODAM
-.__
Prodam trg. PULTE in dvižna gar*.
žna VRATA, g 74-715_9#
Prodam SEDEŽNO GARNITUR^ in JUGO 45 Koral, letnik 1989 tf. 58 295_ 991J
Prodam AVTOMATIK 3 MS in G^' ME Michelin, dim. 165 x 70 x 13, * platišči. -S" 331-331, int. 28-66, dopoldan 996'
Prodam 15 m DRV in 5 000 koso" OPEKE Porolit, deb. 12 cm. *
68-001_99?J
Prodam nov ŠTEDILNIK na drv* PRALNI STROJ Gorenje in lep nagrobni KAMEN. Triglavska 2*j Bled 997»
_G
KUPON
za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu
Naročniška številka:1-1-1-1-1_I
Priimek in ime: .........................................................................................
Naslov:......................;..........................?■................................................
Besedilo za objavo   I      I      I      I      I      I_I_I-1
.....1_1_I_I-1_I_I_I
1     1     1    1     1     1_I_I_I_I_i_I_In
1     1     11     1    1    1_I_1_1_I_1-1,
I        I_I_I-1-1-L
Kupon pošljite na ĆP GORENJSKI GLAS, 64000 Krani Opomba za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov m potrebnega prostora za ločila Prosimo da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Mali oglas v obsegu nad 50 znakov zaračunamo po ceniku
#j Torek, 16. julija 1991
MALI OGLASI, OGLASI
15. STRAN ©@®®Kjyj©SSGLAS
STAN- OPREMA
"tud3,"1 novo SEDEŽNO GARNI-8     iP.   Cena   15.000,00 din. g
ŠJ^1—_9949
9* scnd n° Prodam REGAL in TRO-L»h« i--Petrovič. Cankarjeva 17, Ra-^ ^Jica^g. 75-644, po 16. uri 9952
A Je'o KUHINJO prodam za 5.000,00 S °'n- ® 328-44P 9962
gjgNOVANJA
£?N0VANJE' 2-sobno z dvema zao'netoma' v KranJu. zamenjam
đ * manjši stanovanji, g 323-884
j--—_____9912
farnem GARSONJERO ali ^nise  1-sobno STANOVANJE.
'°zno predplačilo! g 75-466
_9929
cTr.k°fJ' Loki prodam 3-sobno ^NOVANJE. g 620-070 9968
na°r!am   1-sobno STANOVANJE " deteljici pri Tržiču, g 48-116 jp—______9972
1 s°kra^ " Gorenjska! Zamenjam v"»°ono družbeno STANOVANJE doh°9em centru Beograda, za po-78 ocr kJerk°l' na Gorenjskem, g ^65, int. 236 9977
MlarT-"--
nai     Urejena slovenska družina, »jame v Kranju ali okolici, 2-sob-turiu večie STANOVANJE, lahko *_g_2li°g 213-620_9986
V0ZILA
1900   45' letnik 85- re9- do Junija Prodam. Sr. vas 69, Šenčur
S"---—9764 :rodam
Pdi^" avtomobilsko ^OLICO.«. 43-187
tovorno 9886
/odam VISO 11 RE, letnik 1987. ^___cj6, Brezje_9889
^90 KORAL 55, letnik 1990, pro-SgJl^311-692 _
^odarn VLEČNO KLJUKO za ^lg"rg. g 329-321_9893
. rodarrTvLECNI KLJUKI za Z 101 ^amaro, g 217-119 9895
1qfioam JUG0 55 Skala, letnik ^I__jgč. g 632-155_9897
vwm FIAT UNO D, letnik no-5^°gM986. g 78-600 9898 45°rlr2Jn 3 leta staro LADO Niva,
Ujm. g 75-271 9902
tr.ii, LADO Samaro 1300 S, le-<M99Q. _f 45-422_9903
r°dam Z 750, pravkar registrira-_£jiM7-149 9904 ^odam 126 P, letnik november
i__j_g 212-354_ 9905
jodam Z 750 SC, letnik 1980, regi-lrirana do julija 1992. g 692-118
--_________9910
Sodno prodam JUGO 55, nov, ^ggjstriran. Golnik 102 9913 AVTnm Poškodovan TERENSKI ^l0Aro. g 84 059 9919
9°darTl JUGO 55 Koral, letnik °hr. g 310-252 9922
r°dam   126    ',   registriran do 9923
B^!L* 327-682 PI°dam 721-665
Z   101,  po delih.
g
pp—^___9924
st°rdarn Z 750 LE, letnik 1984, regi-_ ana ce|Q |etQ |nformacjje na
^il!2l6 9925 Prodam
Z 750 LC, letnik
1979. 9926
^____^>r_31/a_
I9ft7am 2 1°1 1-1 GX. letnik maj ^_-__ii^29_9928
llSt-? JUG0 45, dobro ohranjen. ^!yi^e_90__9932
[°da_m Z 101 Konfort, letnik 1979, Brit «2enih 98000 km Kancilja, 3o dV95- Kranj, g 331-331, int. dan d°P°ldan ali 241-374, popol-fl--—-___9938
9odno prodam 126 P. g 214-056
Gg-——__9943
<&> diesel- letnik 1990, prodam. *^4J88 9944
rr[atdani MopED Tomos Avto-ka)    Kram'- Golniška 56 (Mla-
VOLVO 244 DL, letnik 1978, 1. registracija 1979, 2. lastnik, pravkar registriran prodam za 9.800 DEM ali zamenjam za Golf, do 4.000 DEM. Danilovič, T. Dežmana 4, Kranj __9947
Prodam Z 101 GTL, letnik 1984, registrirana   do   julija   1992. g
213-219_9948
Prodam aluminijasti KESON za tovorni avto, dolž. 5 m, dobro ohra-njen. g 58-362, dopoldan 9955 Prodam VW hrošč, let. 1972, registriran. g» 222-304_9979
KADET 1.6 D, I. 1983, prodam za 9.700 DEM, g 45-376_9980
Prodam R 4 GTL, letnik 1983. Cena 2.800 DEM. g 82-883, dopoldan
ali 802-161, popoldan_9985
Ugodno prodam R 4, dobro ohranjen, 40.000 km, registriran do septembra 1991. g 622-130 9988
AUDI 80 GLS, letnik 1979 in 126 P, letnik 1985, ugodno prodam, g 691 -661, dopoldan (Horvat) 9994 LADO Samaro, letnik maj 1988, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo - Z 128, Z 101 ali Jugo 55 g 325-137, od 6. do 14. ure 10008
Zelo poceni prodam R 4, starejši letnik. Sora 27, Medvode 10010
ZAPOSLITVE
Nudimo DELO pridnim ženskam za ČIŠČENJE poslovnih prostorov. Informacije osebno na naslovu: "Hribar Blesk", Planina 3, Kranj
_9951^
Gostilna "Pr Primožk", v Pristavi pri Tržiču, išče KUHARJA - KUHARICO, g- 57-585 _9984
Za manjšo POMOČ v gospodinj-stvu nudim 1-postejno ali 2-po-steljno sobo, v Kranju, g 214-925 10009
ŽIVALI
JARKICE, rjave, grahaste in bele, za dopitanje, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, g 65-546 9851 Prodam PRAŠIČE, težke 40 kg. Zagonska 16, Bled_9896
Ugodno prodam črne PUDLE, stari 6 tednov, g 802-244_9915
Dobremu skrbniku podarim TERI-ERJA z imenom Tirni, g 217-147 _9918
Prodam TELICO, breja 8 mesecev. Muhovec, Hraše 32, Lesce, g
73-374_9931
Prodam KRAVO, v 8. mesecu bre-josti, ki bo drugič telila. g 79-919 __9934
Prodam 5 tednov starega BIKCA simentalca. Trboje 37, Kranj 9937
Prodam TELIČKO simentalko, stara 7 tednov, g 64-080_9954
BRAK 9958
Prodam 10 tednov staro JAZBEČARKO. g 329-632
Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko, A kontrole, g 65-005 __9969
Prodam 10 dni starega BIKCA. Sr.
Bitnje 24_9987
Prodam par PAVOV in mladiče.
Zalog 62, Cerklje_9995
NEMŠKE OVČARJE, mladiče, prodam. <g 632-775_ 10002
Prodam mlado KOZO in oddajam kozje MLEKO, g 620-981 10006
Pri zahvali za pok. IVANKO DREMPE-TIČ smo izpustili, da se še posebej zahvaljujemo Bevkovi mami za nesebično pomoč, ki ji jo je nudila v njeni hudi bolezni in trpljenju.
VSI NJENI
Sporočamo, daje po dolgi in hudi bolezni umrla
IVANKA KEMPERLE
roj. 1920 upokojena delavka VVZ Kranj
Ohranili jo bomo v lepem spominu!
Sodelavci VVZ Kranj
		V 84. letu življenja nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta.
		
		HELENA
		KERN, roj. Roblek
		Jakovčcva mama iz Sp. Bitnja
Od nje se bomo poslovili v sredo, 17. julija 1991, ob 16. uri na pokopališču v Žabnici. Do dneva pogreba bo pokojnica ležala v mrliški vežici v Žabnici.		
		VSI NJENI
Sp. Bitnje, 16. julija 1991		
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in brata
RUDIJA JAMARJA
iz Nomenja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovašča-nom, prijateljem sodelavcem in znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem praporščakom, ZB Nomenj — Bistrica in govorniku za poslovilne besede. Še posebej se zahvaljujemo dr. Džudžarju in dr. Bahunu za večletno zdravljenje, prav tako tudi dr. Pavlinovi in ostalemu osebju bolnišnice Golnik.
Žena Štefka, hči Nada in vnuk Primož Nomenj, 6. julija 1991
ZAHVALA
V četrtek, 4. julija 1991, smo pospremili na zadnjo pot našega ljubega očeta, starega očeta, brata in strica
LEOPOLDA MESCA
pek v pokoju
Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli pisno in ustno sožalje, topla hvala, pevskemu zboru društva upokojencev, pevskemu zboru Primskovo, cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem iz Nakla, ki jih je naš oče tako ljubil ter č. g. župniku Godcu za tako lepo opravljen obred. Hkrati Godcu za tako lepo opravljen obred. Hkrati se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta in dr. Stenšakovi za lajšanje trpljenja v času njegove hude bolezni.
ŽALUJOČI: hči Milica in sin Darko v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Ob izgubi ljubega sina
SIMONA ŠTEFETA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavkam, sosedom, g. župniku, pevcem iz Nakla in vsem drugim, ki z nami sočustvujete ter za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
. . . tja, kamor močpreganjavcev ne
seže,
tja, kamor njih krivic ne bo za nami,
tja, kjer znebi se človek vsake teže...
(Prešeren)
Spomin na 16. julij je še vedno zelo boleč, ker prav na današnji dan mineva osem let, odkar je preveč kruta usoda nasilno prekinila načrtov polno mlado življenje
TOMAŽA GRAŠIČA
Sina vojaka so nam pripeljali mrtvega iz JLA-JNA. Tiha žalost in praznina ostajata za Teboj, naš Tomaž. Hvala vsem za lepo misel nanj!
vsi tvoji domaČi
Polica — Naklo, 16. julija 1983 — 16. julija 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
JOŽEFE GOTZ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pozornost, izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Primožičevi za njeno skrb in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
VSI NJENI
Kranj, 8. julija 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA BOKANA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Martinčiču za njegovo požrtvovalno delo in zdravljenje. Zahvala velja tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem bratov Zupan za zapete žalostinke, sodelavcem SAP Tržič in ZŠAM Tržič ter sodelavcem Pekarne Kranj in PTT Tržič. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Marija, hčerki Joži in Mojca z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
ANGELE SVOLJŠAK
rojene Jenko
se Prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, t^^^J^^^^^Žt n,ste pozabili in ste jo ves čas bolezni obiskoval, in ji stali ob strani. Zahvaljujejo se zdravstvenim delavcem za dolgoletno *d™vl}enfcHvtiavsem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in darove(v dobre namene.i "^f:™ 2a spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lep obred in
pevcem za zapete pesmi.
VSI NJENI
Virmaše, julija 1991
ZAHVALA
Zaman je bil Tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta, strica, nečaka, svaka in bratranca
JOŽETA AJDOVCA
roj. 1927,   1. maja 67, Kranj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavkam Planike in sodelavcem Save za izrečena ustna in pisna sožalja ter prelepo cvetje. Posebna zahvala dr. Perči-čevi, osebju UKC Ljubljana, kirurškemu odd. bolnišnice Jesenice in bolnišnici Golnik ter Lipoglavškovim za vsestransko pomoč. Hvala g. kaplanu za petje žalostink in zvonarju iz Hotemaž. Vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, še enkrat
hvala! VSI NJEGOVI Kranj, 6. julija 1991
NOVICE IN DOGODKI
Tržič ima svojo ekološko bombo
256 sodov Pekovih kemikalij na deponiji odpadkov
Luksemburžani - žrtve brezumja
"Po okupaciji Luksemburga 1940 je Nemčija izvedla mobilizacijo Luksemburžanov, ter jih nasilno poslala kot nemške vojake v Dražgoško bitko. Na prve odpore policijskih enot naletimo že v Kovor» 12. julija - V soboto, 6., in v ponedeljek, 8. julija, je bilo po Litiji, kasneje še v Škofji Loki in Šentvidu," nam je v upravi Go- nf.'°8« Izvršnega sveta SO Tržič in Štaba Civilne zaščite na depo-renjskega muzeja v Kranju povedal kustos France Benedik. Na obisku pri Stanetu Šinkovcu, ujetniku koncentracijskega taborišča v Dachauu pa smo izvedeli, da naj bi bili ti luksemburški policisti poslani preko Hamburga v "barbarsko deželo" Slovenijo, kjer so imeli tudi možnost predaje slovenskim oblastem. Vendar niso sodelovali v Dražgoški bitki, ampak so le kot posamezni odredi zašli v Škofjeloško hribovje. Ker pa se kot državljani Luksemburga niso hoteli boriti proti slovenskemu narodu in jugoslovanski armadi, so jih razkropili po koncentracijskih taboriščih. <
Je bil nemški nacizem edini primer brezumja? Le kdo je pomislil, da se bo ta enotna država razbila na dva tabora in bo slovenski človek, ki se je odrekal na račun oboroževanja za obram-
bo Jugoslavije, spet zvezdo.
nova žrtev, tokrat nacizma s peterokrako
I
Najbolj pogost odgovor bralcev Gorenjskega glasa v nedavni anketi o vojnih številkah časopisa je bil: pišite čimveč o brutalnosti armade in uporu Slovencev poskusu okupacije. Grafit na opornem zidu nasproti škofjeloške Name "Smrt okupatorju - v boj za svobodo" nosi datum julij 1991, petdeset let torej po zadnji okupaciji Slovenije. Tokrat je bila želja po svobodi močnejša od tankov - premirje pa je krhko in grafit bo aktualen očitno še kar nekaj časa. Foto: Š.Ž.
Pohod na Triglav prestavljen
Kranj, julija - Predsedstvo Organizacijskega odbora za 6. pohod borcev in mladine na Triglav je na svoji zadnji seji 12. julija v Kranju odločilo, da bo pohod, ki je bil sicer planiran za 19. in 20. julij, zaradi še vedno napetih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji prestavljen na 2. in 3. avgust. Nekdanji borci, ki bi se želeli pohoda udeležiti, naj se prijavijo na Občinski odbor ZB NOV Kranj do 20. julija. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora Franc Smit, priprave na pohod potekajo v redu. Če bo v tem času prišlo do kakšnih sprememb, jim bodo to pravočasno sporočili. • D. D.
nijo odpadkov v Kovor iz Pekovih obratov prepeljanih 256 sodov raznih kemikalij. Krajani Kovorja so se odločno uprli, da bi na njihovem zemljišču deponirali nevarne snovi in so na zboru krajanov v petek zvečer postavili ostro zahtevo, da mora Peko vse sodove odstraniti najkasneje do srede, 17. julija.
Kovorjani se z dejstvom, da so prav v njihovo krajevno skupnost, ki je pretežno kmetijska, dobili odlagališče odpadkov vse tržiške občine, nikoli ne bodo povsem sprijaznili, zato so še toliko bolj občutljivi za vse nepravilnosti okrog njega. Ne le, da po dvanajstih letih še niso urejeni lastninski odnosi okrog tega zemljišča, vsa leta so se morali boriti, da se odpadki odlagajo po pravilih, da je poskrbljeno za onemogočanje požarov, ki so se v začetku kar vrstili, zdaj pa so, ne da bi jih kdo vprašal ali vsaj obvestil, na deponijo dobili še nevarne kemikalije.
Res je, da je bil v Sloveniji te dni čas vojne in zaradi nevarnosti zračnega napadaje bilo nujno iz centra mesta odstraniti snovi, ki bi lahko povzročile hujše eksplozije in požare. Zato so odgovorni na občini ter v Peku in štab Civilne zaščite Tržiča odločili, da morajo ti odpadki na obrobje mesta, kjer bi bila nevarnost eksplozije oziroma požara manjša. Tako se je 256 sodov s kemikalijami s paletami vred znašlo na deponiji, na žarkem soncu. Delavci Komunalnega podjetja so jih, potem ko so videli, da se nekateri sodi nevarno napenjajo, polivali z vodo in nadzorovali, vendar tako nevarne kemikalije bi vsekakor morale dobiti drugačno mesto. Rečeno je bilo, da je Peko sicer hotel prav tako kot ostali slovenski usnjarji nadležne kemikalije oddati v Bosno in bi se, če bi ne zamudili oddaje, zdaj nahajale na Jesenicah. Tako pa so ostale v Tržiču in se zdaj znašle v Kovorju.
Predsednik Izvršnega sveta Frančišek Meglic je sicer Kovor-
jane prepričeval, da je bilo to nujno storiti in so deponijo pač v tem trenutku našli kot najbolj primerno, dodal pa je, da bi za te
kemikalije uredili poseben prostor, zabetoniran, pokrit, ki bi odgovarjal vsem zahtevam za takšno shranjevanje. Krajani Kovorja pa o takšni deponiji nočejo nič slišati. Sodi morajo proč, sicer bodo zaprli deponijo tudi za navadne odpadke, so zagrozili.
Kovorjani se pri vsem tem ne morejo znebiti tudi občutka, da so bili dnevi vojne nekakšna izkoriščena priložnost, ki je omogočila Peku na lahek in hiter način rešiti se nadležnih sodov. Ti odpadki so se leta in leta kopičili, občani so nanje opozarjali, a vedno so jih utišali zaradi delovnih mest, ki bi jih z zaprtjem Pekovega obrata PUR v starem delu mesta izgubili.
Vsaj deset let vodilni v Peku vedo, da morajo nekaj ukreniti glede tovrstnih odpadkov, pa do danes tega vprašanja še niso rešili. Ves čas so občane prepričevali, da ti odpadki sploh niso nevarni, nič bolj nevarni kot usnjeni odpadki. Ta hitra akcija pa vendarle da vedeti, da odpadki so nevarni, so poudarili na zboru krajanov. Dana je bila tudi informacija, da to niso vsi odpadki; Peko jih ima spravljene vsaj še na štirih lokacijah v Tržiču.
In kaj o tem pravijo predstavniki Peka? Kot nam je povedal vodja oddelka za varnost Peka Anton Mali, se je Peko ravnal le po nalogu in navodilih Štaba za Civilno zaščito in sode prepeljal na komunalno deponijo. V ponedeljek zvečer se bodo na izredni seji sestali odgovorni strokovnjaki Peka in štab za Civilno zaščito, na sejo pa bodo povabljeni tudi krajani Kovorja; dogovorili naj bi se, da bi kemikalije ostale na deponiji morda mesec dni, v tem času pa bi iskali kompleksno rešitev lega problema v okviru reševanja sodov kemikalij, ki stoje na jeseniških železniških tirih.
• D. Dolenc
I ure« H netr> .... it-**
Kranj 2. in 13. julija 1991 - Objektiv našega fotoreporterja Ji Ciglerja je z istega mesta zabeležil utrip v centru gorenjske mctr" pole, Kranju: prva slika je nastala 2. julija ob 16. uri ob alarmu^" radi nevarnosti letalskega napada, isti dan dopoldne je bil rake' _ ran oddajnik na Krvavcu. Minulo soboto ob 12. uri je bil življenja* utrip spet normalen, čeprav so (zaradi običajnega sobotnega pr*' kušanja) spet zavijale sirene. M. Va., foto: J. C.
I*
Slovenska skupščina bo nadaljevala z delom
Predsedniki zborov Skupščine Republike Slovenije so za jutri, 17. julija, in četrtek, 18. julija, sklicali seje zborov, na katerih bodo obravnavali pomembne zakone s področja zdravstva, lekarništva, invalidsko-pokoj-ninskega zavarovanja in obrti, kar vse je bilo že na dnevnih redih zasedanj 13. in 14. junija. Seje bodo potekale, kot je za normalno delo skupščine običajno, ločeno, na skupnem zasedanju se bodo sešli le, če bo to zahteval usklajevalni postopek. • Š. Ž.
Konec tedna so v Bohinju uvedli nov prometni režim. Neka^ gostje so se razburjali nad visokimi cenami parkirišč, Mari* j. Malej, tajnik TD Bohinj pa je ob tem povedal: "Parkirišča v V s' hinju smo začeli dodatno urejati letos, saj so nas v to prisil' s razmere, ko so vozniki parkirali vsepovsod, če so le mogli, so •>'; k prva kolesa avtomobilov v jezeru. Višino parkirnine sicer dol«* h občinski odlok, vendar od cene 100 in 50 dinarjev ne bomo od*'f s pali. To pa zato, ker nam od nedeljskih gostov v Bohinju ne o«1' d ne drugega kot smeti, ki jih mora nekdo počistiti. Opazili fš smo, da so 100 metrov od jezera oddaljena parkirišča (s cenej*1 n parkirnino) ostajala prazna ali z nekaj avtomobili, na prepd^v danih mestih pa je parkiralo več kot dvesto voznikov. Defl'n zbran od parkirnine, bomo namenili za ureditev parkirišč in oV* lice jezera, kar nameravamo storiti drugo leto." Foto: M. Petn" nelj
Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elit« I
Jošt, Prešernova 11
SLOVENSKE ZASTAVE - NAJLEPŠE - NAJCENEJŠE! L
90x180 700,00 din J
120x1000 1.000,00 din ji
Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elita - Elitni
SLOVENSKI ZASTAVE
P0 ZELO UGODNIH CENAH DOBITE |
- trgovini MAŠA, Žiri
- trafiki ALF, Gorenja vas trgovina NINA, Trata 31/a, Škofja Loka, 631-9/1
- TURISTIČNO DRUŠTVO Škofja Loka, Mestni trg 10, 620-268
-H
■