St./№ 5
Maj/Maggio-Junij/Giugno '98
letnik/anno VIII
V Piranu so se lotili čiščenja gledališča. Letošnje poletje bi naj oder Tartinijevega gledališča celo gostil predstavo Primorskega poletnega festivala, (več na strani 9).
Družinski hotel Marko dobiva vse lepšo podobo. Lastnik hotela je družina Juriševič, novemu portoroškemu hotelu pa je podobo vdahnila arhitektka Stanka Pustoslemšek - Koren, doma v Portorožu.
IZ VSEBINE
-	Hrup: generacijski ali interesni konflikt?: str. 4
-	Nadkritje Avditorija: bo!? - str 5
-	Mi smo Pirančani: o prebivalcih starega mesta razmišlja Nada Kozina - str. 7,8
-	Piran kot Oxford?: str. 10
-	Malčki so se učili varnega vključevanja v promet: str. 10
Odprli smo nov boutique z modnimi oblačili:
jakne, bluze, krila, hlače, obleke, kopalke... znamk Blasler, Jean Claire, Evita...
URNIK
od 9.00 do 20.00
sobota od 9.00 do 14.00 Nedelja zaprto
Beauty
nasproti Diskonta Obala 130, Lucija, tel.: 771-407
MODNI BOUTIQUE
MI TROI'OI KI SOKT
CA^fivo
/ PO RTO IV O 2 i '
AcQua Relax Center
V prenovljenem bazenn hotela Metropol vam s tem oglasom nudimo 10",, popust pri naslednjih storitvah IINSKA IN TURŠKA SAVNA * KOČNA MASAŽA * AROM ATM RAI* IJ A * ROČNA IJMI NA DRENA/A * IMMSOTKKANJA * TUl-na KI TAJSKA MASAŽA * SOLARIJ Člani fi l nos a imajo ugoden popust pri vseh storitvah.
Informacije in ir/.crvacije: 746-c)SO int. 2772 M. Kalapeiev, s p.
•j
A10-vi*ion
music shop
OBALA 114 TPC LUCIJA
tel/fax:770-977 e-mail:d-ws/on@s/o/.nef
ZA VAS SMO IZBRALI: £KsKt
f. ^ctej' ^ «*ov0i
*DJ.BOBO-MAGIC !!!NOVO!!! *ALL SAINTS-ALL SAINTS *LENY KRAWITZ-5 !!!NOVO!!! *ATLANTIS-DEEP SPLASH *STARS 98 !!!NOVO!!! *PLAVI ORKESTAR-LONGPLAY
*	VAN ESS A MAE-STORM *JEAN WYCLEF-CARNIVAL *SIMPLY RED-BLUE !!!NOVO!!! *MODERN TALKING-BACK FOR GOOD *HANSON-THREE CAR GARAGE
*SAVAGE GARDEN-SAVAGE GARDEN
*PUBLIC ANOUNCEMENT-ALL WORK.NO PLAY ÜINOVOÜ!
*	NATAL IE IMBRUGLIA-LEFT OF THE MIDDLE

avdio-video kasete in CD-ji za snemanje čistilni pribor	11

R K
SiKo
Obala 114-TPC 6320 PORTOROŽ Tel.: 778 020, fax: 778 025
fotokopije
prepisovanje
birostoritve
plastificiranje
printanje
digitalni tisk
izrezovanje iz folije
Ml MED SEBOJ
čestitamo, zahvaljujemo, voščimo
Vse za lepo in zdravo telo: Fittest '98
*	V VRTCU MORNARČEK Piran je od 1. aprila -14. maja potekal projekt - ALI SMO VARNI V PROMETU, za realizacijo katerega se v imenu otrok in vzgojiteljic zahvaljujem:
-	kolektivu policijske postaje iz Portoroža, še posebej policistoma Leonu in Zoranu,
-	kolektivu pomorske policije iz Kopra,
-	zavarovalnici Adriatic, ki je prispevala pobarvanke o prometu in tako nagradila otroke za ves vloženi trud.
vodja projekta Janja Palakovič
*	La Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano ringrazia tutti che hanno con-tributo all'organizzazione del V torneo di Pandolo e delle edizioni precedenti: Borut Lisjak, Dario Slama, Pietro Rotter, Fulvia Zudič, Edo Kocjan, Brane Podgornik, Franco Bratkovič ed Elio Bičič al quale e stato consegnato un riconoscimento speciale per la perseveranza con la quale gia' da sei anni si dediča alia riuscita della manifestazione. Alia fine vincitori e vinti hanno brindato al successo della manifestazione.
Ringraziano inoltre i loro sponsor: Restaurant Pavel & Pavel 2, Kavarna Galerija Tartini, Kras, Stražar, Droga Portorož - Portorose, Nei, Pub № 111, Mercator, Ditta Federico Marsich, Galaxi Home Video, Maona turist agency, Fidata d.o.o., Henkel Zlatorog, BDF, Diana Car, Trattoria Verdi, Pigraf, POK, Ottica Horvat, Restaurant Asterina, Klara, Zeta, Casino1 Portorose Lipica, Patty, Gianni & Lozo Fast food, MicroArt, Vagaia gioielli, Pecora Nera; che hanno reso possibile I'organizzazione della manifestazione.
*	Dijakinjam Srednje zdravstvene šole Piran, še posebej Ingrid Kučinič in Janji Vuga, ki sta bili prvi in njihovima mentoricama Ljubi Žetko Smerdu in Miri Bažec, iskrene čestitke za uspešno udeležbo na tekmovanju zdravstvenih šol Slovenije, ki je bilo 4. aprila letos v Murski Soboti.
*	Najboljše želje za rojstni dan Dragici RIHTER (15. maja), Zorki POHLEN (3. junija), Uči ČERNAC in Poli ROTTER (8. junija) od kolegic z Rdečega križa.
*	Član našega uredništva in neutrudni "motor" Portorožana, Mitja JANČAR, se konec maja srečuje z Abrahamom. Ob tem pomembnem jubileju mu vsi iz srca čestitamo -Portorožanovci.
*	Vse najboljše mali Poloni KLEMŠE iz Portoroža, ki je praznovala rojstni dan 23. maja -od vseh, ki jo imajo radi.
*	A S. Lucia il 20 di maggio ha festeggiato il compleanno Wanda FABJAN. Auguri di tanta salute e serenita' dagli amici di Portorose.
*	Iskrene čestitke za rojstni dan Vidi TIMIČ s Prečne poti v Portorožu, ki ga je praznovala 10. maja - prijatelji in sosedje.
*	Daleč od doma, v Angliji praznuje 26. maja svoj rojstni dan nekdanja Portorožanka Irene L0VSEY SMREKAR. Vse najboljše ji želijo njeni domači, prijateljice, nekdanje sošolke in sošolci!
*	Brata ŠRAML iz Portoroža sta, oba, nedavno postala srečna očeta. Sašu se je rodila hči, Renatu pa sin. Njima in novopečenima mamicama iskrene čestitke!
*	Svoj 4. rojstni dan praznuje 13. junija v Portorožu Alec SMREKAR. Lepo praznovanje in vse najboljše mu želijo mama, tata, sestrica, nona, nono, tete, strici, bratranci...
*	II 14 giugno festeggiano il compleanno Arcangelo SVETTINI (Marco) e Antonio TRENTO. Tanti auguri per la futura attivita' musicale - dagli amici del gruppo "La bora".
*	Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, znance..., z objavo čestitke, pozdravov, zahvale..., v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti, ga pustite v poštnem nabiralniku na stavbi KS Portorož (sivi z napisom KS PORTOROŽ) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (kjer je tudi uredništvo). Objava je brezplačna.
Dandanes, ko je že povsod prevladal kult telesa, se ni čuditi nad lanskim uspehom prvega sejma Fittest, ki ga je gostil Portorož. Zato je pričakovati, da bo letošnji Metropolov Fitfest od 26. do 28. junija v Športnem parku Portorož (ob tenis igriščih in marini), vzbudil še večje zanimanje. In kaj vse se bo dogajalo na letošnjem sejmu Fitfesta? Na delavnicah aerobike bo gostovala ena najpomembne-
jših svetovnih inštruktorje Madonna Grimes. Organizatorji pripravljajo tudi odprti prvenstvi v športni aerobiki in bodybuildingu za moške, ki ga res ne gre zamuditi (27. junija bodo svoje mišice razkazovali nadebudni šampioni iz samega svetovnega vrha mišičnjakov). Fittest bo gostil še turnirje v odbojki na travi, košarkaških trojk, boksa, tenisa, pa regato jadralcev na deskah, rolkarje, ljubitelji ekstremnih športov bodo lahko svoj pogum preizkusili s skokom v globino (bungee jumping)... Poslastica bo košarkaška tekma med ekipama slovenske smučarske reprezentance in slovenskih managerjev. Seveda pa tudi ni vseeno, kaj nadenemo na negovana, mišičasta, napeta telesa med urjenjem, zato si boste lahko ogledali tudi več modnih revij oblačil za šport.
(L.S.Z.)
Naša slavljenka meseca je Portorožanka Etuška Puh, ki je 25. maja praznovala okroglo obletnico svojega rojstva. Vse najboljše in še veliko zdravih let ji želijo prostovoljke krajevnega Rdečega križa Portorož in Hortikulturno društvo Portorož, kjer je bila dolgoletna aktivistka.
HRUP - GENERACIJSKI ALI INTERESNI KONFLIKT?
Že pred poletjem se nekateri krajani vsako leto znova obračajo na Krajevno skupnost Portorož, da bi jim pomagala pri njihovih prizadevanjih za zmanjšanje hrupa v Portorožu. Zavedajo se, da se življenje v mediteranskem letovišču ne more izogniti živahnemu vrvežu, živžavu, glasbi z odprtih teras, tudi veseljačenju, vendar imajo tudi oni, stalni prebivalci kraja, pravico do počitka...
Običajen, poletno glasen utrip letoviškega življenja naj seveda bo, vendar je treba prebivalce in tudi goste zaščititi pred brezobzirnimi gostinci, ki nezakonito podaljšujejo obratovanje svojih lokalov v pozne nočne ali -bolje - jutranje ure, ki glasbo navijajo do najvišjih decibelov,... ne meneč se za ves svet. Letos pomladi je skupina 44. krajanov, zbrana okoli upokojenega odvetnika, Portorožana Dušana Puha, pri upravni enoti Piran zahtevala omejitev obratovalnega časa gostiln od 6. do 22. ure (tudi poleti). Ob takšni zahtevi je marsikateri gostinec, pa tudi običajen obiskovalec bifejev in kavarn, nejeverno zavil z očmi. Najbrž pa so krajani s svojo neverjetno restriktivno zahtevo hoteli predvsem opozoriti na nenehno kršenje njihovih pravic in na dolžnost države, da jih pred tem zaščiti. No, kakorkoli - upravna enota njihovi zahtevi ni ugodila, češ, da po zakonu niso upravičeni predlagati obratovalnega časa.
Krajevna skupnost Portorož, ki si prizadeva najti način sožitja krajanov najrazličnejših interesov, s turističnim gospodarstvom ter turisti, je zato 14. maja pripravila okroglo mizo o hrupu, ki jo je naslovila Kako zmanjšati (omejiti) hrup v kraju. Najbolj vpijoče je bilo, da se vabilu žal niso odzvali župan, komandir Policijske postaje in inšpektor za okolje. Udeležba številnih krajanov pa je dokazovala, da problem hrupa v Portorožu ni
od muh. Predsednik krajevnega sveta, Boris Pliško, je sicer podprl svoje krajane v prizadevanjih za zmanjšanje hrupa, vendar se mu je zdelo nepredstavljivo, da bi poleti gostišča svoja vrata zaprla že ob 22. uri. Hrup je po njegovem možen predvsem zaradi slabega delovanja represivnih organov, ki bi morali kaznovati kršitelje. Pomemben
krivec za hrup pa je tudi promet. Voznikov motorjev, ki ponoči vozijo skozi kraj, kar je sicer prepovedano, nihče ne preganja.
Zdravstveni inšpektor Ivan Stopar, ki se je edini od tovrstnih služb odzval vabilu, je povedal, da je prijav zaradi hrupa veliko. Po leta '95 sprejetem zakonu o varstvu okolja je za nadzor pristojna inšpekcija za varstvo okolja, pa tudi policija - za prirejena motorna kolesa brez dušilcev. Odločno je proti povzročiteljem hrupa nastopil član občinskega sveta, Janez Bukovšek, ki je
menil, da je treba končno prenehati s posiljevanjem krajanov in njihovih gostov - boljši gostje celo bežijo iz letovišča - s hrupom. "Hrup iz Kaštela in drugih lokalov se razlega vse do jutranjih ur... Krajani ne morejo pristati, da dva ali trije gostinski lokali terorizirajo 3000 prebivalcev...!" je povzel član občinskega sveta, sicer Portorožan. Klavdij Mally, zaposlen na upravni enoti Piran, je pritrdil krajanom, ki jih hrup moti. Vir hrupa mora biti izoliran tako, da okolice ne moti!
Direktor Hotelov Palace Danilo Daneu, je za portoroške goste rekel, da res niso najboljši. Najboljši bi najbrž bili takšni, ki bi odhajali spat zgodaj zvečer, ob 10. uri. Kot enega od ukrepov, ki bi morebiti pripomogel k zmanjšanju hrupa, je predlagal vsakodnevno zapiranje portoroškega centra za promet (od 20. do 6. ure), kot je na primer urejeno v sosednjem italijanskem Gradežu.
Nekdo od udeležencev okrogle mize je poskusil prikazati problem hrupa kot konflikt med mlajšo in starejšo generacijo. Vendar so bili med zagovorniki "hrupnega" in "nehrup-nega" Portoroža ljudje najrazličnejših starosti. Tako bi lažje konflikt opredelili kot nasprotje (materialnih) interesov. O hrupu pa bo na podlagi razprave na okrogli mizi svoje rekel še Svet portoroške krajevne skupnosti.
Livija Sikur Zorman
RESTAVRACIJA
Portorož, Obala 55 vhod skozi park vile San Marco tel.: 73-894, 476-490 Se veseli vašega obiska in vas kmalu pričakuje tudi v svoji novi pizzeriji v Luciji.
Svetnik o hrupu v Portorožu
Član sveta Občine Piran, sicer doma v Parecagu, g. Zdenko Vozlič, ki je bil prisoten na okrogli mizi o hrupu v Portorožu, je Krajevni skupnosti Portorož poslal naslednji dopis:
Okrogla miza o hrupu je evidentno opozorila na to, da stalnim prebivalcem na območju centra Portoroža zaradi hrupa v nočnem času niso zagotovljeni normalni življenjski pogoji. Najbrž pa tako misli tudi večina hotelskih gostov in tistih, ki gostujejo pri privatnih sobodajal-cih v centru Portoroža.
Zdi se mi, da je nesporno in prvobitno spoštovati mnenje večine stalnih prebivalcev tega območja, šele za tem - podjetniško komercialne interese.
Glasnost glasb naj bi v principu bila taka, da ne moti sosed soseda (gostinec - gostinca); po polnoči pa se naj glasbe preselijo v zaprte prostore, od koder ne bodo moteče za okolico.
Občinski svet je imel problemsko sejo o turizmu, kjer je bila med drugim postavljena teza: definirati bi morali ciljnega gosta Portoroža in z njim v zvezi njegovo potrebo po tem, kako želi preživljati dopust. Prav na to tematiko sem na občinskem svetu ponovno dal Pobudo za pogovor v okviru GIZ-a oz. Turističnega združenja, ker mislim, da je vse preveč nedorečenosti o tem, kakšen turizem imamo in kakšnega si želimo.
Iz Avditorija * Iz Avditorija * Iz Avditorija * Iz Avditorija
NADKRITJE AVDITORIJA
Letos kulturi v naši občini dobro kaže. Na področju kulture se namreč pripravljata dve veliki investiciji: nadkritje letnega prizorišča portoroškega Avditorija in obnova piranskega gledališča Tartini.
Avditorij bo z novo premično streho nad letnim prizoriščem velika pridobitev za Slovensko Istro. To je namreč največje prizorišče na tem koncu Slovenije. Doslej je živelo le v dveh poletnih mesecih. Pa še takrat se je pogosto zgodilo, da je veter prevrnil kulise, dež pregnal obiskovalce, preglasno dogajanje na odru vznemirilo okoliške prebivalce ali da je lajanje psa iz soseščine motilo nastopajoče....
Vse pogosteje slišimo: "Ko bo imel Avditorij streho, pa bomo lahko..."
V	zraku so veliki načrti: televizijske hiše bi imele zabavnoglasbene oddaje, Slovenska oglaševalska zbornica rabi večji prostor za festival Zlati boben in Slovenski filmski sklad za filmski festival, na streho čakajo organizatorji velikih kongresov, šahovskih turnirjev, sejemskih prireditev. Z ljubljansko opero ima Avditorij celo pogodbo o poletni operni sezoni...
Tudi portoroški hotelirji, ki gostijo kongresne goste, ugotavljajo, da bi Portorožu koristil velik prostor, ki bi ga lahko uporabljali tudi v manj toplih mesecih - kajti kongresi z večjim številom udeležencev prinašajo večji zaslužek...
Avditorij kot osrednja kulturna ustanova občine, prerašča občinske meje. Portorož pa z njim pridobiva možnosti, da se razvije v poletno kulturno prestolnico Slovenije. Kot eden največjih kongresnih centrov v Sloveniji je Avditorij pomemben del turistične infrastrukture Portoroža. Skupaj s še drugimi kongresnimi dvoranami v hotelih nudi pogoje za razmah kongresne dejavnosti in postavlja Portorož na zemljevid kongresnih mest.
Kaj obsega investicija v Avditoriju?
V	načrtu je trdna streha nad odrom z vso opremo za osvetlitev in ozvočenje. Nad prostorom za obiskovalce bo streha premična in bo zaprta samo ob slabem vremenu. Stranice bodo zvočno izolirane. Posodobili bodo seveda tudi druge prostore: sprejemno dvorano, sanitarije, garderobe, blagajne, tehnične kabine... Viri investicije so "pokriti": svoj delež bodo prispevali Ministrstvo za kulturo, pa za malo gospodarstvo in turizem, Občina Piran in Avditorij sam.
Načrti Avditorija predstavljajo polovico celotne investicije. Drugi del je naloga Občine Piran: ureditev centra Portoroža. V okviru tega načrta je predvidena primerna dostopna pot do Avditorija iri ureditev prostorov za parkiranje
N.K.
V Avditoriju letos predvidevajo kar nekaj korakov, s katerimi bi prispevali k bogatitvi kraja in z njim celotne občine:
*	Kot ste gotovo že opazili, se je Avditorij, ki upravlja tudi z gledališčem Tartini v Piranu, lotil čiščenja gledališkega hrama v Piranu. Primorskemu poletnemu festivalu so namreč gledališče odstopili v brezplačno uporabo v mesecu juniju in polovico meseca julija. V okviru poletnega festivala bo v Tartiniju odrska predstava, da bi tako dokazali, kako zelo Piran potrebuje kvalitetno gledališče. Medtem pa se delajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Oktobra letos bi že morali začeti z obnovitvenimi deli, ki bi se naj zaključila marca '99.
*	Z nadkritjem letnega prizorišča Avditorija bi naj predvidoma začeli oktobra letos. Če bo investitor - Avditorij - investiciji (Avditorij in Gledališče) povezal, bo lahko na gradbenem trgu dosegel znižanje cen storitev. Portorož - a ne le ta - bo od nadkrit-ja oz. usposobitve uporabe amfiteatra za celo leto imel kar precej:
*	dodatna (boljša) zasedenost hotelskih kapacitet in s tem večja socialna varnost zaposlenih v tem sektorju, odpiranje novih delovnih mest za mlade;
ZAHVALA
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se za pomoč pri izvedbi 2. Občinskega tekmovanja "Kaj veš o prometu?" zahvaljuje: OŠ Lucija, podjetju DEGRO Portorož, Avtošoli Zeleni val iz Lucije, Casinoju Portorož, Alojzu Smrekarju, Milenku Božiču, Varji Majetič, Zorici Šum-berac in Neli Romanello.
•	manjša bo emisija hrupa v okolje, saj se bo ob nadkritju poskrbelo še za bočno zvočno zaporo prizorišča;
•	oder bo večnamenski: lahko bo velik plesni podij, primeren za kongresno dejavnost, sprejeme, gledališka in operna dela, balet in še marsikaj primernega za naše okolje.
•	Letos pa tudi posodabljajo že obstoječi
objekt Avditorija, ki mu je zadnjih 26 let zapustilo marsikatero sled: tehnika je marsikje že zastarela, marsikateri stol in miza sta odslužila svoje... V Avditoriju se trudijo, da bi postopoma, v naslednjih dveh letih, prenovili in pomladili našega lepotca - kulturni hram.
Vabimo Vas, da nas, kot dosedaj, še naprej veselo obiskujete v našem -vašem Avditoriju, da nam zaupate Vaše želje. Prisluhnili pa bomo tudi Vašim grajam. Skupno bomo Avditorij lažje naredili še večji in - "večji". Vsak dan bolj je prisoten v slovenskem prostoru, marsikdaj pa je tudi ambasador naše dežele v tujini.
Z odličnim spoštovanjem Direktorica Jana TOLJA
KLUB MLADIH MLADINSKI SERVIS
Zaposlovanje študentov in
dijakov PIRAN - Župančičeva 14 II. nad. tel./fax.: 76-490
PORTOROŽ-Obala 16 II. nad. tel./fax.: 747-018
odprto vsak dan od 9 -15, razen
sobot, nedelj in praznikov.
Portoroški zbor v Berlinu
0 Portoroškem zboru sto že pisa i. 'o ;e sreč C/e^a е:ота gos-to;a: v Rimu in ga je tudi sprejel papež, pa 'o ,e ari o<toPra га тес-r.arodreT festival pevskih zborov j italijanskem Ri/a de Garda cobl srebrno plaketo. 7 začetku aprila pa je zbor gosto/a: pri s o /ers<lh izseljencih / Berlinu. S scenskimi družinami so se člani Portoroškega zbora spoznali že iansko poletje, ko je tamkajšnji župnik Izidor Pećovnik-Dori pripeljal otroke na enotedenske počitnice v Izolo. Portoroški pevci so se takrat potrudili in otrokom razkazaii obalna mesta, obiskali pa so tudi sečoveljske soline. 'Jasi pevci pa so se v Berlinu, v Slovenski katoliški misiji, pred večerjo srečali z g. Izidorjem Pečovnikom in slovenskimi družinami, ki so jih gostile. Srečanje se je zavleklo pozno v noč. Med obiskom so pri slovenskem bogoslužju v cerkvi sv. Elizabete peli mašo tolminskega skladatelja Vinka Fillija. po maši pa imeli koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Seveda so se z berlinskimi gostitelji razšli z obljubo o ponovnem snidenju.
Barbara Kljun
Metropolov valček: v ozadju ostro oko lahko spozna Vojka Staroviča, direktorja Metropolove družbe, v plesnem koraku...
Življenje je (lahko) en sam ples...
Metropolovi hoteli Portorož se trudijo popestriti družabno življenje v našem kraju. Nazadnje so -16. maja - v Grand hotelu Metropol priredili dobrodelni Valčkov ples, na katerem je za glasbo poskrbel devetnajstčlanski Slovenski revijski orkester. Izkupiček prireditve so namenili obogatitvi knjižne zbirke portoroške Visoke šole za hotelirstvo in turizem. Ob tej priložnosti je bila tudi otvoritev razstave bronastih Skulptur priznanega oblikovalca Oskarja Kogoja, predstavili pa so tudi prvo številko časopisa Metropol News, ki bo v štirih jezikih obveščala - kot pravijo sami - njihove prijatelje o vsem, kar se dogaja pri njih. Komaj pa so se odvrteli v ritmu valčka, pa že načrtujejo novo prireditev - Ples pomorščakov, ki bo 4. julija zvečer od 21. ure na prostem, ob Metropolovih bazenih.
Znanje italijanščine nad svetovnim povprečjem
Na p s rte ros'i Vise' šo1 za г:-:е i'rstvo r :unzer <i gostu e / /; Marii. so tr;ra.st:~ svc/т codočiT ар.отагслг sreči m a; a sveča n podeTi Tednarodr.i certifikat o zraru i:a i;ans<<ega ,ezi<a 'CiLS.-Certifikat je izdala Univerza za tu;ce v Siem. s *atero šo'a preko sva e profesorice ita'ijanskega jezika, gospe Vere Vetrih. uspešno sodeluje. Na portoroški šoli. ki izobražuje kadre za potrebe turističnega gospodarstva, posvečajo posebno pozornost prav znanju tujih jezikov. Dekan visoke šole. mag. Marjan Tkalčič. je na svečani podelit/i povedal, da se šola lahko ponaša s tehnično najsodobnejša opremljeno učilnico za tuje jezike v Sloveniji. Zavedajo se namreč, da predstavlja znanje tujih jezikov za vsakega turističnega delavca osnovno spretnost. Študentje, pravzaprav je med trinajsterico le en študent, ki so si pridobili mednarodni certifikat znanja italijanščine, pa se lahko pohvalijo, da njihovo znanje tega jezika presega svetovno povprečje. To vsekakor ni le osebno uveljavljanje študentk in študenta, ampak celotne šole. ki si prizadeva vzpostaviti še več podobnih j sodelovanj kot je ta z univerzo v Sieni. Študentje, ki so si pridobili tak ' certifikat, lahko svoje znanje uveljavljajo v katerikoli evropski in izvenevropski državi.
Pa še naštejmo vse, ki so si s certifikatom znanja italijanskega jezika odprli vrata v Evropo: Tatjana Čok, Sonja Čubrilo, Borut Dubrovič, j Sabina Jenko, Katja Jurkovič, Vesna Loredan, Tina Novak, Karmen Novanič, Mojca Pavletič, Maja Piciga, Lucija Sila, Petra Tripar in Mojca Sadkovič.
L.S.Z.
Imenovan predsednik uprave Casinoja
Po mnogih ugibanjih, internih in zunanjih bojih je nadzorni svet igralnice Casino' Portorož končno imenoval novo vodstvo. Predsednik dvočlanske uprave Igralnice bo odslej Aldo Babič, sicer doma iz naših logov, še do imenovanja državni sekretar za pomorstvo. Bil pa je tudi predsednik lani decembra imenovanega nadzornega sveta Igralnice. Ob Babiču je ostal dosedanji član uprave, Boris Kovačič. Odšel je drugi član prejšnjega upravnega odbora Vlado Munda, ki pa sicer ostaja v Igralnici. Casino' se bo zdaj lahko v sodni register vpisal kot delniška družba.
IZ SOSEDNJE LUCIJE
Spoštovane krajanke in krajani ter vsi drugi spoštovani bralci!
Iz Občine Piran smo dobili prijetno sporočilo - dopis, da nameravajo v letošnjem letu (druga polovica leta 1998) začeti z gradnjo ceste v Obrtno cono. Predhodno zbirajo soglasja in pripravljajo dokumentacijo za enotno gradbeno dovoljenje.
Prav tako nameravajo v tem letu izdelati dokumentacijo (upamo, da tudi pridobiti gradbeno dovoljenje) za javno razsvetljavo od Seče pri Drogi do Ribiča; drugi trak javne razsvetljave pa bi potekal od Osnovne šole Lucija do Nožeda (pri "cipresi").
Upajmo, da bo v tem volilnem letu 1998 obljubljeno tudi storjeno.
Lep pozdrav,
Predsednik Sveta KS Lucija Borut VALENČIČ
Lucija s pristaniščem, kjer imajo priveze predvsem domačini.
МШ
Majda Miklavec
V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU LUCIJA Obala 114, tel.: 773-617
VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tabaković Senad s p
Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 041/671-219
adaptacije stanovanj
postavitev pregradnih sten
montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog
pleskarska dela
montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru
PIRAN PIRANU
Ml SMO PIRANČANI
V	gradu Kromberk pri Novi Gorici so aprila odprli razstavo "Življenje pod zvezdami", etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Skupina navdušencev je zbrala predmete in slike tistega časa, ki pričajo o vsakdanjem življenju malega človeka - z vsemi drobnimi nepomembnostmi in visoko politiko, ki ustvarja zgodovino. Tako je na primer na razstavi staro kolo, šolska klop s črnilnikom, pionirska uniforma, lutka črnega vojaka zavezniške vojske, fotografije napisov s hiš (Tu je Jugoslavija), mladinskih delovnih akcij, časopisni članki... Želela bi si takšne razstave tudi o Piranu! Zakaj? Ker bi koristila Pirančanom. Zgodovina je učiteljica življenja, so rekli Rimljani.
Zgodovina Pirana se spreminja v mit.
Zgodovinarje zanima predvsem njegova davna "zlata doba": soli-narstvo, pomorstvo, arhitektura... To pa je imenitna snov predvsem za sestavljalce turističnih vodnikov, za razvoj turistične dejavnosti. Na zgodovino svojega mesta so Pirančani sicer ponosni, vendar z grenkim priokusom. Vsa ta veličastna zgodovina govori o daljnji preteklosti in sedanjim Pirančanom ves čas dopoveduje, da ni njihova. Da so tujci, nevredni tega mesta. Pravi Pirančani so v tujini in na pokopališču, tihi in dostojanstveni. Pogosto slišimo: Škoda, da je v Piranu toliko različnih ljudi z vseh koncev stare Jugoslavije! Tržačani vzdihujejo malo drugače: Škoda, da ni več Avstroogrske. Stari tarnajo: Ko sem bil mlad, je bilo lepše...
Vsi Pirančani so prišleki!
Na ozemlju Pirana ni še nihče našel okostja jamskega pračloveka. Torej so piransko zgodovino ves čas gradili prišleki, ki so prihajali z vseh vetrov. Še starši slavnega piranskega violinista Giuseppa Tartinija so bili prišleki. Sedanji Pirančani so le zadnji prišleki in so zelo pomembni. Predstavljajo novi Piran. Graditi res nimajo kje, a morajo čuvati to tisočletno bogastvo. In v Piranu živijo, v majhnih, mračnih stanovanjih, ki so bila v srednjem veku spodobna bivališča, danes pa so postali kulturni (nedotakljivi) spomeniki.
V	zadnji polovici stoletja so se v staro mesto zatekli ljudje z vseh vetrov, z upanjem v lepše življenje, v nov začetek. Kam so prišli? V zapuščene, izropane hiše v temnih ulicah, brez vode in sanitarij, z ropotijo na podstrešju... V praznih prostorih se je še slišal stok in jeza
bežečih. Prejšnji Pirančani, "ta pravi", so zbežali, in odnesli s seboj, kar se je dalo.
Prišli so novi, revni, iščoči nov dom. Med njimi je bila tudi moja družina. Vedno, ko hodim po Verdijevi ulici - tedaj se je imenovala Dino Zangrando - se spomnim majavih stopnic, lesenih sten, temačnih prostorov, Italijanke nad nami, ki je čez noč odšla. Spominjam se pisane druščine otrok na ulici. Vsak je govoril po svoje, enako smo le tekali in so tepli...
luv
Tudi starši slovnega meSfana so I priileki...
^ O bogatem Piranu, slavni preteklosti, so novi slišali le iz zgodovinskih knjig. Ob njihovem prihodu ni bilo sledu o bogastvu. Niso ga okusili. Tudi uničili ga niso. Od bogate preteklosti jih je pričakal le kamen.
Kako dolgo morajo živeti v Piranu, da zaslužijo ime Pirančani? Koliko njihovih dedov mora biti Pirančanov?
Težko je živeti v Piranu. Veliko meščanov hrepeni po lepšem domu - tam nekje zunaj obzidja - o hiši z vrtom in hladno senco pod drevesom. Sosedi te ne slišijo, s kom govoriš, ne vidijo, koga božaš, ne vejo. kaj ješ, ne motijo te pri branju...
Pa vendar: Piran ima svoj čar. Lep je. morje ga objema, z obzorja mu mežikajo luči z italijanske in hrvaške obale, ob burji se vidijo Alpe...
Pomagajmo Pirančanom prepoznati se kot Pirančani. Spodbudimo jih. da se odprejo, se spoznajo. Preženimo praznino in odtujenost. Vse razlike, ki jih ločujejo, naj postanejo zanimivost, ki privlači in
bogati mesto. Recimo, da sta kamen in zgodovina bogastvo iz preteklosti in da so meščani sedanje bogastvo Pirana. Saj so prav oni zbudili mesto v novo življenje po strašnem eksodusu pred 50. leti!
Zato bi bilo imenitno in nadvse koristno, če bi muzejci pripravili razstavo	z
naslovom Ml SMO PIRANČANI. K sodelovanju bi povabili meščane in jim predlagali. naj prispevajo predmete
_ in fotografije, ki bi
pojasnjevali, od kod
prihajajo, kako so živeli ob prihodu, kako ohranjajo svoje navade in stike s kraji, od koder so prišli, kako sklepajo prijateljstva s someščani...
Spoznajmo, da je danes lepo in da lahko naredimo, da bo lepše!
Učili smo se o časih, ko je bil Piran večji od Trsta, ko so Pirančani bogateli s solinarstvom, ribištvom, kmetijstvom in pomorstvom... Pa kaj hočemo: vse te dejavnosti dandanes niso več najbolj donosne. Zato je pametno izmisliti si kaj drugega. Danes se zasluži z gostinstvom in turizmom. Na pragu novega tisočletja slutimo zaslužek z izobraževanjem, kulturo, umetnostjo...
Letos se bo začela obnova gledališča Tartini. In ta kulturni hram šepeta Pirančanom: Pripravite se. Čaka vas sedež v dvorani, da uživate, in oder, da razveselite svoje someščane.
Torej, Pirančani, to je vaše mesto in vi ste Pirančani!
Nada Kozina
Tudi novi Pirančani skrbijo za obnovo svojih hiš. Na sliki obnovljeno pročelje ene od hiš v Rozmanovi ulici.
ЛП/^UITC^TA ,A",r',,,v fKj 6Ш
MKUnMLVjn Р//Л ГЛИ1М 10 O i jO HRANO
ffl OW7V/M. r>-<KL. FAX 74-562
Posredujemo pri nakupu, prodaji, menjovi in najemu vseh vrst nepremičnin na Slovenski oboli! PRODAMO:
-	PIRAN več manjših stanovanj od 20-40m2.
-	PARECAG štirisobno stanovanja 115 m2, vrt 400 m2, garaža, pogled na morje.
-	PORTOROŽ, dvosobno stanovanje 46 m2 v II. nad., prenovljeno takoj vseljivo.
-	LUCIJA - vrstna hiša 130 m2, garaža, vrt, menjava za 1-S v Piranu z doplačilom.
-	LUCIJA - TP C poslovni prostor 18,40 m2. KUPIMO:
-	za znanega kupca enosobno stanovanje v Luciji do III.nad. plačilo z gotovino TAKOJ
-	v Fazanski ali Šolski ul. trosobno stanovanje do III. nad.
URADNE URE: od PO-PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru).
^VEL^
na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066 747-101. 747-102. 747-122 Fax: 066 747-100
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice. jastoge. raroge. školjke, skampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe. livadski biftek. specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
Zahvala
Ob smrti Karla Slaka se zahvaljujemo vsem. ki ste se poklonili njegovemu spominu in mu izrazili spoštovanje. V uteho nam je. da ste cenili njegovo delo. vero v dostojanstvo človeka in veder pogled na svet. Hvala vsem za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Še posebej se toplo zahvaljujemo govorcema, ga Roži Kandus in g. Mišu Opara. Gasilskima društvoma iz Sečovelj in Pirana, občinski organizaciji Zveze borcev in društvu upokojencev Piran. Hvala gasilcem in članom Zveze borcev za častno stražo, pevcem za čuteče zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žena Cilka in otroci z družinami.
APPUNTAMENTI DI GIUGNO 98
*	Lunedi 1 giugno 1998 alle ore 20.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini CONCERTO DEL TRIO (flauto, viola, clavicembalo; musiche di Carl Philipp Emmanuel Bach).
*	Martedi 2 giugno alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini incontro dei giovani pianisti di Ajdovščina, Capodistria e Pirano.
*	Giovedi' 4 giugno alle ore 9.30 in Piazza Tartini Incontro dei bambini dell'asilo "La Coccinella" e degli alunni delle classi inferiori della S.E. "Vincenzo de Castro" con LA COMPAGNIA TEATRO DELLA LUNA.
*	Giovedi 4 giugno alle ore 19.30 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini CONCERTO Alja Velkaverh al flauto, accompagnata al pianoforte dal prof. Bojan Glavina.
*	Venerdi 5 giugno alle ore 19.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini SAGGIO degli allievi della classe di chitarra della scuola di musica di Pirano della prof.ssa Barbara Markoli.
*	Sabato 6 giugno "GITA A CIVIDALE".
*	Martedi 9 giugno alle ore 18.30 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini il Giardino d'infanzia "La Coccinella" presenta brevi sequenze dell' attivita' creativa "PAROLE E MUSICA IN CASA TARTINI" guidata da Ondina Lusa e Milada Monica.
*	La mostra dei lavori dei gruppi di pittura guidati da Fulvia Zudič e Martina Žerjal rimarra1 aperta al pubblico fino a venerdi 12 giugno 1998.
*	Lunedi 15 giugno alle ore 20.00 nella Sala delle esposizioni di Casa Tartini inaugurazione della mostra di pittura di Iztok Rusjan.
*	Mercoledi 17 giugno alle ore 18.00 saggio dei ragazzi del CORSO DI VIOLINO guidato dal Maestro Bruno Čibej.
*	Giovedi 18 giugno alle ore 19.00 saggio dei ragazzi del CORSO DI PIANOFORTE guidato dalla Maestra Milada Monica.
*	Venerdi 19 giugno alle ore 18.00 saggio dei ragazzi del CORSO DI CHITARRA guidato dal Maestro Vanja Pegan.
*	Sabato 20 giugno alle ore 20.00 al Chiostro del convento Francesco di Pirano "RASSEGNA DI CORI" con la partecipazione del "CORO FEDELI FIUMANI", dell' ENSEMBLE VOCALE CITTANOVA", e del "CORO MISTO "GIUSEPPE TARTINI".
kavarna GALERIJA
na Tartinijevem trgu v Piranu
Tel.: 747-356 Obiščite nas, veseli Vas bomo!
Kamen na kamen...
Z velikim veseljem oznanjamo, da bomo začeli obnavljati naše gledališče Tartini. Denarja za letošnji začetek bo dovolj: nekaj od Ministrstva za kulturo in nekaj od Občine Piran. Projektno podjetje Architecta iz Pirana hiti z načrti, jeseni naj bi naročili delavce. Pa jih je treba že prej! V gledališču, kakršno je zdaj, bo julija Primorski poletni festival uprizoril "Igro o ljubezni in naključju". Oktobra bo v gledališču razstava tiskanih oglasov v okviru festivala Zlati boben.
Seveda bo potrebno gledališče prej pripraviti na nenadejan sprejem obiskovalcev, kajti oprema je uničena, Na smetišče bodo morali sedeži in zavese, počene šipe na oknih bo treba zamenjati, počistiti, namazati parket... Med gostovanjem gledališča bo ponovno treba vzpostaviti elektriko...
Strokovnjaki ugotavljajo, da je stavba zdrava. Potrebno pa jo je zaščititi pred vlago, obnoviti vse napeljave in opremo - stole, zavese, zvočno in reflektorsko tehniko, oder, urediti prezračevanje, gretje, požarno varnost, obnoviti streho in zunanjost.
Gledališče je prvovrsten kulturni spomenik, zato bo pri obnovi ves čas sodeloval Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obnova se seveda še zlepa ne bo zaključila letos. Vendar bi upravljalec gledališča - portoroški Avditorij - že naslednje leto želel začeti s programom, čeprav gledališče ne bo imelo vse potrebne opreme. Zanjo bodo iskali dodatne vire. Zaenkrat imajo v mislih dva: Tartinijev sklad in evropski program Phare. Tartinijev sklad, ustanovljen leta 1995, ima v ustanovni listini zapisano med nalogami: "Posebna oblika delovanja sklada je pomoč pri obnovi Tartinijevega gledališča oz. kulturnih spomenikov, obeležij in prireditev, pomembnih za Tartinijevo mesto". Ustanovni člani sklada - glavni meceni Tartinijevega sklada - so Občina Piran, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini, portoroška Igralnica Casino', Metropol Hoteli, Hoteli Palace in Avditorij Portorož. V tem skladu bi se zbirali prispevki - donatorska sredstva - podjetij in občanov.
Na ta način so Pirančani gradili za mesto pomembne objekte že najmanj tisoč let. Glede na velikokrat izraženo javno mnenje, kako narobe je, da je gledališče zaprto, so v Avditoriju prepričani, da se bo nabralo dovolj prispevkov za obnovo teatra, ki bi bil vsaj tako sodoben, kot je bil tisti izpred 88. let, ko so ga z velikim pompom zgradili. Predračun obnove znaša 185 mio sit. Samo pomislite: če bi vsak od 18 tisoč piranskih občanov daroval 10.000 tolarjev, bi bilo skoraj dovolj!
Drugo upanje je program Phare. To je ustanova s sedežem v Bruslju, ki podeljuje finančno pomoč programom, pomembnim za razvoj krajev v državah ob robu evropske skupnosti. Naložba pa mora koristiti dvema mejnima državama. Program Phare pa pomoči ne namenja gradnji, pač pa nadaljevanju investicije. Za gledališče Tartini bodo zato pri Phare zaprosili pomoč za nakup opreme in program, ki naj bi potekal v njem.
V piranskem arhivu seveda še hranijo plakat z otvoritvene slovesnosti gledališča Tartini iz leta 1910. Nam ga bo v letu 1999 uspelo spet odpreti'? Držite pesti! Pomagajte!
Nada Kozina
Piran kot Oxford?
Pred kakšnimi tremi leti, ko so se začele aktivnosti, da bi v Portorožu (bivši počitniški dom Korotan, območje pomorske šole) zaživel tretji visokošolski center v Sloveniji, smo v Portorožanu navrgli zamisel, da bi takšno središče rajši uredili v Piranu. Mitja Jančar, ki je o tem pisal, je menil, da bi starodavno mesto, s katerim ne vemo, čemu naj ga pravzaprav namenimo, čudovito služilo šolajočim in znanja želnim. Piran bi lahko nekoč postal slovenski Oxford ali Heilderberg, le začeti je treba... Najbrž ni treba posebej omenjati, da se oblastnikom zamisel seveda ni zdela vredna niti najmanjše pozornosti.
Treba je bilo počakati na agilno ljubljansko izobraževalno podjetje Gea College, ki je prevzelo vlogo razsvetljiteljev lokalnih oblastnikov, ki prej še mignili niso, da bi na primer v mestu obdržali srednjo zdravstveno šolo, ki se pač pripravlja na selitev v Izolo. Zdaj je razsvetljiteljstvo že tako učinkovito, da župan razmišlja, kako bi v Piran preselili celo srednjo pomorsko šolo. No, pravjo, da nikoli ni prepozno...
Visoka šola za podjetništvo, katere eden od ustanoviteljev je Gea College, ki zdaj še gostuje v portoroškem Avditoriju, se bo namreč jeseni - s 1. oktobrom - preselila v Piran, v nekdanjo bolnišnico, nesojeno klimatsko lepotno kliniko, ki jo zdaj pospešeno preurejajo v izobraževalni objekt.
Šola naj ne bi bila le regionalnega pomena, ampak ima ambicije uveljaviti se v Srednjeevropskem prostoru. Pirančani lahko upravičeno pričakujejo, da bo mestu prinesla nov utrip. Direktor šole, Vilijem Pšeničny, pa že kar vizionarsko pravi, da bi lahko šola bila začetek Pirana kot univerzitetnega mesta.
Livija Sikur Zorman
"Morje11 mažoretk in bobnarjev
Mažoretna skupina je v Piranu nastala že leta 1985 v okrilju Kulturno umetniškega društva Karol Pahor Piran. V prvem desetletju svojega delovanja jo je vodil Vinko Detoni, ki mu je občasno pomagala Ivica Knavs iz Ljubljane. Skupino je pestil premajhen vpis in prevelik osip članstva, zato je delovala v okrnjeni sestavi, a je vseeno pogosto nastopala z Bobnarsko skupino. Lani januarja pa je nad skupino mažoretk mentorstvo prevzela Ana Rat, ki jo vodi še zdaj.
Mažoretke imajo danes šestindvajset članic: starejšo skupino, v kateri nastopa deset od 13 do 17 let starih deklet in mlajšo,'ki vključuje šestnajst deklic od 10. do 13. leta starosti. Že lani maja so se mažoretke uspešno udeležile I. državnega tekmovanja mažoretnih skupin v Ljubljani. Starejša dekleta so se uspela uvrstiti na drugo,
Glavna komunikacija podjetniške šole bo z ulice IX. korpusa. Šolajočim bo na voljo več kot 4700 kvadratnih metrov površin. Predvideni so tudi apartmaji za študente in gostujoče profesorje. Desni objekt bodo zrušili in zgradili podobnega, novega za gostinski del ponudbe. Vrednost investicije naj bi dosegla 8,7 milijonov DEM (koliko SIT si izračunajte sami).
mlajše pa na četrto mesto. Povabljene so bile tudi k sodelovanju na Evropski mesec kulture '97, ki je potekal v naši prestolnici.
Maja lani se je skupina še registrirala kot samostojno kulturno društvo mažoretk in bobnarjev "Morje". Predsednik društva in mentor bobnarske skupine je Vinko Detoni, mentorica in vodja mažoretne pa Ana Rat.
Trenutno se mažoretna skupina pripravlja na II. državno tekmovanje mažoretnih skupin,v Radečah. Mlajša skupina bo tekmovala v kategoriji C - junior, starejša pa v kategoriji B - senior. Skupina tudi poleti večkrat nastopa - npr. ob županovem klicarju, ko bo imela samostojen nastop na Tartinijevem trgu. Redno sodeluje tudi v portoroški pustni povorki, na tradicionalni prireditvi Pandolo v Piranu ob svetem Juriju ter na prireditvah dedka Mraza. Dekleta se bodo udeležila tudi Srečanja mažoretnih skupin Slovenije v Trbovljah, 26. junija pa bodo nastopila na FITFESTU v Portorožu.
Ni miru v našem mestu...
Med piranskimi krajani še kar naprej vre. Menda so celo ustanovili komisijo, ki ugotavlja, kdo vse je v Piranu (ne)upravičeno dobil abonmaje za vstop v mesto. Skupina meščanov iz Župančičeve ulice predlaga, da se njihova ulica - ko bodo gradbena dela na njej končana, - zapre za motorni promet.
Župan predlaga javnemu podjetje Okolje, naj stalnim prebivalcem ožjega dela mesta dodeli poleti (junij, julij, avgust) abonmaje zastonj; na Okolju bi to rade volje naredili, če jim Občina dovoli povišati cene parkiranja drugje - v Portorožu in na parkirišču pred Piranom... In ker župan ne ve, ne kaj, ne kako, je ponovno naročil anketo med Pirančani (saj ni dolgo, ko so izpeljali že eno...!)
Na kratko: veselo je v našem malem mestu.
Teden mirovniske vzgoje na Norveškem
Učenci piranske osnovne šole Cirila Kosmača, ki je od leta '93 - kot so bili naši bralci že večkrat seznanjeni - članica Unescovega združenja šol, so od 12. do 17. maja letos sodelovali na Tednu mirovniške vzgoje na Norveškem, v osnovni šoli Fjell Scholl v Drammnu. Na letošnjem mirovnem tednu, ki se ga predstavniki piranske šole udeležujejo že četrto leto, so bili šestošolci Miha Jejčič, Jan Antič in Luca Jereb, z njimi pa sta bila še učitelja Tanja Nedoh in Marjan Maslo. Tabor je bil priložnost za seznanitev z različnimi metodami dela in dopolnjevanja znanja, pomembne pa so prijateljske vezi, ki so se stkale med sodelujočimi, ki so se med sabo pogovarjali v angleščini.
OŠ Cirila Kosmača je gostila izobraževalno računalniško konferenco
Na osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu je od 20. do 22. maja potekala mednarodna izobraževalna računalniška konferenca, ki so jo pripravili Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod za odprto družbo.
S konferenco so želeli vzpodbuditi širjenje novih izkušenj pri uporabi računalnika in Interneta na vse šole v Sloveniji. Udeležili so se je predvsem učitelji, ki jih zanima delo na računalniku in preko omrežja Internet, pa možnosti šolanja na daljavo preko računalniških komunikacij. Predavali so domači in tuji strokovnjaki, med njimi Claus Berg, svetovalec direktorja na danskem Ministrstvu za šolstvo, pa Bili Morgan iz ZDA, ki vodi program šolanja na daljavo za otroke ameriških vojakov v Evropi.
Osmošolci in Internet
(3. nadaljevanje)
Šole potrebujejo dostop do Interneta predvsem za izobraževalne namene. Povsod po svetu postaja uporaba Interneta del učnega procesa pri vseh predmetih. Šole in druge izobraževalne organizacije lahko uporabljajo Internetove storitve preko omrežja ARNES. Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (ARNES) je javni zavod, ki povezuje izobraževalne in raziskovalne organizacije v Sloveniji, jim nudi Internet storitve in se povezuje z izobraževalnimi in raziskovalnimi omrežji v drugih državah.
saj so navodila napisana v slovenščini. Učenci se tako lažje seznanijo z načinom dela in uporabo različnih dodatnih možnosti. V nadaljevanju:
Praktična uporaba iskalnih strežnikov in prenos podatkov v okolje Oken, interaktivna komunikacija med uporabniki Interneta,... Lep pozdrav,
Marjan Maslo učitelj računalničar
Internet si najlažje ponazorimo kot ogromno knjižnico, ki ji ne vidimo konca. V knjižnici so poleg kupov knjig, slik in videotrakov tudi skupine ljudi, ki knjižnico uporabljajo kot klubski prostor. Praviloma lahko ta različna gradiva presnamemo in jih uporabimo za lastne potrebe. Uporabniki te "knjižnice" so iz zelo različnega okolja, med sabo pa tudi komunicirajo. Zato je pomembno poznati t.i. "etiko omrežja" pa tudi pravilnih norm tega področja. Vedeti moramo, da se na omrežju Internet ni mogoče skriti ali delati "neumnosti". Primere zlorab oziroma t.i. "škodljive vdore v sistem" lahko strokovnjaki ugotovijo oz. najdejo računalnik, od koder je bil narejen vdor v omrežje. Zloraba norm obnašanja pa je sankcionirana. V šoli učence pri delu na Internetu praviloma vodijo učitelji, ki jih sproti seznanjajo s pravili obnašanja na omrežju. Uporaba storitev Interneta v domačem okolju Danes je razumno kupiti z računalnikom tudi modem, ki nam omogoča priključitev na Internet. Praviloma nam prodajalec računalnik programsko dopolni tako, da sami nimamo težav z iskanjem programov za povezavo na Internet in uporabo njegovih storitev. Običajno uporabljamo programe, ki nam omogočajo t.i. grafični način (Internet Explorer, Netscape, itd) Potrebne obrazce za uporabo storitev, ki jih ponuja omrežje ARNES, dobijo učenci pri šolskem učitelju - raćunalnićarju. ARNES pošlje vsakemu uporabniki izčrpna navodila za delo na svojem omrežju. Seveda jih je treba temeljito preučiti, saj nam močno olajšajo začetek dela na omrežju. Vedeti moramo, da uporabnik plačuje samo telefonske impulze do najbližjega vozlišča ARNES. Pri nas je to vozlišče v Kopru. Kako začeti križarjenje po Internetu? Pomembno je vedeti, kaj želimo na Internetu poiskati. Za iskanje uporabljamo t.i. iskalno strežnike. Na Internetu je veliko takih iskalcev. Za začetnike je priporočljiva uporaba možnosti, katere ponuja Arnes,
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
Občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je 22. maja organiziral 2. občinsko tekmovanje za kolesarje - Kaj veš o prometu? Udeležilo se ga je 22 osnovnošolcev, ki so se na svoji šoli najboljše uvrstili. Tekmovanje je zajemalo teoretični preizskus znanja in praktično vožnjo po poligonu. Zmagal je Jernej PAČELAT iz Osnovne šole Cirila Kosmača Piran, drugi je bil Petja JANKOVIČ iz OŠ Lucija, tretji Tilen PAJEK iz lucijske osnovne šole. četrti Kostja KOPITAR (OŠ Cirila Kosmača Piran), peti pa Marko SIROTIČ (OŠ Sečovlje). Vseh pet prvouvrščenih je prejelo diplome in praktične nagrade, prvi trije pa še medalje in kolesarske čelade. Prvouvrščeni Jernej Pacelat se bo udeležil tudi državnega tekmovanja v Kranju.

Mladi raziskovalci med nami
Znanstveno raziskovalno središče v Kopru je nastalo pred štirimi leti, od leta '96 pa v njegovem naročju poteka tudi projekt Uvajanje ljudi v znanost in tehnologijo na Obali, ki povezuje tukajšnje raziskovalce osnovnih in srednjih šol.
vsakoletnega srečanja nagrajeni na področju družboslovnih znanos-
Pokroviteljstvo mladih raziskovalcev si župani obalnih občin izmenjujejo - letos je bila pokroviteljica naša občina. Na letošnji natečaj za raziskovalne naloge iz tako rekoč vseh znanstvenih področij je prispelo 75 nalog iz trinajstih osnovnih in srednjih šol. Mladi avtorji nalog so jih predstavili na Srednji pomorski šoli v Portorožu, kjer je potekalo letošnje srečanje. Nagrade za najboljše raziskave pa so podelili 16. maja v okviru navtičnega sejma v portoroški Marini. Najboljši mladi raziskovalci so prejeli plaketo Piramida, izdelek akademskega slikarja Aleša Sedmaka, posebne nagrade pa sta podelila tudi Marina Portorož in Luka Koper. Ob letošnjem mednarodnem letu oceanov pa bodo naloge, ki se lotevajo proučevanja morja in njegove ekologije predstavljene tudi v okrilju Unescovega projekta mednarodnega leta oceanov. Naj še omenimo najboljše letošnje mlade raziskovalce iz piranskih šol.
Učenci z osnovne šole Lucija Aleš Trunk, Blaž Paladin, Eva Ernestini, Stjepan Paladin in Vesna Milinkovič pod mentorstvom Jezerke Beškovnik so za proučevanje angleškega jezika v turističnem kraju bili
ti. Barbara Tuljak, Polona Cernetič, Sara Vidmar in Tinka Kolarič (mentorica. Zlatka Knez) s piranske osnovne šole Cirila Kosmača so bile nagrajene za nalogo Hrup nevidni sovražnik, tretjenagrajena raziskava pa je bila Mladi in politika si za ali proti, ki so jo pod mentorstvom Alenke Kovšča naredile piranske osnovnošolke Mirela Murtič, Katarina Haramija in Darja Šikman. Na področju naravoslovja pa so se najboljše odrezali učenci lucijske sonovne šole. Prvo nagrado za nalogo Kaj se skriva v morski in kameni soli so prejeli Andrej Šuc, Vesna Milinkovič in Kristina Perger, ki jim je kot mentorica stala ob strani Silvana Delgiusto. Neutrudna Vesna Milinkovič pa je bila tudi v skupini z Vojko Birsa, Sandro Posavec in Alenko Lulik, ki so pod mentorstvom Silvije Mrdjenovič predstavile strunjanski Krajinski park. Učenca Gimnazije Piran, Matej Knap in Darja Janjatovič, ki jima je bil mentor Darko Zamuda, sta bila s svojim proučevanjem vodne bolhe prva na področju naravoslovja. Najboljše srednješolske naloge pa so se uvrstile še na republiško tekmovanje, ki bo oktobra.
Odprimo ta prostor!
Pod naslovom polnem simbolike in vizije strpne družbe se je 18. aprila letos v ljubljanskem Cankarjevem domu začela konferenca, ki bo trajala dva meseca in se bo zaključila 20. junija. Taka oblika konference je novost v slovenskem političnem prostoru. Njen namen pa je, da se v široki javni razpravi oblikujejo stališča do najbolj perečih vprašanj v Sloveniji.
Piranski osnovnošolci so gostili profesorja z Malte
Piranska osnovna šola Cirila Kosmača je zdaj že pri vseh nas znana kot Unescova šola in v znamenju Unesca je potekal tudi nedavni obisk profesorja Louisa J. Scerrija z otoka Malte.
Pred dvemi leti se je mentorica šolskega Unescovega kluba Patrimonito, gospa Tatjana Uršič, z malteškim profesorjem spoznala na prvem evropskem mladinskem forumu o svetovni dediščini, ki ga je Unesco pripravil v Dubrovniku. Tam so se udeleženci odločili, da je tudi po forumu treba ohraniti stike, sicer bo lepa zamisel o ohranjanju sve-
tovne kulturne dediščine zamrla. In tako se je iz tega Unescovega srečanja rodil letošnji obisk - od 3. do 10. maja - na piranski osnovni šoli. Piranskim osnovnošolcem je visokošolski profesor (v angleškem jeziku) pripovedoval o edinstveni kulturni dediščini svojega otoka, ki je vpisan v Unescovo listino svetovne dediščine: njegovih megalitskih templjih in o na svetu najstarejših, od egipčanskih piramid za 1000 let starejših, stavbah, o glavnem mestu Malte, Valetti.
V zameno pa je spoznal našo kulturno in naravno zapuščino.
Obisk profesorja Scerrija je bil priložnost za začetek delovanja Unesco kluba Piran, v katerega so se razen osnovnošolcev vključili tudi dijaki domače gimnazije. Gost je bil navdušen nad lepotami in znamenitostmi našega starega mesta, vendar pa tudi presenečen, ker domačini pred tujci tako radi izpostavljajo njegove pomanjkljivosti in temne plati.
Ključno politično poslanstvo Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) je bolj ambiciozno ustvarjanje priložnosti in možnosti, ki morajo biti enake za vse. To naj vtisne stranki svoj pečat, njeno razpoznavnost in pridobi zaupanje ljudi, ki verjamejo v pravično družbo.
Konferenca je omejila krog političnih tem na najpomembnejše: na tiste, ki so najodločnejše za prehod v novo tisočletje.
Vprašanje krepitve gospodarske rasti in zmanjševanje brezposelnosti, reforma socialne države, dostop do znanja, do zdravja, dostop do stanovanj, priložnosti slovenskega podeželja, uveljavljanje regionalizma in temeljitih priprav na vstop v Evropsko zvezo, to so odločilne stvari za našo sedanjost in prihodnost.
Osnovno sporočilo politike ZLSD je ustvarjati nove možnosti. Vendar ne za nekatere izbrance, temveč enake možnosti za vse. ZLSD želi, hoče in se zmore postaviti na čelo družbenih reform, ki jih zastavlja bistveno drugače od vladajoče koalicije in opozicije. Politika naj bo prostor povezovanja ustvarjalnosti za skupno dobro, je
partnersko obnašanje, je iskanje podobnosti in na tem snovanje za naprej.
Cilj konference je programska posodobitev. Za to bo dovolj časa, saj bo konferenca trajala dva meseca. Na številnih okroglih mizah, tribunah in posvetih bomo opravili temeljit strokoven in političen dialog. V ta proces smo se vključili tudi v ZLSD Piran. Mladi forum ZLSD Piran je organiziral okroglo mizo na temo "Regionalizem proti centralizmu", sledili so in še bodo zbori članstva, v juniju pa bomo pripravili javno tribuno o izobraževanju na temo "Slovenija, učeča se družba", na kateri bo najbolj izpostavljeno izobraževanje mladih in možnosti razvoja do ustanovitve tretje univerze na Obali.
Na polemične in odprte razprave ljubeznivo vabimo vse ljudi, ki jih problematika zanima in želijo s svojo ustvarjalnostjo in predlogi sooblikovati družbo enakih možnosti za vse, za katero se v ZLSD zavzemamo.
Predsednica ZLSD Piran Vojka Štular
12

Lepa beseda vedno lepo mesto najde
*	Morda ste med tistimi, ki ste prejeli povabilo Hortikulturnega društva Portorož, naj se včlanijo, kakor ga je prejela tudi Portorožanka Ingrid Fikfak. Seveda člani društva upajo, da s tem niso vsiljivi. Vsekakor pa imajo ob odgovoru omenjene gospe, ki žal zaradi preveč svojih obveznosti letos članstva ne more sprejeti, prijeten občutek. Vendar pa gospa Ingrid upa in si želi, da bi v prihodnjem letu imela več časa in se bo lahko vključila v delo društva. Hortikulturno društvo se zahvaljuje vsem, ki jih podpirajo in njihovo delo ocenjujejo kot koristno.
*	So ljudje, ki si obilici dela in obveznosti navkljub, vzamejo čas za prijazne in vzpodbudne besede in taki so zagotovo v Območni organizaciji Rdečega križa Piran.
ШШ ШШ
m *** r
£
Ш v.
Ш
Portoroško Hortikulturno društvo je v letošnjem letu ponudilo strokovno pomoč pri sajenju rož in grmovnic, ki jih je podarilo osnovni šoli Lucija, lucijskemu vrtcu MORJE ter občinskemu Rdečemu križu. "Hortikulturci" so se razveselili zahvalnega dopisa RK Piran - skupaj z dokaznim gradivom (fotografija) -o uspešno izpeljani akciji. Toplo zvenijo besede sekretarke Valentine Klemše na koncu svojega dopisa: "Upamo, da smo otrokom na ta način odrasli vsadili seme ljubezni do rastlin, narave in sploh hortikul-ture."
*	Hortikulturno društvo Portorož ima od 1. junija pa do 30. junija letos uradne ure vsak četrtek od 18. do 20. ure.
V mesecu juliju in avgustu pa društvo uradnih ur ne bo imelo!
*	Hortikulturno društvo Portorož vam polaga na srce več tisoč let star kitajski pregovor:
En dan sreče najde človek v pijanosti, teden dni zadovoljstva morebiti na bogatih pojedinah, in morda leto dni uživa srečo, kdor se oženi.
Kdor pa hoče biti srečen dlje in vse življenje - bodi vrtnar!
Za prijaznejše okolje
Člani upravnega odbora Hortukulturnega društva Portorož, ki si želijo v našem okolju čimveč izboljšav, ugotavljajo, da jim to nikakor ne bo uspelo brez sodelovanja nas vseh. Po mnenju mnogih krajanov, pa tudi sami ugotavljajo, da (še) ne moremo biti zadovoljni z našimi zelenicami, parki, vrtovi... Zato si želijo nekaj slovenske marljivosti zanesti tudi v obdelovanje zelenic okoli hiš, ljudem privzgojiti balkonsko in okensko kulturo, pa skrb za pročelja hiš, naoknic, slemen in ostrešij.
Zakaj neki morajo biti peskovniki in otroška igrišča javni smetnjaki, odlagališča odpadkov? Zakaj se agresivno obnašanje najprej pokaže tu, kjer je kontrola najblažja? Ali so zelenice res nikogaršnji prostor? Nevzdržna
je tudi razvada, da zelene površine po nekakšnem nenapisanem pravilu služijo kot bližnjice. Zelenic ne moremo uživati ne vizuelno ne čustveno, niti nam jih ni dano uporabljati, kot bi si želeli, saj so na vsakem koraku posejane s pasjimi odpadki. Vse kaže, da so pasji ljubljenčki ljudi z zelenic izpodrinili na asfalt, žal pa tudi otroke.
Tako se torej "hortikulturci" sprašujejo, ali obstoječi zakoni, odloki, plani še dovolj izpolnjujejo težnjo po varovanju in izboljšanju človekovega okolja? Hortikulturno društvo si želi, da bi ga institucije, ki v naši občini skrbijo za videz oz. urejanje okolja, pogosteje pritegnile k sodelovanju, da bi tako s skupnimi močmi iskali boljše rešitve za prijaznejše okolje.
Benečanka v Volčjem potoku
Društvo upokojencev Piran si je za prvomajski izlet izbralo starodavno mesto Kamnik z okolico. V Kamniku je izletnike pričakala upokojena učiteljica, domačinka Marija Grilj, ki jih je med vodenjem po mestu seznanila z njegovo zgodovino in kulturnim utripom. Naši izletniki so obiskali še Sadnikarjev muzej na Šutni, kjer jim je sin ustanovitelja muzeja predstavil delo svojega očeta, sicer živinoz-dravnika, zbiratelja etnoloških in umetnost-nozgodovinskih značilnih, tudi dragocenih predmetov s Kamniškega. V gostišču Planika, kjer so se okrepčali, je člane piranskega Društva upokojencev pozdravil predsednik tamkajšnjega društva, g. Stanko Simšič. Potem so se odpravili še v Arboretum v bližnji Volčji potok, da bi si ogledali tradicionalno barvito razstavo tulipanov. Letos so v Arboretumu pripravili tudi verne posnetke najbolj znamenitih hiš iz nekaterih slovenskih mest. Iz Pirana so izbrali našo znamenito rdečo Benečanko (Beneška hiša).
D.S.
* Letos je bil za predsednika Društva upokojencev Piran ponovno izvoljen Portorožan Božidar Cividini, podpredsednici pa sta Pirančanki Roža Kandus in Mafalda Pahor.
Grvelova lokalna skupnost?
Se počutite kaj bolj varni, odkar ste izvedeli, da imamo v naši občini sto varnostnikov?
Odbojkarske tekme med Slovenijo in IVIadžarsko
Odbojkarska sekcija Športnega društva Piran in Odbojkarska zveza Slovenije organizirata mednarodno tekmo Evropske lige med reprezentancama Slovenije in Madžarske. Tekma bo v soboto 13. maja 1998 predvidoma ob 17. uri v Športni dvorani v Luciji.
Odbojkarska sekcija praznuje letos svojo peto obletnico. V počastitev tega malega jubileja je bilo že več turnirjev in tekem. V mesecu juniju za odbojkarice pripravljajo zabavo s plesom, dneve odprtih vrat, intenzivno pa se pripravljajo na igranje odbojke na mivki. Vse deklice, učenke OŠ, ki jih zanima odbojka na mivki, so vabljene! Za informacije lahko pokličete vsako sredo na: (066) 73529, od 15. do 15.30 ure.
31. MAJ SVETOVNI DAN
NEKAJENJA Potrudite se tudi VI,
ker zmorete!
Ciprese se sušijo
Člani upravnega odbora portoroškega Hortikulturnega društva so aprila letos imenovali komisijo, da bi pregledala in ocenila, kje in koliko cipres je v občini Piran bolnih. Pojav sušenja dreves je opazilo že veliko občanov (na primer ob cesti pri čistilni napravi pod Metropolom in žal še marsikje...).
Ko bo komisija z delom končala, bo svoje ugotovitve posredovala pristojnim službam ter seveda občanom. Društvo pa se bo trudilo bolne ciprese nadomestiti z novimi.
Da bi bilo staro mesto lepše...
V zadnjem času prihajajo na Hortikulturno društvo Portorož pisne pobude in želje občanov, česar so v društvu zelo veseli, saj jim to nedvomno odpira nove možnosti pri delovanju. Morda pa bi kdo od zadolženih in ljubiteljskih urejevalcev mesta Piran ob prebiranju naslednjih želja in pobud nekaj prebivalk starega mesta, lahko že kaj naredil, da bi bilo lepše!?
Lahko bi Tartinijevem trgu dodali nekaj zelenja in pisanega cvetja, balkone občinske palače, okna sodišča, banke... bi lahko okrasili s cvetjem, na vrhu ulice IX. korpusa pa bi očistili obstoječe zimzelene grmovnice in jim v malem zelenem parku dodali nove... Hortikulturci pa bi na tem mestu radi pohvali gospo Cirilo Sušmelj, ki pa najbrž ni edina, iz Liminjanske ulice 6 v Luciji. Že nekaj let namreč z lastnimi sredstvi skrbi za lepši videz okolice svojega stanovanjskega bloka in s svojim vzgledom vabi sostanovalce h kul-turnejšemu odnosu do njihovega okolja.
	AVTO MOTO DRUŠTVO
	"Pinko Tomažič"
	PIRAN
	AVTO KAM P STRUNJAN
Ш	tel. 782-076, fax 782-344
	Priporočamo se za uporabo naših storitev v avto
^МЛ A	šoli in za aktivno včlanjevanje v naše društvo.
, L^ffililјЈЖгг	Uradne ure:
! :	ponedeljek sreda
	torek 8,00 - 15,00 petek 8,00-13,00
	četrtek in 16,00 -18,00
	sobota 8,00-12,00
ODESON
d.o.o.
PRODAJA VODOINSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAUUCO
LUCIJA - OBALA 116 TEL/FAX: 066/7Л-998
URNIK - ORARIO vsak dan - ogni giorno 08,00 - 13,00 15,30 - 19,00
Pri nas lahko dobite...
kopalniške in kuhinjske pipe, kopalniško opremo (sanitarije, ogledala, keramične in emajlirane tuš kadi, kop.omarice, WC kotličke, itd.), bojlerje LIKO (101, 501, 801,1001, 801 ležeči, 801 - 1001 kombinirani), GORENJE (51 in 101 pretočni, 501 in 801) peči, radiatorje in ostali material za centralno kurjavo po naročilu, sušilnike za perilo, drobno orodje.
PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI PRODAJALNI!!!
Merjenje krvnega tlaka in sladkorja
Ob tednu Rdečega križa (od 8. do 15. maja) so prostovoljke območne organizacije RK Piran v avli občinske palače pripravile merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Dvaintrideset jih je bilo, ki so izkoristili priložnost, da bi na dan akcije kaj več izvedelo o svojem zdravstvenem stanju in so si dali izmeriti pritisk in sladkor. Na sliki pa je učenka 3. letnika Srednje zdravstvene šole, ki v prostorih Rdečega križa na Ul. IX. korpusa v Piranu vpisuje vrednosti tlaka in sladkorja krvi ene od krajank.
O B
O !
V E S T I L OBČINSKI ODBOR SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE PIRAN
OBVEŠČA, DA IMA URADNE URE VSAK TOREK OD 18-20h V PIRANU, ŽUPANČIČEVA 14, ALI NON-STOP NA TEL.: 75-156, FAX: 746-816 ZA VSE MOREBITNE INFORMACIJE, POGOVORE, POMOČ...
Ob boleči izgubi njenega življenjskega tovariša izražamo Cilki BARLIČ iskreno sožalje. Sodelavke in sodelavci Društva upokojencev Piran ter Rdečega križa Piran
PROMETNA VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK
V PORTOROŽU NI VARNE POTI DO ŠOLE
V preteklem letu je v piranski občini ponovno zaživel Svet za preventino in vzgojo v cestnem prometu, ki ga sestavljajo komisije za posamezna področja delovanja. Komisija za vrtec je v svoj program zajela vse, ki lahko prispevajo k večji prometni varnosti naših najmlajših. Največjo odgovornost in skrb za otrokovo varnost nosijo vsekakor starši. Zato jim je bila namenjena publikacija "Prvi koraki v svetu prometa", ki so jo otroci odnesli domov prve dni šolskega leta.
Za varnost in vzgojo v cestnem prometu pa so seveda odgovorne tudi vzgojiteljice in učiteljice, saj se otroci srečujejo s prometom na sprehodih in izletih, ki jih organizirajo vrtci in šole. Njim je bilo namenjeno strokovno srečanje s prof. Zmago Glogovec, avtorico priročnika "Prometna vzgoja otroka", ki jih je seznanila s posebnostmi otroka v prometu. Predstavitve s pogovorom, ki je bila za vse obalne občine, so se udeležili tudi predstavniki svetov staršev vrtcev in šol. Otrokom iz piranske občine, ki se pripravljajo na šolo, pa je bila namenjena lutkovna predstava "Nika in promet", v kateri so bili na zanimiv in veder način predstavljeni prometni predpisi in obnašanje v prometu. Svoja spoznanja so potem otroci utrjevali v okviru projekta "Promet". Od sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so vsi vrtci v naši občini dobili po eno kolo in čelado. V vrtcu potem s kolesi
otroke uvajajo v svet prometa. Za otroke je zelo koristno, da kar najhiteje obvladajo kolesarske spretnosti! Velja torej pravilo Kar najhitreje na kolo in čim kasneje v promet! Nov zakon o varnosti cestnega prometa še posebej poudarja varovanje otrok v prometu, zato bodo morale posamezne komisije Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu čimhitreje dopolniti programe z novo zakonodajo.
Natalija Planine
VRTEC "MORNARCEK" PIRAN
VPISUJE OTROKE	vJ
V PROGRAME PREDŠOLSKE
VZGOJE ZA ŠOLSKO LETO 1998/99 j^j
MDmwč£K
PONUJA VAM:
1.	Celodnevni program za otroke od 1. leta dalje (3 obroki),
2.	Program priprave na šolo - 3 ure dnevno (brez hrane),
3.	Poldnevni program - če bo dovolj vpisanih (2 obroka),
4.	Različne dodatne programe v popoldanskem času:
*	tečaj italijanskega jezika,
*	slikarske delavnice,
> delavnica oblikovanja gline,
*	lutkovno gledališče z izdelovanjem lutk,
*	plesno ritmična delavnica,
5.	Program za starše in vse, ki želijo izboljšati kakovost življenja otrok in odraslih, v obliki študijskega krožka.
Dodatne informacije dobite na Upravi Vrtca "MORNARCEK" Piran, IX korpur, 40 a, ali po telefonu 73-163 in 76-053. Vpis lahko opravita r/riV dan na gornjem naslovu od 9. do 13. ure.
V piranskem vrtcu Mornarček je od 1. aprila do 14. maja letos potekal projekt: Ali smo varni v prometu? Vodila ga je Janja PALAKOVIČ, vključeni pa so bili otroci iz vrtca Mornarček, enot Stari vrtec in Barčica, ki se pripravljajo na šolo, vzgojiteljice Damijana BLAŠKO, Neva KENDA-POKLEKA, Karmen MUNDA, Lorena LOVREČIČ, Klementina BUTINA pa so bile nosilke projekta in seveda starši.
In kaj je bil cilj projekta? Otroci naj bi so pridobili znanje, spretnost in navade za varno vključevanje v promet. Ob zbiranju knjig, slikanic, enciklopedij, zgodbic, deklamacij so predšolski malčki utrjevali znanje o prometnih sredstvih in poteh, prepoznavali in spoznavali nekatere prometne znake in prometne predpise, ki se nanašajo na pešce in kolesarje. Ob tem so vzgojitelji uporabljali didaktične igre, ki so jih navezovali na promet. S pomočjo policistov so se v konkretnih situacijah varno vključevali v promet. Tako so razvijali zanesljivost na prehodu za pešce, pri pravilni hoji po pločniku in ob cesti brez pločnika. Skupaj s policistom so otroci tudi poiskali najvarnejšo pot do šole. Portoroški otroci so ugotovili, da do njihove šole žal ne vodi varna pot, zato bodo morali biti previdnejši kot njihovi vrstniki v Piranu. Policista Zoran in Leon sta otrokom svetovala, kako ravnati v določeni situaciji
in jim tudi predstavila svoj poklic. Otroci so obiskali policijsko postajo, kjer so se najbolj razveselili policijskega psa.
Projekt se je zaključil s tekmovanjem Male sive celice. Otroci so pod budnim očesom komisije, ki so jo sestavljali: policista Leon in Zoran, Natalija Planine, predstavnica Sveta za preventivo v cestnem prometu in ravnateljica vrtca, Tanja Tomič, odgovarjali na številna vprašanja o prometnih znakih, pravilih za pešce in kolesarje, reševali uganke o prometu, sestavljali puzzle... Rezultati tekmovanja - skupine so bile zelo izenačene - kažejo, da so vsi udeleženci projekta vložili veliko truda - otroci pa pridobili veliko znanja.
J. R
Otroci, ki obiskujejo piranski vrtec Mornarček in njegove enote (Stori vrtec v Piranu in Barčico v Portorožu), so se letos učili, kako naj se obnašajo v prometu, pri čemer so jim pomagali tudi policaji.
Kar tri odličja v lucijsko osnovno šolo
Letošnje tekmovanje Šolske košarkaške lige se je konec aprila zaključilo v Hali Tivoli v Ljubljani. Osnovna šola Lucija si je na njem priborila kar tri odličja. Košarkašice in košarkaši so se v Ljubljani borili za tretje in četrto mesto in prepričljivo premagali osnovnošolce iz Cerknice ter odšli domov z zasluženim tretjim mestom. Le za las pa jim je ušlo drugo, ali morda celo prvo mesto. Seveda pa so bili lucijski košarkaši, ki jih vodi Jani Kovačevič, veseli tudi svojega tretjega mesta.
Še bolje so se na državnem prvenstvu plesnih in navijaških skupin odrezale lucijske plesalke in akrobatke. Dvajset deklet - od 2. do 8. razreda - se je od lanskega decembra hrabro borilo, da bi v državi obdržale svoje dosedanje uvrstitve. Pri plesnih skupinah, kjer so predstavile ples klovnov, jim je uspelo obdržati drugo mesto, pri navijaških skupinah pa so bile ponovno prepričljivo prve.
Lucijske navijačice: Dijana Palakovič, Alenka Lulik, Ana Stevanovič, Taja Božič, Nika Podgornik, Dragana Maksimovič, Urška Hočevar, Živa Oštir, Saška Pišec, Dijana Banič, Mateja Pere, Neža Flajs, Hana Domjan, Monika Babič, Anja Žnidaršič, Mojca Ipavec, Bojana Vladovič, Roberta Fičur, Adela Dedič, Anja Peterlin pod vodstvom Stasje Mehora in vodjo projekta Zlato Žeželj so torej ponovno opravičile pričakovanja Osnovne šole Lucija in se vrnile domov kot državne prvakinje.
portorožan
FLIP ODLIČNO ZASTOPAL KLUBSKE BARVE
::i: 0.3© nO'.
Ä i
i.
Plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana se je letos maja prvič udeležila državnega prvenstva v akrobatiki za klube, ki je bilo v gimnastičnem centru Šiška v Ljubljani.
Članice skupine, ki sicer tekmujejo na raznih tekmovanjih - od koder zmeraj prinesejo kup medalj - so se torej odločile, da se bodo borile še za barve svojega kluba. Seveda jim ne more biti žal, saj so se domov vrnile s polnim naročjem pokalov in medalj. Flip je bil edini klub, ki je tekmoval v vseh kategorijah, razen članski. Ekipa mlajših
deklic je zasedla 1. mesto in tudi posamezno so se odlično uvrstile - na prvih šest mest (prva je bila Urša Jakin). Pri starejših deklicah je Flip nastopil z dvema ekipama, ki sta bili prva in druga. Posamezno pa je bila najboljša Ana Stevanovič. Državne prvakinje so postale tudi srednješolke, med katerimi je bila najboljša Mateja Pavlin.
Mateja Pavlin, državna prvakinja med mladinkami, v stegnjenj salti.
Rokometašice - mladinske državne prvakinje
Rokometni klub Piran, ki že nekaj let uspešno nastopa pod pokroviteljstvom in imenom glavnega sponzorja Mercator-DEGRO Portorož, za kar mu je seveda neizmerno hvaležen, je edini športni klub v Občini Piran, ki nastopa v I. državni ligi in tako uspešno nadaljuje z rokometno tradicijo. Po jesenskem delu prvenstva, ko je bil naš klub med najprijetnejšimi presenečenji, si je delil tretje mesto z žalskim Juteks-om. Tretje mesto predstavlja še večji uspeh, ker je večino tekem jesenskega dela prvenstva odigral v gosteh in si pridno nabiral točke. Tako so torej pomladni del prvenstva piranske rokometašice zanosno začele, premagale so vse dosedanje nasprotnice (Izolo, Burjo iz Škofij, Mlinotest Ajdovščina, Gramiz Kočevje, Bello Violo Maribor, Vegrad Velenje, Juteks Žalec). Nasprotno pa so se morale lanske evropske prvakinje - RK Robit Olimpija Ljubljana -pa tudi dosedanje državne in pokalne prvakinje ter letošnje evropske četrtfinalistke - RK Krim Electa Ljubljana - za zmago v lucijski športni dvorani krepko potruditi. Cilj, ki si ga je pred pričetkom tekmovalne sezone zadala uprava našega rokometnega kluba M-Degro Portorož, to je četrto mesto na državni lestvici, je z osvojitvijo 3. mesta v rednem delu prvenstva, vsaj za zdaj, presežen. Morebitni še večji uspeh v končnici (play offu) pa bo le še krona zadanemu cilju. Uvrstitvi na tretje oziroma četrto mesto pa pomenita tudi vstopno postajo na evropski vlak. Rokometašice pa so se uvrstile tudi v polfinalno tekmovanje za Pokal R Slovenije. Uspehom piranskih rokometašič ob bok moramo poudariti, da se v klubu z rokometom profesionalno ukvarjata le dve igralki. Druge pa razen rokometa obiskujejo še srednjo oziroma višjo ali visoko šolo ali pa so zaposlene. Zaradi šolskih in
delovnih obveznosti seveda ne zmorejo trenirati dvakrat dnevno kot v drugih klubih. Zato je treba igralkam za osvojeno 3. mesto še posebej iskreno čestitati in jim kakšno slabše odigrano tekmo tudi spregledati. Igralke so res prava "klapa" in to skupno druženje ter prijateljevanje jim veliko pomeni. Kljub občasnim težavam, ki se - kot pač v vsakem klubu - zmeraj pojavijo, resno trenirajo in tekmujejo, za kar zaslužijo vso pohvalo. Ob vseh teh uspehih pa piranske rokometašice ne pozabljajo na svoje občinstvo, na svoje navijače, ki jih vedno neutrudno spremljajo na tekmah in jim z vzpodbujanjem pomagajo uresničevati zastavljene cilje. Takšnih navijačev bi si želel vsak klub in jim jih marsikdo zavida.
Obetavne mladinke, rojene leta 1979 in kasneje, iz katerih vrst je kar nekaj državnih mladinskih in kadetskih reprezentantk, pa so pospešeno hitele k osvojitvi naslova DRŽAVNIH MLADINSKIH PRVAKINJ. V Športni dvorani v Luciji jih je 18. maja čakalo še sklepno dejanje: zadnja tekma proti vrstnicam iz ŽRK Juteks Žalec. S šampanjcem, ki so ga v klubu ves čas prvenstva primerno hladili, so po tekmi lahko dekleta zmagovalno nazdravila k uspehu: nazivu mladinskih državnih prvakinj!
Mladinke rokometnega kluba M-Degro Piran - državne prvakinje 1997/1998;
z leve stojijo: Katja Maršič, Helena Horvat, Nina Kuštrin, Barbara Panger, Martina Vrčon, Gordana Vukobrad;
klečijo z leve: Tina Jančič, Ivana Batistič, Suzana Veseli, Andreja Juraga, Alenka Popič, Tjaša Nižetič (kapetanka).
KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO ROKOMETNO MLADINSKO PRVENSTVO 1998 BODO V ŠPORTNI DVORANI LUCIJA OD 5. DO 7. JUNIJA 1998
Od 5. do 7. junija pripravlja, v sodelovanju z Rokometno zvezo Slovenije, Rokometni klub Piran kvalifikacijski turnir za Evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo potekal v Športni dvorani Lucija. Tekmovale bodo mladinske državne reprezentance Norveške, Nizozemske, Grčije in Slovenije. Prvouvrščeni ekipi se bosta udeležili Evropskega mladinskega prvenstva, ki bo na Slovaškem, v Bratislavi, od 29. avgusta do 6. septemba letos. V ožjem izboru udeleženk so naslednje rokometašice: Ivana Batistič, Tjaša Nižetič in Barbara Panger, v širšem pa sta še Andreja Juraga in Martina Vrčon. Ljubitelji rokometa, športniki in rokometni klub M-Degro vabi, da si v čimvečjem številu ogledajo tekme, v katerih se bodo pomerile najboljše igralke štirih državnih reprezentanc:
*	V petek, 5. junija se bodo pomerile:
*	ob 18.00 uri - NORVEŠKA:SLOVENIJA
*	ob 20.00 uri - NIZOZEMSKA:GRČIJA
*	sobota 6. junij
*	ob 18.00 uri - GRĆIJA:NORVEŠKA
*	ob 20.00 uri - SLOVENIJA;NIZOZEMSKA
*	nedelja 7. junij
*	ob 10.00 uri - NORVEŠKA:NIZOZEMSKA
> ob 12.00 uri - SLOVENIJA:GRCIJA
ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji
*	Expres izdelava ključev
*	Računalniško graviranje
*	Pokali, športna priznanja
*	Štampiljke
Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke.

ŠPORTNI PORTOROŽAN
Judo za dobro voljo
Judo klub Portorož je 10. maja pripravil zadnjega od štirih turnirjev, ki jih je načrtoval v letošnji športni sezoni v sodelovanju z osnovnimi šolami Lucija, Sečovlje in piransko z italijanskim učnim jezikom, Vincenzo de Castro. Na vseh štirih turnirjih se je pomerilo kar 978 judoistov. Nekaj več kot četrtina jih je bilo starih od pet do devet let, lahko pa se pohvalijo, da je tekmovalo tudi 160 deklet! Trener kluba, Mojmir Kovač, rad še poudari, da so turnirje izpeljali brez kakšnih omembe vrednih poškodb. Ne pozabi pa tudi pohvaliti staršev mladih judoistov, ki so v veliki meri pripomogli k uveljavljanju kluba in juda nasploh.
Hitrostno metanje v judu na Fitfestu
V Judo klubu pa venomer znova skrbijo za popestritev svojega športa in za novosti, s
Aleksej Stevanovič (levi) na judo turnirju v sečoveljski telovadnici.
katerimi pritegnejo mlade^ (in malo manj mlade) v svoje vrste. Že v prejšnjem Portorožanu smo omenili disciplino, ki se ji reče judo hitrostno metanje. Nova judo veščina je zelo preprosta, a hkrati privlačna za tekmovalce in gledalce. Judoisti tekmujejo v paru: metalec (tori) in pobiralec (uke). Zmaga par, ki v eni minuti svojega partnerja večkrat vrže na blazino, kar je seveda odvisno predvsem od tega, kako hitro se partner
pobira. V naglici in sili se marsikdaj pas razveže, tako se včasih gledalcu zdi, kot bi padalo in se pobiralo zgolj kimono... V resnici je disciplina zelo naporna, judoisti pa rezultate zelo resno beležijo. Seveda so portoroški judoisti najbolj ponosni na svoja svetovna rekorderja Sama Maslešo in Stojana Ognjenoviča s 40 meti v minuti. Za sejem športa -Fittest '98, ki bo pri nas v Portorožu konec junija - pripravljajo tudi 1. državno prvenstvo v hitrostnem judo metanju.
Portorožani propagirajo tudi zamisel judo za vse oz. judo od 5. do 105. leta, čemur prilagajajo svoja tekmovanja. Za najmlajše (od 5 do 9 let) so pripravili več disciplin: spretnostni poligon, borbo na tleh, priljubljeno otroško sumo borbo. Tu otroci tekmujejo po vrsti glede na velikost in težo. Pravila so enostavna, zmagovalec je tisti, ki ostane na blazini. Pri uvajanju novih judo spretnosti se v portoroškem Judo klubu zgledujejo po zahodnih državah. Od državne zveze judoisti zato poslušajo očitke, da judo ni (zgolj) zabava, da je to naporna, težka disciplina... Kakorkoli že, naši judoisti imajo radi svoj šport in se predvsem veliko zabavajo.
Livija Sikur Zorman
* Na začetku lanskega junija je v telovadnici lucijskega Športnega centra Judo klub Portorož pripravil 1. mednarodni judo turnir Pokal slovenske Istre, ki je pritegnil 133 tekmovalcev iz 12 držav. Udeležila pa sta se ga celo dva judoista - olimpijca. Po lanskem dobrem odzivu se je Judo klub lotil priprav za 2. tak turnir. Trener in glavni organizator, Mojmir Kovač, pravi, da se je s Športnim centrom Piran začel že zgodaj dogovarjati - februarja letos, prvi kontakti pa so bili menda že lansko jesen - za dvorano v Luciji, kjer naj bi se 2. turnir za Pokal slovenske Istre odvijal prvi teden v juniju. Ko se je Judo klub že dogovoril z različnimi tujimi in domačimi klubi juda za sodelovanje in določil datum ter kraj turnirja, je ugotovil, da je Športni center na njihov turnir kratko malo pozabil, ga odmislil! Dvorano je v istem terminu, kot naj bi imeli judoisti svoj turnir, rezerviral za rokometne kvalifikacije! Kaj zdaj? Judoisti, ki so v organizacijo turnirja vložili že veliko truda in sredstev so si pač v sili poiskali novo prizorišče in sicer v Izoli, kjer so jih radi sprejeli. Mojmir Kovač je seveda zaradi tolikšne neresnosti Športnega centra Piran, blago rečeno, besen in pravi, da se judoisti s svojim turnirjem v Lucijo ne vrnejo več.
PISMA PORTOROŽANU
Zakaj ne maram nekaterih ljudi iz notranjosti
Pred približno tridesetimi leti je na sosedovih parcelah zrasla 13,25m x 13m velika stavba, pa garaža 5m x 3m, pa še drugih pet objektov, da o dvometrskem obzidju okoli premoženja ne govorim. Po jazbinškovem zakonu (sprejet je bil v času ministra Jazbinska - op.ur.) lastniki vložijo zahtevo za legalizacijo za največji objekt (stavbo 13,25m x 13m). Naša, po črnih gradnjah najbolj znana občina odobri legalizacijo, Upravna enota Piran pa 19.8.1996 izda lokacijsko dovoljenje za omenjeno stavbo, 13.5.1998 pa sklep o obnovitvi postopka, s katero je bila Stanku Kerlin in Abri Kerlin odobrena lokacija za legalizacijo stanovanjskega objekta.
V marcu 1998 stavbo kupi nov lastnik, arhitekt Franci Erjavec z Golnika (po članku B. Šuligoja, DELO 13.5.1998) in začne z gradnjo, četudi nima dovoljenja. Novi lastnik po parih dneh pokaže svoj pravi obraz in eni od lastnic pove: "Jaz se ne mislim kregati, vendar veste, tisti zid (dogovorjena meja) ni vaš!" Takim izjavam pravimo grožnje.
Upravna enota 13.5.1998 izda sklep o obnovitvi postopka, s katero je bila Stanku Kerlin in Abri Kerlin odobrena lokacija za legalizacijo stanovanjskega objekta.
9.4.1998 tri dni zapored brni kompresor in urbanistični inšpektor sestavlja odločbo o ustavitvi gradnje. V soboto 25.4.1998 ob 21 uri kličem Policijo, da ustavi kopač, ki se zelo zanimivo obnaša: ko sem prisoten ustavi delo. Ko pa z avtom odidem, začne z delom. Prijazni policaji mi pojasnijo, da lahko zagotovijo samo prepoved dela zaradi hrupa med prazniki, potem pa...
Dne 28.4.1998 albansko govoreči delavci (po mojem pod prisilo) delajo eno uro pod močnim dežjem.
To je le majhen del zelo mučne zgodbe, ki pa je precej običajna v našem okolju. Ker menim, da so taki ljudje nevarni tudi za druge krajane, navajam imena:
*	prvotni investitor, ki ima vsaj še en črn objekt, g. Leo Berden,
*	prodajalci dela parcele: Abra in Stanko Kerlin,
*	nov investitor: arhitekt g. Franci Erjavec z avtomobili:
Rover jeep LJ A2-91 R, temno moder športni Mercedes LJ C8-00A, temno moder športni Mercedes KR 49-01 N.
Ali je mogoče, da smo krajani, ki ^
PISMA PORTOROŽANU
KUL-CT)-URA
spoštujemo zakone, kaznovani zaradi obnašanja nekaterih ljudi, ki leta in leta gradijo na črno, potem svoje premoženje prodajo in nov investitor ponovno zida brez ustrezne dokumentacije?
Glede na članek Zakaj občinska uprava podpira črne gradnje?, objavljen v Portorožanu št. 3 izpod peresa g. Žareta Lipuščka, in popolnoma nedoločen odgovor g. župana v št. 4 (v Pismih bralcev: " Raziskovalni dopisnik Ž.L. je spet udaril...!"), pa še naslednje: gospod župan, ali lahko postrežete z odgovorom - kaj od navedenega v Lipuščkovem članku je res in kaj je laž?
Naj še pripomnem, da je bil župan dne 17.5.1998 po faxu opozorjen, da je g. Erjavec zasipal občinsko zemljo. Ali občani lahko pričakujemo kakršenkoli odgovor?
Z. Kribel, Seča
S sramotenjem spraševalca kaže nemoč
Župan je "kralj" - v smislu, da je šef izvršilne oblasti. Ko se mu postavijo tako konkretna vprašanja, kot jih je Ž.L. v aprilskem Portorožanu (pod naslovom "Zakaj občinska uprava podpira črne gradnje"), je dožan na vsak primer, ki je označen celo s številko iz evidence, odgovoriti konkretno. Če ne odgovori, pomeni, da ni v stanju odgovoriti. S tem potrdi, da so navedbe Ž.L. točne. A če so točne, pomenijo za občane občine Piran škodo. Tudi sam bi rad dobil jasne odgovore na primere iz evidence št. 19, 7, 219 in 227. (Primer št. 182 je razglašen za pomoto in ga torej več ni. Mogoče pa bil bil realiziran, če ne bi bilo vprašanja!)
V	razčiščevanju problemov se ne morejo uporabljati "argumenti o človeku" (ad hominem), češ saj je ta itak nedorasel, nesposoben itd. To ni odgovor. Javna osebnost kot je župan, mora odgovarjati "ad rem"! Se pravi: povedati o stvari, ki je predmet obravnavanja.
V	svojem odgovoru "Raziskovalni dopisnik Ž.L. je spret udaril" (Portorožan št. 4/98) g. Fičur ni odgovoril. Njegovo pisanje je pod nivojem dostojnosti in politične zrelosti. Primeri so hudi. Kažejo na zlorabe. Svetniki občinskega sveta jih brez temeljite preučitve ne bi smeli "pustiti sko/i"
Dušan Puh, dipl.iur.
Le čevlje sodi naj kopitar ali nalijmo si čistega vina!
Slednja trditev velja zlasti za birte! Kapetan Franjo Žele je pozabil povedati, da je predvsem birt in kdo ne bi hotel imeti gostilne v strogem centru Portoroža? Seveda je pozabil povedati, koliko komunalnega prispevka je plačal, ko je postavil plavajočo gostilno na tako atraktivni lokaciji? Koliko je plačal priključek za kanalizacijo ali pa vse skupaj rajši odvrže kar v morje na svojih "turističnih" vožnjah? Sliši se, da je Okolju dolžan kar lep znesk za privez svoje ladje s potujočim gostiščem... In, če se vrnemo k pomolu, nam je pozabil povedati, koliko je tudi sam pripomogel , da je bilo treba pomol obnoviti. Avto resda tehta le okoli ene tone, pa kaj je to za pomol!? Zakaj neki je Občina postavila prometni znak za prepoved prometa po njem, ko pa pomorci tako težko hodijo peš po kopne!?
Pa še moj pozdrav Portorožanom
pešak Marjan Trk
Tagliatelle e fagioli
Premettendo nuovamente che le mie ricette sono principalmente casalinghe e facili, con alimenti a portata di mano e senza pretese di alta gastronomia (cioe' piatti che si gustavano un tempo) vi consiglio una pasta e fagioli un po' insolita che si puo' servire come piatto unico, accom-pagnato da una terrina di radicchio. Per le tagliatelle con fagioli, ecco la dose per 6 persone (poi ognuno si regola a piacimen-to);
300 grammi di fagioli lessati, 60 grammi di pancetta (oppure "zaseka"), 1 cipolla, una costa di sedano, 2 spicchi d'aglio, basilico, 300 grammi di polpa di pomodoro, sale, pepe, 600 grammi di tagliatelle, olio, formaggio.
Soffriggere in 4 cucchiai d'olio la pancetta tagliata a dadolini (o la "zaseka") e un trito di cipolla, aglio, sedano e basilico. Unire o fagioli sgocciolati e, dopo che saranno un po' insaportiti, completare con pomodoro, sale e pepe. Cuocere il sugo per un quarto d'ora a fuoco medio e nei frattempo lessare le tagliatelle. Sgocciolare la pasta al dente e condirla con il sugo dei fagioli. A parte il formaggio!
Ciao!
Cesarina
Uspešna plesalka iz vrst skupine Metulj
Kulturno društvo Baletna skupina Metulj se je sicer kot samostojno društvo ustanovilo šele lani maja, v resnici pa ima plesna dejavnost v Piranu dolgoletno tradicijo. Pod dolgoletnim vodstvom Lidije Pogačar, predsednice društva, mentorice in koreografije deluje že od leta 1964. V vseh letih delovanja se je v okrilju skupine v plesu usposabljalo veliko mladih iz Pirana in tudi sosednjih občin. Baletke so se ves čas udeleževale prireditev, festivalov in revij tako v Sloveniji kakor v tujini. Zadnja leta je število članic sicer nekoliko upadlo, obenem pa se je znižala starostna meja vpisa. V skupini vadi danes 35 plesalk, osnovnošolk iz Pirana, Portoroža, Lucije in Sečovelj. Širšemu občinstvu se pred koncem šolskega leta vsako leto predstavijo s samostojno plesno prireditvijo v portoroškem Avditoriju, pripravijo pa tudi plesni program božično novoletnih prireditev namenjenih otrokom, večkrat pa nastopajo še na prostem. Plesna skupina se tradicionalno udeležuje tudi Srečanja plesnih skupin Primorske in sodeluje na Gledališko plesnem maratonu v Izoli. Velik uspeh pa je letos dosegla solistka baletne skupine Metulj Tijuana Križman, ki se je marca udeležila Mednarodnega prvenstva Musicol in Show Dance "AUSTIRAN OPEN" v Celovcu, na katerem je dosegla najvišje število možnih točk in si tako priplesala udeležbo na I. Evropskem prvenstvu (23. in 24. maja na Reki). Udeležila se je tudi Festivala koreograf-skih miniatur v Beogradu, kjer je bila zelo uspešna, aprila pa je bila še na prireditvi INTEATRO 98 v Fagagni, Italija.
Omenjenih prireditev in festivalov so se lahko udeležili le solisti in dueti, zato se piranska plesna skupina s širšimi koreografijami ni mogla prijaviti. Udeležba večjega števila plesalk bi seveda pomenila znatno večje stroške, česar pa si ne bi mogli privoščiti. Metulj deluje namreč le ob skromni pomoči občinskega proračuna ter s članarino, ki jo prispevajo starši. Tudi nastopi ne prinesejo dovolj sredstev; žal pa se tudi sponzorji ne odzivajo, kot bi želeli.
Ne glede na težave se skupina zagnano pripravlja na zaključni nastop, ki bo predvidoma 17. junija v Avditoriju. Letošnja prireditev bo imela naslov Na metuljevih krilih - večer sodobnega plesa. Poleg naših plešočih Metuljev se bo predstavila tudi plesna skupina Lai iz Izole.
Svetovni dan knjige v Piranu
Nezadržnemu pohodu elektronskih medijev ni videti konca. Ob koncu tega tisočletja so zavzeli že tako rekoč vsako poro našega življenja in obetajo še večji (globji) prodor ob vstopu v tretje tisočletje našega štetja.
Marsikdo je napovedoval, da bodo elektronski mediji s svojo invazivnostjo, predvsem pa z neskončnimi možnostmi komuniciranja, ki jih nudijo, povzročili zaton tiskanih medijev: časopisov in knjig. Kaže pa, da ne bo tako. Že časnikov in revij, za katere se je zdelo, da jim bije plat zvona, je celo v majhni Sloveniji vsak dan več, knjiga pa v resnici sploh nikoli ni bila ogrožena. To pri nas dokazuje tudi letošnji svetovani dan knjige, ki so mu v Piranu priredili pravo slavje. Prireditev so pripravili knjigarna Libris, Gimnazija Piran, Mestna knjižnica, vrtec Mornarček in osnovna šola Cirila Kosmača. Piranski gimnazijci so ob tej priložnosti - 22. aprila, na predvečer dneva knjige - gostili priznano pisateljico, ki sicer živi v Piranu, Marinko Fritz Kune, o čemer so nam poslali poročilo.
LITERARNI VEČER Z MARINKO FRITZ KUNC
Ob dnevih knjige je Gimnazija Piran pripravila literarni večer s priznano pisateljico Marinko Fritz Kune.
Pisateljica nam je predstavila svoji uspešnici, romana Borboletta in Janov krik. Na podlagi lastnih izkušenj je Marinka Fritz Kune pozno v večer pripovedovala o svojem pogledu na drogo in njene uživalce.
Predstavitve knjig se je udeležilo izredno malo staršev, kar je zelo žalostno. Droga je problem, ki se je že globoko usidral v našo družbo. Narkomanov je veliko, preveč; a mi si pred tem dejstvom zatiskamo oči. Zakaj?
In kot je zapisala pisateljica: "Narkomanovo življenje je vrtinec v puščavskem viharju. Sebi in drugim meče pesek v oči. Z njim drviš in to je poseben propad. Rešuješ minute, ure, morda dneve. Naprej ne vidiš! Ljudi gledaš v hrbet. Kot rešilni avto divjaš, da ne bi prišel prepozno. Tudi sebe prevažaš v njem. Svoje ubogo življenje. Narkoman ali ti, v vrtincu je vse prepleteno."
Droga ni nekaj imaginarnega, nekaj, kar nas ne more prizadeti. Droga je tu, med nami, in dovolj je sprenevedanja! Čas je, da spremenimo odnos do nje in do ljudi, ki so postali njena žrtev. Niso vsi uživalci drog kriminalci, posiljevalci in ubijalci, kot si jih marsikdo površno predstavlja. To je nesrečna mladina, to smo mi, ki imamo pravico do pomoči. Žal se tega zaveda veliko premalo staršev.
Večer smo zapustili bogatejši z upanjem, da bo takih literarnih večerov še več.
Vanja Zrimšek in Sandra Kiševič,
dijakinji 1. letnika Gimnazije Piran
Poletna glasbena šola v Piranu že tretjič
Tudi letos bo od 27. junija do 11. julija v Piranu potekala že tradicionalna, tretja mednarodna poletna glasbena šola. Pripravljajo jo Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran, piranska Glasbena šola in portoroški Avditorij. V Piran, mesto bogate glasbene in koncertne tradicije, taka šola, v kateri imajo pomembno mesto godala, nedvomno sodi. Umetniški vodja bo letos oboist (član orkestra Slovenske filharmonije) Matej Šare, poučevali pa bodo mednarodno priznani glasbeniki in profesorji. Naj tokrat posebej omenimo še Metoda Tomaca, sicer doma iz Pirana, kjer je tudi začel svojo uspešno glasbeno pot in bo na letošnji šoli poučeval rog. Metod Tomac, ki je zaključil šolanje na ljubljanski Akademiji za glasbo in se izpopolnjeval v Italiji, je od leta '89 član Slovenske filharmonije in pihalnega orkestra Slowind.
Med poletno glasbeno šolo bodo pripravili komorni koncert predavateljev, koncerte slušateljev in pa zaključni koncert orkestra. Glasbeniki bodo nastopali tudi na prostem in tako popestrili kulturno dogajanje v mestu. Kot lani je tudi letos razpisana nagrada za najboljšo izvedbo Tartinijeve skladbe, ki jo podeli župan naše občine na zaključnem koncertu (lani jo je prejel mariborski kvartet Fergus). Lani je bila prvič podeljena tudi štipendija Tartinijevega sklada.
Lansko poletje se je glasbene šole v Piranu udeležilo 33 glasbenikov iz Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije. Vsaj toliko jih pričakujejo tudi letos. Piranska glasbena poletna šola pomeni, razen obogatitve kulturnega dogajanja v mestu, tudi nadaljevanje glasbene tradicije in pomemben prispevek k turistični promociji kraja.
Glasbena šola z znamenitimi beneškimi okni na Levstikovi ulici v Piranu.
Mercator^Degro Portorož
Vaš najboljši sosed vas pričakuje odprtih vrat
Nella Lettera ai lettori di Portorožan, numero 4 (aprile/maggio '98) la firmataria, Marisa Rogić, qualifica il sig. Kribel come persona "dalla visione distorta della realta' - il che, aggiunge - e' evidente gia' da qualche anno".
Noi, invece, conosciamo il signor Kribel come persona impegnata, padre attento e partecipe alle vicende, anche scolastiche, del figlio: un alunno che sta' concludendo la scuola dell 'obbligo e che finora risulta corretto nel comportamento e di ottimo profitto.
Un tanto, con la convinzione che la categorizzazione di un genitore che considera fatti e situazioni con un' ottica diversa, non sia pre-rogativa di Marisa Rogić, tanto piu' se nominata guida pedagogica.
Portorose, 12 maggio '98
Lettera firmata
Pripis uredništva: Podpisi (osem) so shranjeni v uredništvu
Lettera al Portorožan
Desidero puntualizzare che il signor Z. Kribel, laureato in matemat-ica, con conseguito diploma di studi post-laurea in informatica, che corrispondono al titolo di "MAGISTER" IN SLOVENIA, non ha una visione distorta della realta', come da affermazione di M. Rogič nella Lettera ai lettori del Portorožan apparsa sui num. 4 dello stesso, semmai la sua comprensione della realta' e' fin troppo lucida.
Irene Poletti-Kribel, Sezza
Še o pomolu v Portorožu
Na moje komentirano poročilce o obnavljanju portoroškega osrednjega pomola v letošnji 3. številki Portorožana (Kdo naj sodi o pomolu?) se je v prejšnjem Portorožanu oglasil kap. Franjo Žele (Le čevlje sodi naj kopitar!). Gospod Žele, ki ga v svojem prispevku osebno nisem omenjala, se je očitno prepoznal v čolnarjih (on jih neskromno imenuje ladjarji), ki so imeli marsikatero gorko povedati na račun obnavljanja pomola. Kaže, da ga je najbolj zbodel izraz zaslužkarstvo, ki ga uporabljam v svojem pisanju.
Ne bom dolgovezila in se spuščala v osebna špikanja, kar dela g. Žele - a kako naj rečem drugače tistim, ki pomol uporabljajo za privez svojih ladij, za kar pa upravljalcu (v našem primeru Okolje Piran) ne plačujejo? Trije ladjarji, ki imajo privez na pomolu v Portorožu, so bili do marca letos Okolju dolžni nekaj manj kot 10 milijonov tolarjev (kap. Žele, ker se je pač v svojem odgovoru izpostavil, okoli poltretji milijon...). Glede trditve kap., da je resnic vedno več, pa v razmislek - resnica je zmeraj samo ena, le vsak jo vidi s svojimi očmi (priznam, sama nisem izjema).
Livija Sikur Zorman
borzno posredniška družba
PFC
llnt€Pfin
Primorski Finančni Center Interfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
nakupi in prodaje vrednostnih papirjev na borzi,
nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, s katerimi se že lahko trguje,
vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA,
poleg tega pa nudimo tudi storitve terminskih poslov in leasing.
POTAPLJAČI - ČISTILCI
Slovenski potapljači že peto leto čistijo naše morje - Da premoremo Slovenci le za žlico morja in za daljši trak morske obale - je pač že utrujajoče dejstvo. Manj znano pa je, da so slovenski potapljači v štirih letih, odkar so se lotili čiščenja slovenske obale in obalnega pasu, z našega morja potegnili 100 tonskih zabojnikov smeti. Letošnje čiščenje, ki je že petič, se je začelo 9. maja v piranskem mandraču. Potapljači smetarji so iz morskih neder potegnili marsikaj, kar ne sodi tja: staro železje, plastiko, avtomobilske gume, gostinske stole, pločevinke... Potapljači želijo torej očistiti naše morje nesnage; toda njihova hotenja so še širša - da bi njihova akcija Biser pod soncem, pod morjem biser postala krovna znamka vseh čistilnih akcij. In ko bi nekoč ljudje na obali videli znak Bisera, bi vedeli, da je bilo tamkaj morsko dno očiščeno... Na sliki: potapljači 23. maja čistijo morsko dno pred Bernardinom. (L.S.Z., M J.)
Zakaj občinska uprava podpira črne gradnje
V	zadnji številki Portorožana se je g. Franko Fičur, piranski župan, odzval na moj članek Zakaj občinska uprava podpira črne gradnje. V članku sem na primeru sedmih na črno zgrajenih počitniških hiš poskušal s konkretnimi argumenti prikazati škodljivost legalizacije, ki jo predlaga župan. Take legalizacije prinašajo občanom ekonomsko in ekološko škodo, črnograditeljem iz notranjosti pa ogromne ekonomske koristi. Tako nagrajevanje črnograditeljev pa je tudi največji vzrok za nove črne gradnje.
Pričakoval sem, da bo g. župan na moje javno izrečene trditve, ki govorijo o nestrokovnosti in nepoštenosti njegovih predlogov, odgovoril s protiargumenti (če bi jih seveda imel...).
Vendar se sorazmerno dolg županov odgovor same zadeve sploh ne loteva. Zato ga ponovno sprašujem, naj nam občanom argumentira dobronamernost njegovega predloga, saj se bomo sicer spraševali, ali gre za nestrokovnost, neosveščenost ali morda celo za korupcijo.
Pa še o nujnosti obveščanja javnosti, kar gre županu najbolj v nos.
Obveščanje javnosti preprečuje zlorabe
Da je javno objavljanje nujno, je namreč dokazal prav župan sam.
V	predlogu sprememb občinskega plana ste, gospod župan, predlagali, naj občinski svet na črno zgrajeni kmetijski objekt v krajinskem parku (last vašega tasta) spremeni - v stanovanjski objekt. Vrednost takega darila se po mojem giblje okoli 10 milijonov SIT. Čeprav je več posameznikov in organizacij v času javne obravnave sprememb plana temu nasprotovalo, ste pri svojem predlogu vzrtajali! Šele po objavi konkretnega primera v časopisu ste predlog umaknili in sicer z razlago, da je šlo za napako.
Ti napakica ti!
Žare Lipušček
PORTOFLEŠI
Ze nekaj časa se nismo sprehodili od Lucije do Pirana. Lepi pomladni popoldnevi pa kar vabijo v to.. Žal pa je pomlad privabila na plan tudi brenčeče, prdeče in smrdeče avtomobilčke na lucijskem kartingu.
I a območju marine in športnih površin, kjer se Lucija in Portorož "zlivata" eden v drugega, se vrstijo sejmi in razstave: za Internautico je zdaj na vrsti 5. sejem Primorska razstavlja, ki pri nas gostuje drugo leto, serijo pa bo nadaljeval sejem športa Fittest. Lucija zdaj postaja živahno središče dogajanja v naši občini.
Na objektu Pivnica, v območju kompleksa Metropolovih hotelov, se gradbeno/rušitvena dela nadaljujejo, nadaljuje pa se tudi
obnavljanje hotela Marita, ki si prizadeva postati hotel štirih zvezdic. *tari Palace se ne obnavlja (smo vam razkrili kaj novega?) Zob )časa ga je že tako zelo načel, da se mu bo zdaj zdaj zrušila streha. Upravna enota Piran je že februarja izdala lokacijsko dovoljenje, na katero se je pritožila soseda, ki ima hišo ob robu parka. Nanjo - na pritožbo sosede - se je menda pritožil župan. Potem, ko so vse obljube avstralskega podjetja Toncity, ki je ključni družbenik Imperial Palace, s katerim je Občina sklenila (ugotovljeno da škodljivo) najemno pogodbo za dobo 99. let, izkazale kot jalove, se je iz časopisnih poročil dalo zaključiti, kot bi za vse zavlačevanje z obnovo bila kriva pritožba omenjene sosede! Če ste naivni, verjamite!
VPalacevih Termah končujejo z gradnjo Thalasso centra, ki ga bodo svečano odprli 5. junija.
Primorski tisk je šel po gobe, Portorož pa je ostal brez papirnice (knjigarna pa je že itak izgubljena iluzija!). Imamo pa zato namesto papirnice še eno trgovino športnih artiklov! Portorož jo je še dobro odnesel: lahko bi bil dobil še eno zlatarno! Portorožani sicer nimajo kje kupiti sukanca in gumbov, knjig in zvezkov, blaga in pripomočkov za gospodinjstvo in še marsičesa vsakdanjega, lahko pa se na vsakem koraku navesijo z zlatom!
Ob spodnjem delu Belokriške ceste (od agencije Maestral do odcepa Stare ceste) so lani požagali topole in grmičevje, nemarno pa so pustili nizke štore, ob katere se pešci veselo spotikajo. Urad za komunalni nadzor je že obvestil Cestno podjetje, naj jih odstrani.
aj vas spom-nemo na neljubo dejstvo, da smo umrljivi in vam povemo, da pod/etje Finali obnavlja objekt z mrliškimi vežicami na piranskem pokopališču. Zdaj bo pod napisom Resurecturris lepše...
V' našem Piranu krajani še naprej protestirajo, govorijo o tem in onem kandi-
datu(-ki) za župana (nazadnje je nekdo povlekel na dan ime LDS-ovskega Zorana Thalerja, nekdanjega zunanjega ministra, ki si je v Padni - kjer se, mimogrede, tudi "gredo zdrahe" - omislil vikend).
*tavba Krajevne 'skupnosti Piran sije v obnovljeni fasadi.
22
portorožan št. S
NASMEJMO SE S PDRTGROŽANOM
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA
POLETJE TRKA NA VRATA
(Prosti spis)
Pred nami je najlepši letni čas - poletje. To je čas, ko država in občine s polno paro obnavljajo in dograjujejo cestne površine. Moj tata pravi, da je to predstava, namenjena tujim turistom, da bi videli, kako priden je narod v tej deželi. Mislim, da ima prav in da jim način naše cestne gradnje zares ugaja, saj stojijo in stojijo v dolgih kolonah ter z namrščenimi obrazi opazujejo početje gradbincev.
Začetek poletja naznanjajo tudi ročne kosilnice, ki radostno brnijo po nasadih in zelenicah ravno ob sobotah in nedeljah, ki naj bi bile namenjene počitku. Državni zakon sicer prav zaradi hrupa prepoveduje košnjo ob koncu tedna, a kaj, ko pa koscem gredo stvari bolje od rok, če imajo veliko občinstva; le-to se zna samo regulirati in zapre okna, kadar hrup postane neznosen. Ljudje prebrisano zapirajo okna tudi takrat, ko so ob sobotnih in nedeljskih dopoldnevih na go-cart stezi v Luciji treningi ali tekmovanja in se jim včasih zazdi, da vozila vijugajo tik mimo njihove okenske police. Upajmo, da poletje ne bo prevroče in da bodo prebivalci dobro prestali to zapiranje; morda jim bo priskočil na pomoč veter in pihal s kopnega proti morju, kjer hrup nikogar ne moti.
V tem času spet oživijo tudi prepiri okrog hrupnih večernih lokalov in zabav, ki krajanom odžirajo spanec. Moj tata pravi, da se te stvari ne bodo nikoli spremenile, saj tisti, ki bi morali in mogli kaj ukreniti, stanujejo v zelo mirnih predelih. In je še dodal, da prav nekaterim med njimi bližajoče se volitve požrejo več spanca kot pa malo glasne muzike.
Nič novega ni niti na področju parkiranja, ki še zmeraj velja za eno najbolj tveganih dejanj na ozemlju naše občine. Moj tata pravi, da znani pustolovci, ki so se podajali med ljudožrska plemena in po pragozdovih stikali za kdo ve čem, sploh niso doživeli ničesar, če niso doživeli parkirne pustolovščine pri nas. Če je vse res, kar pravi moj tata, potem mi je že jasno, da bo na volitvah za novega župana zmagala oseba, ki bo imela najbolje izdelan program za boj proti hrupu in za ureditev parkirnih mest.
Začetek poletja naj bi spravil v popolni tek tudi kolesje gostinstva in turizma. Moj tata pravi, da pri nas ni gospodarske panoge, ki bi se bolj bala novih prijemov in novosti nasploh. Če odštejemo bazene hotela Morje (ob tem podvigu je celo moj tata pozabil na pikrost in s tem pokazal svoje odobravanje) in namestitev modulatorjev za pozitivno sevanje v Grand hotelu Palace (naslednja faza bo morda brezplačno vedeževanje iz kart), potem se v našem kraju okrog novih, boljših turističnih ponudb komaj kaj dogaja. Moj tata pravi, da so še najbolj opazni jumbo plakati v Portorožu: nameščeni so tako, da spretno zakrivajo pogled na morje in okolico nasploh. Vse kaže, da Slovenci prav uživamo v skrivanju darov matere narave: zlepa ni dežele, kjer tuji obiskovalec tako težko odkrije kakšno zanimivost! Če pa še tu in tam katera predrzno izstopi iz okolice, jo naglo zakrijemo z gradbiščem, zaprtim odlagališčem ali plakati, da jo odvadimo bahavega razkazovanja. Še sreča, da imamo vsaj marino, ki se bo menda začela širiti v Jernejev kanal! Moj tata pravi, da bi s tem ubili dve muhi na en mah: v občinsko blagajno bi priteklo nekaj denarja, ekologom in zelenim pa bi zaradi posega v okolje spet vrgli kost, s katero bi preganjali dolgčas in svetu že stotič dokazali, kako pri nas raje poslušamo šuštenje bankovcev kot pa svareče opomine o propadanju naravnega okolja. Na vsak način pa je sreča za naš turizem, da k nam prihajajo v glavnem nezahtevni, preprosti ljudje, ki vse leto varčujejo, da lahko poleti preživijo dva tedna malo drugače; zakaj bi se torej pretirano trudili z novimi ponudbami7
Spričo toliko besed o turizmu in gostinstvu je mojega tato zamikalo, da bi r,i po dolgom času to stvari ogledal "v živo", zato se jo v veliki naglici odpravil /doma in žo mod vrati zaklical, da gre v bife ' Pri /ojrii Mpr, irriarn obcutok, da srj jo hotel izogniti maminim običajnim predavanjem rj domačih živalih.
Sonja Požar, Lucija
Mojster izvrstnih slaščic je pekarna
STARI PEK,
ki vas vsak dan pričakuje v svojem sladkem butiku v Luciji z najizbranejšimi dobrotami
•	• • 1	v •
iz svojih peci...
H)
HONDA.
IZKUŠNJE PRETEKLOSTI
ZA VOZILA PRIHODNOSTI
ndromeda d
.0.0.
POOBLAŠČEN/PRODAJALEC VOZ/L HONDA ZA JUŽNO PP/MOPS/CO
S
GENERATORJI
Ferrarska 14, Koper, tel.: 066 37 539
Urnik vsak dan od 9. do 19. uro, sobota 8 -12
ELETTII MEMBRI DELLA COMUNITA1 DEGLI ITALIANI "GIUSEPPE TARTINI"
Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano: BORIS BERTONI e ALBERTO MANZIN
Nella seduta della nuova Assemblea della Comunita1 degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano di martedi 26 maggio 1998 e stato nominato Presidente Boris Bertoni e Vicepresidente Alberto Manzin. Nel mese di aprile presso la Comunita' degli Italiani si e votato per il rinnovo del direttivo. Sedici i candidati in lizza per i tredici posti che saran-no occupati neIPordine: Fulvia Zudič (443 voti), Boris Bertoni (366 voti), Luciano Monica (359 voti), Ivano Musizza (357 voti), Vili Petronio (338 voti), Pietro Rotter (333 voti), Sandro Kravanja (318 voti), Maria Palaković (312 voti), Alberto Manzin (307 voti), Marisa Rogić (304 voti), Vittorio Lusa (295 voti), Ketti Detoni (285 voti), Daniela Paliaga-Janković (281 voti). Non hanno ottenuto il numero sufficiente di preferenze per venir promossi Silva Červar, Adelia Biasiol e Arcangelo Svettini. Da rilevare che nella stessa occasione sono stati eletti pure i rappresentanti di Pirano neIPUnione Italiana: Fulvia Zudič, Luciano Monica e Sandro Kravanja.
HOROSKOPI!!! NATALNI HOROSKOP -
Kompletna analiza vaše osebnosti in karakterja. KARMIČNI HOROSKOP -
Vas zanima, kaj ste počeli v prejšnjem življenju? Globok uvid v osebnost človeka, razpoznavanje sposobnosti ali talentov ter ozaveščanje in reševanje težjih psiholoških problemov. PARTNERSKI HOROSKOP - Medsebojna privlačnost, harmonija in neskladnosti v ljubezenskih in drugih odnosihTRANZITNI HOROSKOP -Vpliv zunanjih okoliščin na vas v obdobju 1 LETA. Brezplačne interpretacije. Cena horoskopa (15 do 30 strani) - 2000 sit.
astr. Armand Keber C.na Markovec 29 6000 KOPER tel. 066/ 275 434
HOROSKOP
ZNAMENJE MESECA - DVOJČEK
Vi ste razposajeni in večni otrok, ki kot metuljček leta od cveta do cveta in vara, če le tako nanese. Običajno le zaradi gole radovednosti in da mu ni dolgčas. V najkrajšem času bi želeli vse poskusiti. Kar Vam je danes všeč, boste jutri zavrgli in pozabili. Takšni pa ste tudi v ljubezni. Zaradi vašega pustolovskega duha se Vam v življenju vedno mudi in Vam kronično primanjkuje časa. Tudi v Vaši pretirani gos-tobesednosti vam je težko dolgo in pozorno slediti, saj ves čas nekam drvite. Le pazite, da vas ne bo ustavil kakšen hrast! Saj je povsod v vas nemir: duši, očeh, rokah, da o nogah in načinu vožnje niti ne govorimo...
JUNIJ '98
OVEN
Želeli si boste novih osvajanj, razburljivih doživetij in strastne ljubezni. Najdite zlato sredino, saj je kompromis edina rešitev. Ne pozabite na partnerja.
BIK
Spet boste uživali, kot se za vas spodobi. Strast in čutnost se vam bosta prepletala do jutranjih ur. Ne pozabite, da vas ob osmih čaka služba!
DVOJČEK
Svoje flirtanje boste dobro skrili pred partnerjem. Spretno boste rešili probleme, a se bodo kmalu pojavili novi. Zmanjšajte svoja dirkanja in omejite ljubezenske pustolovščine.
RAK
Zvesto in potrpežljivo boste čakali na pravi trenutek ter na dolgo in široko razlagali o svoji občutljivosti in čustvenosti. Ne bodite igrača v rokah drugih! Kdor ne tvega tudi profita ne pobira!
LEV
Spet boste nasedali komplimentom in laskanju. Razburjanje ob novih ciljih bo zelo močno, zato pazite, da vas blesk ne bo preveč oslepil!
DEVICA
Posvetite se delu. Nato pa tudi uživanju v brezdelju. Večja prilagodljivost vam ne bi škodila. Ni vse v življenju matematika.
TEHTNICA
Zaradi partnerstva boste zaskrbljeni. Krajša partnerjeva odsotnost bo pripomogla, da boste bolj ocenili vajin odnos. Našli boste čas za uskladitev vajinih odnosov.
ŠKORPIJON
V stikih z drugimi bodite iskreni, sicer bodo tudi drugi skrivnostni do vas. Bodite odkriti in povejte, kaj vam ni všeč, pa se boste izvlekli iz težke situacije.
STRELEC
Na obzorju je skupno potovanje s prijateljem in morda tudi kaj več. Razumeli se boste in odlično dopolnjevali. Poskušali boste narediti dolgoročne plane.
KOZOROG
Odločiti se boste morali za pomembno odločitev. Ne obsojajte partnerjeve zaprtosti, temveč se raje sami odprite. Nekaj več strasti vam ne bo škodilo.
VODNAR
Ko bo zadeva postala resnejša, boste spet pobegnili. Globoko boste vdahnili zrak in tako začutili svobodo. Vsem bo jasno, da nekaj ni v redu, razen vas.
RIBA
Ista stvar ne bo več tako rožnata, kot se vam je zdela včasih. Sprostite se in pozabite na hrepenenja. Pokažite včasih tudi svojo voljo in se uprite popustljivosti.

Marinko Babič, s.p., Lucija, Obala 127 Tel.: 066/772-516, mob.: 0609/649-673 GSM: 041/615-943 ali 041/649-673 Urnik: vsak dan od 8-14, nedelja zaprto
-	PROMET Z NEPREMIČNINAMI
- RENT-A-CAR
-	ORGANIZACIJSKE STORITVE VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH
IN DRUGIH OBJEKTIH

TRGOVINA Z RABLJENIM BLAGOM
(tehnične in druge vrste blaga) Lucija, Obala 136, tel.: 066/773-673 GSM: 041/649-673 ali 041/615-943 Urnik: vsak dan od 8-12. 16-19. sobota od 8-13.
SE V PERG0l/i
PIZZERIA - PCJ3
41
PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775
Vsak dan do 04!
"TRI VESELE URICE" OTROŠKI ŽIV - ŽAV
VSAKO NEDELJO OD 1600 DO 190
TRE ORE DI: "BIMBI Ш ALLEGRIA"
TUTTE LE DOMENICHE DALLE 16°° ALLE 1900
4
Tinta d.o.o.
Obala 55 - Portorož (Splošna plovba) 066/76-793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure
-	fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)...
-	tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil
-	vezava dokumentov, seminarskih nalog
-	izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format
NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko interneta.
Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah!
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: gospa iz Lucije, ki ne želi biti imenovana 5.000 tolarjev, Arcangelo SVETTINI iz Pirana 2.000 tolarjev, Marija URŠIČ z Vesne 1.000 tolarjev, Portorožan Attilio MIANI, ki živi v Švici 10.000 tolarjev in ga. Cilka BARLIČ iz Pirana 10.000 tolarjev, Cvetka P0TAR iz Portoroža 3.000 SIT. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Številka/numero 5* maj/maggio-junij/giugno 1998* letnik/anno VIII* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTV0/REDAZI0NE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola* naklada/tiratura 3.000* izdajatelj/editore: KS P0RT0R0Ž/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose* tel.: 066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUEST0 NUMERO HANNO C0LLAB0RAT0: Natalija PLANINC, Borut VALENČIČ, Jana TOLJA, Janja PALAK0VIČ, Barbara KLJUN, Nada KOZINA, Ksenija BENEDETTI, Fulvia ZUDIČ, Marjan MASLO, Vojka ŠTULAR, Nina RAVBAR, Bogdan PAJEK, Valentina KLEMŠE, Franc BERGANT, Cesarina SMREKAR, Vanja ZRIMŠEK in Sandra KIŠEVIČ, Armand KEBER, pa so kdo
K
Počitnice brez velikih finančnih bremen za Vas in Vase družinske člane
POČITNIŠKA POSOJILA
Bliža se čas pooočitniiiiic! Tudi za Vas.
Da bodo počitnice še bolj prijetne, lahkotne in razigrane kot kadarkoli prej, je poskrbela kdo drugi kot Vaša banka.
Tako lahko po zelo ugodni fiksni mesečni obrestni meri 1,21% pridobite gotovinsko kratkoročno posojilo z rokom vračila od 3 do 12 mesecev, ki ga lahko uporabite za različne namene po Vaši volji in izbiri.
Informativni izračun za šest mesečna posojila:
Višina posojila	100.000 SIT	300.000 SIT
Znesek anuitete	17.381 SIT	52.141 SIT
Število anuitet	6	6
Mesečna obrestna mera	1.21 %	1.21 %
Znesek vračila	104.286 SIT	312.846 SIT
Pozor!
Ta posebna ponudba je časovno omejena, zato Vam svetujemo, da se čimprej oglasite v Vaši enoti Banke Koper.
P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI
*	MIZARSTVO KLARIČ, s.p.: montaža in servis pohištva na terenu. Tel.: 645-726, med 8-12 in 15-19 uro.
*	INŠTRUKCIJE MATEMATIKE za srednje in osnovne šole nudim. Tel.: 74-536, Anela.
*	UGRAJEVANJE stavbnega in drugega pohištva. Tel. 76-953, Dejan JUKIČ, Strma pot 10, Portorož.
*	EN0S0BN0, OPREMLJENO STANOVANJE
(samostojni vhod, parkirni prostor) na Lepi cesti v Portorožu oddam. Informacije: 75565, Marjana Cankar.
*	PRŠUT brez kosti, vakuumsko pakiran in ovčji sir, po izredno ugodnih cenah, dostava na dom. Naročila v večernih urah - od 21. do 22. ure na 066/73-400.
*	POMOČ V GOSPODINJSTVU (likanje, pospravljanje, kuhanje...) v dopoldanskem času nudi upokojenka. Inf.: 76-953, zvečer.
*	PRODAM JOGI POSTELJO dimenzij 180x200 cm. Informacije na tel.: 76-012, po 20. uri!
*	Inštruiram angleščino in italijanščino za
osnovne in srednje šole. Tel.: 773-449, Daniela.
*	Poticujem igranje KITARE ZA ZAČETNIKE
na svojem domu v Portorožu. Pokličite na: 73-335.
*	Angleški jezik ni težak, če vam snov pravilno razložijo. Za kvalitetne in poceni inštrukcije za osnovne in srednje šole, pokličite še danes na telefon: 528-016.
V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.
Socialdemokratska mladinci
VABI
na okroglo mizo, ki bo v petek. 12.6.1998 ob lH. uri. v Italijanski skupnosti "Giuseppe Tartini1'v Piranu, na temo
"ALI SE MORA ŽENSKA ODLOČITI MED KARIERO IN DRUŽINO?"
Gostje: dr. Katja Boh, ga. Rosvita Pesek, ga. Bernarda Jeklin.
Vljudno vabljeni!
AVDITORIJ PORTOROŽ JUNIJ 1998
Vstopnice lahko kupite ali rezemrate vsak delavnik od 8.00 do 14.00 ure v vratarnici Avditorija in dve uri pred pričetkom predstave na blagajni Avditorija (tel. 066 746 610). e-mail: kkpc-avditorij @ siol. net internet: www2.arnes.si/guest/kpavdpl
KULTURNE PRIREDITVE
petek, 12. junij, ob 21.00
Križni hodnik samostana s. Frančiška Piran
godalni kvartet carl nielsen
Kvartet sodi že 25 let med vodilne elemente danskega glasbenega življenja, tako v klasičnih interpretacijah kot poustvaritvah sodobnih kompozicijskih idej.
V	sodelovanju z Društvom dansko-slovenskega prijateljstva.
Vstopnina: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1.200 SIT)
sreda, 17. junij, ob 19.00
Večer sodobnega plesa na metuljevih krilih
Baletna skupina Metulj iz Pirana pod vodstvom Lidije Pogačar in Plesni studio Lai iz Izole pod vodstvom Liliane Šantič.
V	sodelovanju z ZKD Karol Pahor iz Pirana Vstopnina: 800 SIT (otroci in šolaiji 500 SIT)
petek, 19. junij, ob 21.00
Koncert zabavne glasbe
kreslIN predIN LOVŠIN
Po zelo uspešnem koncertu v Ljubljani nov skupni nastop v Portorožu.
V	sodelovanju s turistično agencijo Maona iz Pirana. Vstopnina: 2.000 SIT (študentje, upokojenci 1.500 SIT)
od četrtka, 25. junija, do nedelje, 28. junija 19. festival sodobne ljudske glasbe EBU
Festival sodobne ljudske glasbe poteka od leta 1980 vsako leto v drugi državi pod pokroviteljstvom Evropske radijske zveze - EBU in \ sodelovanju z evropskimi radijskimi postajami. Festival predstavlja, razvija in spodbuja sodobno ljudsko glasbo evropskega kulturnega okolja.
sobota, 27. junij, ob 21.00-Gledališče Tartini v Piranu gledališka predstava
IGRA O LJUBEZNI IN NAKLJUČJU
V	sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom.
ponedeljek, 29. junij, ob 21.30 -Tartinijev trg Piran gledališka predstava
Indijsko gledališče Kathakali : RAMAJANA
V	sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom.
Bela dvorana Avditorij a
do 20. junija
Razstava aktov društva SOLINAR iz Pirana
FILMSKI PROGRAM
ponedeljek, 1. junij, ob 20.30
film o katastrofi
ZADNJI UDAREC (Deep Impact)
režija: Mirni Leder
gl. vloge: Robert Dmvall, Tea Leoni, Morgan Freeman
sobota, 6. junij, ob 20.30 in nedelja, 7. junij, ob 20.30
znanstvena fantastika SFERA (Sphere)
režija: Barry Levinson; gl. vloge: Dustin Hoffman, Sharon Stone, Samuel L. Jackson
sreda, 10. junij, ob 20.30
Večer italijanskega filma IL CICLONE
režija: Leonardo Pieraccioni
gl. vloge: Leonardo Pieraccioni, Lorena Forteza
Film je v italijanskem jeziku.
V	sodelovanju s Skupnostjo Italijanov iz Pirana.
petek, 12. junij, ob 20.30 in nedelja, 14. junij, ob 20.30
akcijski film
ZVEZDNI ŠERIFI (U. S. Marshalls)
režija: Stuart Baird; gl. vloge: Tommy Lee Jones. Wesley Snipes, Robert Downey jr.
sobota, 13. junij, ob 20.30
črna gangsterska komedija JACKIE BROWN
režija: Ouentin Tarantino; gl. vloge: Samuel L. Jackson. Bridget Fonda, Robert DeXiro, Michael Keaton
nedelja, 21. junij, ob 21.30 grozljivka KRIK П (Scream 2)
režija: We s C renken
gl. vloge: Dewev Riley, Chief Hartley. SindneyPrescoti
torek, 30. junij, ob 21.30
Parada največjih uspešnic leta *97 in *98
MOJ BIVŠI SE POROČI (My Best Friend's Wedding)
režija: P. J. Hogan; gl. vloge: Julia Roberts. Cameron Diaz, Dermont Mulroney
Cena vstopnice za filmsko predstavo je 600 SIT Filmski abonma za vse filme je 2.000 SIT
NAPOVED ZA JULIJ
od 1. do 4.7 - Svetovno prvenstvo v plesih Piranski glasbeni večeri (samostan s Frančiška) 3.1.- Obalni komorni orkester 10.7 - Dubravka Tomšič, klavir 17.7,- Studio za tolkala 24.7,- Kvartet Tartini 31.7 - Trio Lorenz 5.7 - letni oder: Roberto Magnifico, koncert 9.7.- letni oder: Pika, gledališka predstava 10.7,- letni oder: Spektakel Tahiti 18.7 - Tartinijev trg. Melodije moija m sonca 19.7 - letni oder: Carl Orff: Cannina burana
Pridržujemo si pravico do sprememb v programu.
AVDITORIJ PORTOROŽ GIUGNO 1998
I biglietti d' ingresso possono essere acquistati nei giorni feriali dalle 8.00 alle 14.00 nell' ingresso dell' Auditorio, oppure in biglietteria due ore prima dell' inizio della rappresentazione (tel.: 066 746 610). e mail: kkpc-avditorij@siol.net internet:www2.arnes.si/guest/kpavdpl
MANIFESTAZIONICULTÜRALI
venerdi 12 giugno alle 21.00 Chiostro di Pirano
quartetto d' archi carl nielsen
L'ensemble, significativo interprete danese attivo da 25 anni, porta il nome di uno dei piu importanti compositori danesi. Dal loro vasto repertorio sentiremo un brano di Carl Nielsen e due capolavori classici per quartetto d'archi: l'ardito "Quartetto delle dissonanze" di Mozart e un tardo quartetto di Schubert denominato "La morte e la fanciulla". In collaborazione con l'Associazione per l'amicizia danese-slovena. Prezzo del biglietto: 1.500 SIT (študenti e pensionati 1.200 SIT)
mercoledi 17 giugno alle 19.00
Serata di danza moderna
sülle ali della farfalla
Si esibiranno: il gruppo di danza Metulj, diretto da Lidija Pogačar, e lo studio di danza Lai di Isola, diretto da Liliana Santič
In collaborazione con la SAC Karol Pahor di Pirano. Prezzo del biglietto: 800 SIT (bambini e Scolari 500 SIT)
venerdi 19 giugno alle 21.00
Concerto di musica leggera
kreslIN, predIN, LOVŠIN
Dopo il siicesso ottenuto a Lubiana, nuovamente insieme a Portorose.
In collaborazione con la agenzia turistica Maona di Pirano.
Prezzo del biglietto. 2.000 SIT (študenti e pensionati 1.500 SIT)
dal giovedi 25 giugno fino alia domenica 28 giugno 19° festival EBU della musica popolare contemporanea
II festival della musica popolare contemporanea si tiene ogni anno in un Paese diverso ed e patrocinato dall'EBU e dai produttori e redattori delle stazioni radio europee. II festival rappresenta, sviluppa e promuove la musica popolare contemporanea europea._
sabato 26 giugno alle 21.00 - Teatro G. Taitini di Pirano spettacolo teatrale
IGRA O LJUBEZNI IN NAKLJUČJU
In collaborazione con il Primorski poletni festival.
lunedi 29 giugno alle 21.30 - Piazza Tartini di Pirano spettacolo teatrale
Teatro indiano Kathakali: RAMAJANA
In collaborazione con il Primorski poletni festival.
MOSTRE Sal* Bianca delP Aytfitorf o
fino al 20 giugno
Mostra di nudi del gruppo di pittura SOLINAR di Pirano.
CINEMA
lunedi 1 giugno alle 20.30
catastrofico DEEP IMPACT
con Mimi Leder
di Robert Duwall, Tea Leoni, Morgan Freeman
sabato 6 giugno alle 20.30, domenica 7 giugno alle 20.30
fantascienza SFERA di Barry Levinson
con Dustin Hoffman, Sharon Stone, Samuel L. Jackson
mercoledi 10 giugno alle 20.30
Serata del film italiano il ciclone
di Leonardo Pieraccioni
con Leonardo Pieraccioni, Lorena Forteza, Barbara Enrichi, Massimo Cceccherini
venerdi 12 giugno alle 20.30, domenica 14 giugno alle 20.30
film d' azione U. S. MARSHALLS
di Stuart Baird; con Tommy Lee Jones, Wesley Snipers, Robert Downey Jr.
sabato 13 giugno alle 20.30 JACKIE BROWN
di Quentin Tarantino
con Samuel L. Jakson, Bridget Fonda, Robert DeNiro, Michael Keaton, Pam Grieg
domenica 21 giugno alle 21.30 thriller URLO 2 (Scream 2)
di We s Craven
con Dewey Riley, Chief Hartley, Sidney Prescott
martedi 30 giugno alle 21.30
commedia
MY BEST FRIEND'S WEDDING
di P. J. Hogan
con Julia Roberts, Cameron Diaz, Dermont Mulroney
II prezzo del biglietto e 600 SIT. L' abbonamento per tutti i film delle 20.30 - 2.000 SIT.
PRQSSIMAMENTE
dal 1 fino al 7-7 - Campionato mondiale di ballo Serate musicali piranesi (convento di S. Francesco) 3-7- Orchestra da camera del Litorale 10-7- Dubravka Tomšič, pianoforte 17-7- Studio per percussioni 24-7- Quartetto Tartini 31-7- Trio Lorenz 5-7- scena estiva: Roberto Magnifico, concerto
9-7-	scena estiva: Pika, spettacolo teatrale
10-7-	scena estiva: Spettacolo Tahiti
18-7-	piazza Tartini: Melodie del mare e del sole
19-7-	scena estiva: Carl Orff: Carmina burana
IL PROGRAMMA PUO SUBIRE MODIFICHE.