Urednikov kotiček Dobrodošli v jeseni, spoštovane občanke in spoštovani občani – bralci Lipnice. V jeseni, ki nam je (kljub suši indrugim vremenskim nevšečnostim) prinesla kar doberpridelek. In po vrhu še sladek, dodajajo vinogradniki. Slovo od poletja je bilo v naši občini kar pestro. Po eni stranismo v Berkovcih s pomembno pridobitvijo (vaškim vodovodom) proslavili 16. občinski praznik, v Bogojini so podvodstvom neumornega Ignaca Gaborja pod streho spravili 24. Košičeve dneve, v okviru katerih se je zvrstila kopica zanimivih prireditev. Seveda se s tem nabor dogodkov(tudi povsem strokovnih nasvetov), ki so našli prostor vpričujoči Lipnici, ne konča. Zato vas vabim, da se sprehodite po njeni vsebini. Pa prijetno branje vam želim. Vaš urednik Boris Cipot V prejšnji številki Lipnice smo napovedali, da bomo pričeli z novo rubriko z naslovom Mnenja, predlogi, pobude, kritike, pohvale, … v kateri lahko bralci uredništvu Lipnice zastavijo vprašanja v zvezi s celotno ObčinoMoravske Toplice, napišejo svoje mnenje o kakem dogodku, pohvalijo, kritizirajo, podajo predloge, …V uredništvo smo pravočasno dobili dve vprašanji, nakateri pa od ustreznih oseb še nismo dobili odgovorov,zato bomo le-te zapisali v naslednji številki Lipnice.Naj opozorimo še enkrat na pravila v tej rubriki: Privprašanju je potrebno dopisati svoje ime in priimek,kraj bivanja, ter telefonsko številko, da se lahko preveriidentiteta pisca. Uredništvo Lipnice si jemlje pravico, dabesedila, ki bi bila žaljiva (ali kakorkoli drugače sporna)ne objavi. Besedila pošljite preko elektronske pošte nanaslov glasilo.lipnica@gmail.com Župan Alojz Glavač bo kandidiral za člana Državnega sveta Bomo priča političnim kravjim kupčijam? Na 17. redni seji občinskega sveta Moravskih Toplic (bila jev četrtek, 27. septembra) so se svetniki dokaj hitro sprehodili skozi prvih pet točk dnevnega reda. Sprejeli so predlogodloka o ustanovitvi javnega podjetja Vodovod sistema B,potrdili predinvesticijsko zasnovo za oskrbo s pitno vodov okviru Pomurskega vodovoda sistem B, imeli nekaj pobud, vprašanj in mnenj (med drugim so se dotikala tudivnovičnega pojava divjih odlagališč), potrdili pa so tudisklep o sofinanciranju dodatnih deležev treh delovnih mestv DOŠ Prosenjakovci. Hitenje je bilo skorajda razumljivo,kajti šesta točka dnevnega reda je bila namenjena volitvamelektorjev in določitvi kandidatur za člane Državnega sveta. V njem ima Prekmurje enega predstavnika lokalnih interesov, vendar so v preteklosti ob iskanju primerne osebelokalni interesi znašli v senci politično strankarskih preigravanj. Kaže, da nas nekaj podobnega čaka tudi ob tokratnihvolitvah v Državni svet. Čeprav za enkrat uradne svetniškekandidature niso bile vložene, je na dlani, da se bodo za edini sedež v Državnem svetu potegovali trije kandidati. Županobčine Moravske Toplice g. Alojz Glavač (ki ga podpira SDS), dobrovniški župan g. Marjan Kardinar (LDS) in MarjanMaučec (SLS), trenutno generalni sekretar DS.Župan Alojz Glavač je svetnike prosil za podporo, obenempa tudi kandidiral za elektorja. Občinski sveti (v primeru Moravskih Toplic gre za dva) izvolijo elektorje, ti pa natajnem glasovanju odločajo o svetniških kandidaturah. Občinski svetnik in predsednik komisije za mandatno imunitetna vprašanja Andrej Baligač, ki mu je pri tej točki županzaupal vodenje seje, je svetnike seznanil z imeni kandidatov za elektorje, obenem pa tudi z namero župana AlojzaGlavača, da se kot kandidat za Državni svet poteguje zaelektorja. Svetniki so glasovali tajno. Rezultat glasovanja jebil za mnoge presenečenje (mogoče pa tudi ne, če se vzamev obzir, da se je v zadnjih dneh zlasti okoli elektorskih imen zgodilo marsikaj), na površje pa je prišla politična barva posameznikov. Kar 14 glasov podpore je namreč dobil županAlojz Glavač kot kandidat za Državni svet, zato pa mu je navolilnem listku za elektorja zaupalo le 7 svetnikov. 12 glasovje dobil podžupan Geza Džuban, 9 pa svetnik Štefan Kodila.Poraja pa se vprašanje, ali bosta izvoljena elektorja podprla našega župana na volitvah v Državni svet (te bodo poletošnjih predsedniških volitvah). Elektorji namreč odločajoo osebi, ki bo v tem predstavniškem telesu zastopal lokalneinterese Prekmurja. Župan je najprej čestital obema izbranima elektorjema in glede na izid glasovanja napovedalrazmislek o nekaterih potezah v prihodnje.Ob koncu seje je župan še seznanil svetnike s prihajajočogradnjo otroškega vrtca v Moravskih Toplicah, za katerega jeobčina (tudi s pomočjo Evropskega poslanca dr. Milana Zvera) pridobila več kot pol milijona evrov interventnih sredsteviz državnega proračuna. Gradnja se bo pričela v najkrajšemmožnem času, saj bo v naslednjih dneh odpiranje ponudbizvajalcev. Celotna investicija gradnje presega 1,6 milijonaevrov. Vrtec naj bi bil končan prihodnje leto. Boris Cipot LIPNICA – glasilo občine Moravske Toplice. Uredništvo: Boris Cipot – odgovorni urednik, Sonja Vöröš – urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija Danč Sabotin – predstavnica MNSS, Anita Čontala Pulič – tajnica uredništva, Štefan Jančarič, Janja Bürmen – TIC MT, Bojan Lukač - lektura in tehnična pomoč. Postavitev in tisk – Tiskarna aiP Praprotnik, 2012, naklada 2200 izvodov. Lipnica ni naprodaj – brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini, drugi zainteresirani pa na sedežu občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice – tel.: 02 538 15 00, faks: 02 538 15 02, e-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si. 2 : : : : : : : : : : Lipnica Berkovski vodovod na rojstnodnevni torti Za nami 16. praznik občine Moravske Toplice Uvod v letošnje praznovanje občinskega praznika je bilasvečana seja občinskih svetnikov v konferenčni dvorani hotela Vivat. Med vabljenimi gosti (župani sosednjih občin innekaterimi dosedanjimi občinskimi nagrajenci) sta bila tudidržavnozborska poslanca Ficko in Gönz, niti slavnostne sejepa je povezoval podžupan Geza Džuban. V slavnostnemnagovoru je župan Alojz Glavač spomnil na nekatere pridobitve naše občine v zadnjem letu. Ob tem je spomnil naskromnost kot vrlino, zato se velja veseliti sleherni še takomajhni pridobitvi. Na slavnostni seji so podelili priznanjain nagrado občine Moravske Toplice. Letošnji dobitnikiobčinskih priznanj in nagrad so postali: Geza Grabar izTešanovcev za dolgoletno uspešno delo na področju športa,gasilstva in informativnih dejavnosti, velika zahvalna listina je bila vročena otroškemu pevskemu zboru osnovne šoleFokovci, občinsko priznanje pa je prejel Drago Ivanič iz Bogojine – za dolgoletno uspešno delo na področju gasilstvain civilne zaščite. V kulturnem programu so nastopili članivokalnega kvinteta Aeternum. bljenci je bil tudi evropski poslanec in eden od kandidatovna letošnjih predsedniških volitvah dr. Milan Zver.Uvod v slavje v prepolnem šotoru je pomenila blagoslovitevin simbolična nazdravitev s kozarcem sveže pitne vode izberkovskega vodovoda.Po tej prijetni formalnosti je navzoče nagovoril župan.Spomnil je na pridobitve občine v zadnjem enoletnem obdobju, ki so bile realizirane iz sredstev občinskega proračuna.Poleg tega je napovedal nekaj večjih investicij v letu, ki prihaja – med drugim tudi gradnjo otroškega vrtca v MoravskihToplicah, za katerega bo del denarja iz interventnih sredstevprispevala tudi država.Slavnostni nagovor zbranim je namenil dr. Milan Zver. Spomnil je na svoje Prekmurske korenine, kajti po očetovi straniizhaja iz Bratoncev. Ko je govoril o razvoju Moravskih Toplic,ga je spomin odpeljal v čas, ko se je s svojo prekmursko babico hodil kopat v Moravske Toplice in pri tem priznal, dasta zaradi termalnega turizma kraj in občina doživela velikrazvojni skok. Dotaknil se je tudi jesenskih predsedniškihvolitev (te bodo na dan svetega Martina), na katerih se bopotegoval za naklonjenost volivcev. Zbranim je obljubil,da bo s svojo izvolitvijo deloval v prid vseh državljanov indržavljank, z enotnostjo in solidarnostjo (ti dve vrlini sta zanjnajpomembnejši) se bomo zmogli izviti iz krize in uresničitirazvojne cilje Slovenije.Na prireditvi so bila podeljena tudi priznanja v okviru akcijeMoja dežela lepa in gostoljubna, priznanja za najbolj urejene domove pa so podelili v DU Moravske Toplice.V okviru bogatega kulturnega in pestrega programa so nastopili: Melita in Jan Rutar, Lea Sapač, folklorna skupina DOŠProsenjakovci, učenki OŠ Fokovci s klasično kitaro, otroškipevski zbor tamkajšnje osnovne šole, recitator Martin Horvat, pevski zbor Marjetice DU Moravske Toplice, pevskizbor KTD Ady Endre Prosenjakovci, mladi plesalci latinskoameriških plesov (Lara Števanec, Žan Čakš, Jan Števanec inNastja Sagadin), plesna sekcija selanskih Frajl, za brušenjepeta pa je poskrbel narodno zabavni ansambel Dravinja.Vrli Berkovčani so tudi dobro poskrbeli za lačne in žejne. Sicer pa od besed več povedo fotografije. b.c. Naslednjega dne se je v prekrasnem vremenu dogajanjepreselilo v Berkovce. V to majhno vasico (ki ima 13 hišnihštevilk in 51 prebivalcev) je prišla množica od blizu in daleč,da skupaj z vaščani proslavi občinski praznik in se poveseliob izjemno pomembni pridobitvi – vaškem vodovodu, ki jebil v celoti financiran iz občinskega proračuna. Med pova 4 : : : : : : : : : : Lipnica Avtohiša Rajbar d.o.o. Mikloša Kuzmiča 19, 9000 Murska Sobota 02 530 11 32 www.avtohisa-rajbar.si Lipnica : : : : : : : : : : 5 Košičevi dnevi xxiv Poleg zahval za vse postorjeno mu tako rekoč vsi pisci-uvodničarji (z urednikom zbornika Brankom Kermanom in s člani pripravljalnega odbora XXIV. Košičevih dni) ob koncu svojih prispevkov zaželijo še veliko ustvarjalnih let.Odlični so strokovni članki v II. delu zbornika, v katerem škofovo delo zelo podrobno opisujejo dr. Vinko Škafar, prof.Jože Zadravec, dr. Andrej Hozjan in mag.Franc Kuzmič. Škafar piše o njem kot o pastoralnem delavcu v razpravi Jožef Smej kot pastoralni delavec. Obdela tri njegova pastoralna področja: oznanjevanje, liturgijo in pastirstvo oziroma kasneje služabniško voditeljstvo. Poudari,da si je Smej že kot študent teologije nabral veliko teološkega znanja, ki ga je na vseh treh omenjenih poslanskih področjih duhovnika vse življenje pridno uporabljal. Bil pa je – tako Škafar – v Bogojina z okoliškimi kraji oziroma z vsemi vasmi, ki spadajov Bogojansko župnijo, je v avgustu in septembru pripravila že 24. Košiča po vrsti. Letos že drugič v znamenju škofa dr. JožefaSmeja (prvič se je to zgodilo leta 1992, ob njegovi 70-letniciživljenja), tokrat ob njegovem visokem življenjskem jubileju–90. rojstnem dnevu. O visokem slovenskem cerkvenem dostojanstveniku, blagem človeku, znanstveniku in literarnemustvarjalcu nam veliko povedo uvodničarji in pisci v letošnjiKošičev zbornik, zato za tiste, ki do knjige niso mogli priti,povzemamo nekaj njihovih najlepših trditev za škofa inpričevanj o njem.Od uvodničarjev ga njegova katoliška sobrata označita za»škofa za vse čase« (škof dr. Štumpf) in kot osebnost, ki je»obdarovana z mnogimi darovi ali karizmami, predvsem zzaupanjem s strani Cerkve, škofije in duhovnikov« (upokojeni mariborski nadškof dr. Kramberger). Škof Evangeličanskecerkve v Rebubliki Sloveniji mag. Geza Erniša pa vidipredvsem Smejevo človečnost in poudarja njegovo ekumensko naravnanost: »Katoliki in luterani tu živijo skupaj.Tisti, ki so spoznali da ni Boga enih in drugih, temveč le eden,so že zdavnaj presegli nasprotja in veselo sobivajo.«Prvi uvodničar v zbornik, župan občine Moravske Toplice g. Alojz Glavač pri dr. Jožefu Smeju - poleg vsega prej poudarjenega - občuduje predvsem njegovo veliko znanje,najbolj poznavanje klasičnih jezikov, sodobnih tujih jezikov in pa (poleg maternega slovenskega jezika) tudi madžarskega, ki se ga je naučil v semenišču v Sombotelu. Znanje madžarščine mu je pripomoglo k temu, da je proučeval zgodovino svojih ljudi, živečih na levem bregu reke Mure, njihovo življenje, vero in zvestobo domu, jeziku.Župan Glavač zelo lucidno opazi tudi Smejevo naklonjenost do slovenske narodne skupnosti v Porabju (do Slovencev v zamejstvu torej), pa tudi tistih, ki živijo daleč v tujem svetu. Naš slavljenec je vse hrabril k trdnejši verski, kulturni, jezikovni in narodnostni pripadnosti. Mlajše nas k temu nagovarja še danes. prvi vrsti oznanjevalec, oznanjevalec Božje besede po Svetem pismu. Pri marsikateri izdaji prevodov Svetega pisma v slovenščino je tudi tvorno sodeloval. Naslov drugega članka je Transmuranus »Žarnook komet«, s podnaslovom Simbol neupogljivega poguma. Razpravo je napisal Jože Zadravec, v njem pa nam Smeja zelo natančno in zelo čustveno prikaže kot odličnega literarnega ustvarjalca in prevajalca (naj pisec teh vrstic izda najnovejšo Smejevo skrivnost – če kot predzadnjo štejemo roman Ivanocyjeva skrivnost – namreč to, da je prav v teh dneh v tisku nov njegov prevod, to je prevod dela Zlata krsta madžarskega pisatelja Ferenca Móre, knjige, ki ja čakala na založnika kar nekaj desetletij. Delo omenja tudi Zadravec, vendar mu pripiše napačnega avtorja – Jokaija Móra, str. 41). – Pravo znanstveno razpravo o Smeju–zgodovinarju pa je v tem poglavju zbornika Košičevi dnevi XXIV objavil Andrej Hozjan z naslovom Poizkus ovrednotenja zgodovinopisnega opusa Jožefa Smeja, čeprav se s pridatkom »poizkus« v začetku naslova nekako distancira od trditve, ki smo jo njegovemu prispevku zelo resno pripisali. Velik del Smejevih zgodovinskih objav je razdelil v več sklopov, in sicer glede na vsebino, ki jih prinašajo. Na prvem mestu so seveda Smejeve samostojne znanstvene monografije, njim sledijo znanstveni članki o Miklošu Küzmiču in le-tem nekaj sklopov z manjšimi, drobnejšimi škofovimi zapisi. Zaključi z ugotovitvijo, da se je Smej s svojimi zgodovinski spisi za vedno zapisal v slovensko zgodovinopisje.Urednik zbornika Branko Kerman to najbolj strokovno poglavje v njem zelo domiselno zaključi z delom Smejeve bibliografije za obdobje od 2001 do 2011, ki še ni bila narejena in ki jo je pripravil bibliograf Franc Kuzmič. V III. poglavju knjige (kjer se je pripravljalcem pri tisku oziroma oblikovanju nekako izmuznila številka III.) so vsebinskopoljudnejši članki od prej prikazanih, nekateri med njimi sškofom Smejem povezani bolj posredno kot neposredno, pavendar odlični po svoji vsebini in jeziku. Drago Sobočan na 6 : : : : : : : : : : Lipnica zanimiv, samosvoj način v prispevku Pogled na lik škofa dr.Jožefa Smeja z vidika 90-letnice njegovega življenja predstavi predvsem Smejevo življenje, doda nekaj anekdot iz njegove mladosti, ki jih doslej poznavalci škofovega življenjain dela še nismo poznali. Porabska Slovenka Marija KozarSobočanovemu orisu doda tisti del Smejevega življenja, kiga je preživel v Sombotelu, z zgovornim naslovom Škof Smejin Szombathely, in doda njegove »znanstvene poti« v sombotelski škofijski arhiv, iz katerega je s pomočjo dr. MárieKiss dobival mnogo gradiva za svoje razprave o pokrajiniob reki Muri in Rabi. Smejeve značajske in delovne lastnostinam na samosvoj način prikliče na dan dr. Stanislav Zver vposvetilni pesmi, v kateri se posvetilo glasi: Vaše življenje jepred Bogom sklenjenih rok, pred človekom pa odprtih dlani.Še ena pesem (Škofu Smeju za 90. rojstni dan, ki jo je napisala učenka Osnovne šole Bogojina Larisa Rac) zaključujeto poglavje, pred njo pa sta objavljena še krajša članka spovednima naslovoma – Jožeta Ftičarja Ob stoti obletnicisoboške cerkve in Štefana Trajbariča Takih duhovnikov jemalo. Zadnje (VI. Poglavje) sestavlja letošnji program Košičevih dni in še nekatere stalne rubrike, ki se pojavljajo v naših edicijah že leta nazaj. Košičev zbornik XXIV je zelo kvaliteten po vsebini in svoji zunanji podobi. Prav gotovo je k tej zadnji veliko prispeval tehnični urednik (učitelj likovne vzgoje Jože Gutman ml.) z odličnimi barvnimi fotografijami škofa, krstilnika, detajlov s Smejevega lesenega križnega znamenja (ki stoji na zemlji Smejevih med bogojanskima bregovoma Čeregom in Brejgom) in drugimi. Vabimo vse, ki jih zanima življenje in delo dr. Jožefa Smeja, da si knjigo preberejo.Sicer pa je bila večina letošnjih Košičevih prireditev tradicionalnih: Hubertova maša sredi gozda med Bogojino in Bukovnico, razstava slikarskih del članov LIKOS-a, Zelenjadarsko-folklorni festival na Ivancih, proščenje pri Gutmanovi kapelici Marije, Kraljice družine v Gaju nad Filovci,vinogradniški večer v Filovcih, pohod po poteh kulturne dediščine in trenje lanu.Novi sta bili nastop Zbora Janko Kersnik iz Lukovice pri Domžalah in srečanje z gospodom Škofom Smejem v župnijski cerkvi v Bogojini. To zadnje je pomenilo tudi višek letošnjih prireditev, zahvalna maša v nedeljo (16. septembra) pa simbolni zaključek 24. Košiča. Bog daj, da bi se vsi skupaj do naslednjega, ki bo star četrt stoletja, ravnali po modrih besedah, ki jih zapisujemo v vsako našo edicijo, in sicer: Čednim stojí svejt! Jože Vugrinec vsebinsko bogat večer s škofom Smejem Kot vrhunec letošnjih 24. Košičevih dnevov se je v Plečnikovi cerkvi odvilo srečanjes boganjskim rojakom in naslovnimškofom dr. Jožefom Smejem. Prav njegovemu visokemu življenjskemu jubileju(90 letnici) so vrli organizatorji Košičevihdni posvetili letošnje dogajanje. Zanimivosrečanje v Plečnikovi umetnini je obogatiltudi soboški škof dr. Peter Štumpf, dogajanje pa je povezoval boganjski župnik dr.Stanislav Zver. Čil in igrivih misli se je škofSmej spomnil na marsikatero zgodo inanekdoto, povezano z Jožefom Košičem,spomnil na čase, ko se je v Bogojinipričela gradnja Plečnikove umetnine, patudi sicer so prisotni izvedeli marsikaterozanimivost iz življenja in delovanja škofaSmeja, duhovnika, velikega domoljuba,pisatelja in pesnika, prevajalca, skratkaenega večjih umov Prekmurske pokrajine.V zahvalo za vse, kar je storil za Bogojino,občino, Prekmurje in slovenski narod stase mu simbolično zahvalila in čestitala ob visokem življenjskem jubileju v imenuobčine Moravske Toplice podžupan GezaDžuban in neumorno gibalo Košičevih dniIgnac Gabor, ter mu predala simboličnidarili. bc Košičev pohoD Kljub trgatvam čez 70 pohodnikov Pohod po poti kulturne dediščine, ki je iz Bogojine čez filovske in strehovske gorice vodil do Bukovnice in Bukovniškega jezera nazaj v Bogojino, je zanimiv zaradi spoznavanja naravnih in kulturnih biserov. Pohod, ki ga je priredilo Turistično društvo Bogojina, so (kot že lansko leto) tudi tokrat obiskali pohodniki iz Körmenda. Terice trle lan na trlicah … Člani Turističnega društva Bogojina so tudi letos v okviru 24.Košičevih dni prikazali zanimivo opravilo – postopek trenjalanu. Ženske trlje, ki trejo lan na napravah, imenovanih trlice, za delo nimajo namazanih le rok, ampak tudi jezike. »Obtrenju so ženske še posebej rade obirale vsakogar, ki je šelmimo in izvedele res vse novosti v vasi – kdo kje kdaj s komin zakaj«, izda gospodar Pali, ki vsako leto opravlja tudi vlogokurjača v pečnici, prosto stoječi peči, sušilnici za lan. Letošnja novost je bil prepričljivo odigran skeč na temo zapeljevanja družice, kjer so kot pravi vaški osvajalci podokničarji nastopili domači pevci, ki so osvajali samsko in (ne) pokorno hčerko (Majdica) nepopustljivega in neomajnega gospodarja (Jurček). S prireditvijo Trenje lanu so se zaključili 24. Košičevi dnevi. 8 : : : : : : : : : : Lipnica Koncert tudi v naši plečnikovi cerkvi V okviru 24. Košičevih dni ni manjkalo niti glasbe. KoncertMoškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice pri Domžalah je bil nekaj posebnega, saj člani zbora še posebej radi nastopajo v objektih arhitekta Jožeta Plečnika. Ker so v večini Plečnikovih stavb po Evropi in Sloveniji že nastopili, so koncertirali tudi v naši »beli golobici«. Članom moškega zbora je dobrodošlico izrekel marljivi predsednik Pripravljalnega odbora 24. Košičevih dni, IgnacGabor, ki je tudi tokrat bil osrednja gonilna sila dogajanja v okviru letošnjih Košičevih dni. 18. mednarodna slikarska kolonija »primož Trubar« Kletne prostore in okolico evangeličanske škofije v Moravskih Toplicah so v zadnjem septembrskem tednu zasedli akademsko izobraženi slikarji iz Slovenije, Slovaške, Avstrije in Nizozemske. Vsak bo ustvaril vsaj dva izdelka, ki bodo v jesenskem (oziroma zimskem) času na ogled na razstavi.Slikarsko kolonijo prirejajo Slovensko protestantko društvo Primož Trubar – podružnica Pomurje, Evangeličanska cerkev v Republiki Sloveniji in Občina Moravske Toplice.Teme, ki navdihujejo slikarje, so različne toliko, kot avtorji sami: prekmurska ravnica, sence, ki nastajajo ob prekmurskem sončnem vzhodu, razgibanost Goričkega, sonce,ozon, sevanje, Don Kihot z Dulsinejo in Rozinantom, … Nekateri ustvarjajo zgolj za dušo, drugi (podjetni), se s prodajo slikarskih izdelkov preživljajo.Več o slikarjih in koloniji najdete na spletni strani občine Moravske Toplice: www.moravske-toplice.com. Janja Bürmen škrabec v plečnikovi stvaritvi Plečnikova cerkev v Bogojini privabljaštevilne obiskovalce. Tamkajšnji župnik dr. Stanislav Zver obiskovalcem z veseljem razkaže notranjost cerkve in jimpove marsikaj zanimivega o zgradbi innjeni gradnji. Pretekli mesec si je Plečnikovo cerkev ogledal tudi znani slovenskipodjetnik in mecen, ljubitelj umetnostiJanez Škrabec. Tudi njemu je župnik Zverz veseljem odkrival Plečnikov arhitekturni biser v Bogojini. bc Dr. Milan Zver, po roduPrekmurec, je letos dopolnil 50 let. V Sloveniji ga morda najboljpoznamo kot priljubljenega nekdanjega ministra za šolstvo in šport,v tujini pa je poznankot aktiven evropskiposlanec, ter kot vodjaEvropskega Sveta zaIzobraževanje, mladino,kulturo in šport v letu2008, v času Slovenskega predsedovanjaEvropski uniji.Preden je dr. Zver postal evropski poslanec, je prehodil dolgo pot, ki ni bila zmerajenostavna. Med drugim je bil tudi brezposeln, zato iz prveroke ve, kakšne osebne in finančne stiske takšna situacijaprinaša, še posebej mladim. V Evropskem parlamentu (kjervodi slovensko delegacijo v Evropski ljudski stranki) se dr. Zverše posebej angažira na področju mladih, izobraževanja in kulture. V parlamentu je še član Odbora za kmetijstvo in razvojpodeželja, v katerem si tudi prizadeva za večjo pomoč mladim,ki se odločijo za kmetovanje in za to, da bi družba bolje prepoznala pomen in vlogo kmečkih žena v kmetijstvu.S politiko je povezano njegovo zanimanje za dogajanje vdružbi in močan čut za družbeno solidarnost in pravičnost.Dejaven pa je tudi na humanitarnem področju, saj že leta pomaga posameznikom, ki potrebujejo pomoč: daje štipendijo,socialno pomoč, botrstvo, ter plačuje šolnino.Sicer je delovne izkušnje nabiral na univerzi kot raziskovalec,asistent in predavatelj, v mestni in državni upravi (kjer je meddrugim sodeloval z dr. Jožetom Pučnikom, ki ga še posebejceni) in kot minister za šolstvo in šport v vladi, ki je predsedovala Evropski uniji.Svojevrsten izziv je bil študij političnih ved na Fakulteti zasociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, ki ga jeuspešno kombiniral z menjavanjem plenic, ko je še kot študentpostal oče. Svojo izobrazbo je sicer nadgradil z magisterijem(del katerega je opravil v Avstriji) in z doktoratom. V svojemraziskovalnem in publicističnem delu se je (in se še) posveča predvsem zgodovinskemu razvoju demokracije in človekovimpravicam.Vsa leta je dejaven v strokovnem in političnem življenju domapreko različnih društev in organizacij, kot denimo Zbora za republiko, Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve,praške Evropske platforme spomina in vesti, berlinskega forumaDialog-Kultur-Europa, nemškega inštituta Konrad AdernauerStiftung in ameriškega International Republican Institute. Ječlan vodstva Slovenske demokratske stranke; v Strokovnem svetu stranke vodi Odbor za šolstvo. Življenje je več kot le služba. »Mama mi je nekoč dejala, da le redko najdeš nagrobnik, kjerbi se kdo pritoževal, da je premalo časa preživel na delu,« pravidr. Zver. Zato ta Štajerec, ki je odraščal v Destrniku (čeprav se jerodil v Ljubljani) skrbno pazi, da dovolj časa posveti svoji družini.Ženi Andreji, s katero živi v Kranju, hčerama in vnukom, rad paobišče tudi mamo. V prostem času rad posluša glasbo, igra tenisin šah. Je ljubitelj nogometa, košarke in smučanja, z veseljempa tudi kuha in poprime za delo okoli hiše. Pri kandidaturi za predsednika Republike Slovenije ga podpirata osebi, ki ju zelo ceni. Barbara Brezigar in France Cukjati. Nekdanja ministrica, državna sekretarka, državna tožilka inkandidatka za predsednico RS Barbara Brezigar je o dr. Zverupovedala, da je »človek odprtega duha in srčne kulture, človek,ki povezuje in gleda na ljudi brez predsodkov, človek, ki svojegamandata ne bo gradil na predsodkih, ampak na združevanju. Znjim bomo šli v prihodnost združeni«.France Cukjati, nekdanji predsednik državnega zbora, je ob napovedi kandidature dr. Zvera izpostavil, kako zelo je Slovenijarazdeljena na dva pola. V osnovi je razdeljenost med vladnovečino in kritično opozicijo normalna za parlamentarno demokracijo. Da pa bo ta bipolarnost ustvarjalna in učinkovita,potrebuje demokratična država tudi inštitucijo, ki bo povezovalavse državljane, ne glede na politično pripadnost.»Pri parlamentarnih volitvah izbiramo stranko z njenim programom, pri izbiri predsednika države pa izbiramo človeka, njegovesposobnosti, predvsem njegov značaj, njegovo srčno kulturo,človeka kot človeka. Slovenija potrebuje predsednika, ki bo dovseh ljudi prijazen, ki bo znal spontano reagirati v solidarnostido tistih, ki doživljajo krivice in zapostavljanja. In dr. Zver bo takkandidat.« Naslov: Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice Telefon: (02) 538 15 00Fax: (02) 538 15 02Splet: www.moravske-toplice.si E-pošta: obcina@moravske-toplice.si Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice v sodelovanju s Pomursko izobraževalno fundacijo(v nadaljevanju PIF) na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 91/2011),objavlja RAZPIS ZA PODELITEV ŠTIPENDIJ OBČINE MORAVSKE TOPLICE I. PREDMET RAZPISA: Štipendije Občine Moravske Toplice za študente s stalnim bivališčem v občini Moravske Toplice. II. SPLOŠNE DOLOČBE: Štipendije so razpisane za študijsko leto 2012/2013. Štipendije se podeljujejo za študij v RS in v tujini. Predlog za dodelitev štipendij izdela strokovna komisija, ki jo imenuje župan Občine Moravske Toplice. O podelitvi štipendij odloči na predlog komisije občinska uprava. III. RAZPISNI POGOJI: Na razpis se lahko prijavijo študenti dodiplomskega in podiplomskega študija, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so državljani Republike Slovenije, - da imajo stalno prebivališče v občini Moravske Toplice, - da so vpisani najmanj v drugi letnik dodiplomskega študijskega programa, - da niso v delovnem razmerju oz. ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, - da niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje, - da niso prejemniki drugih štipendij ali drugih prejemkov za izobraževanje, - da imajo povprečje ocen v preteklem študijskem letu najmanj 7,5. Višina štipendije se določi na podlagi seštevka točk, doseženega po kriterijih, ki jih določa pravilnik, in sicer glede na oddaljenost kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja, povprečno oceno in letnik študija. Štipendist se s prejemanjem štipendije obveže: - da uspešno konča letnik, za katerega je prejel štipendijo, - da poda letno poročilo o poteku študija, -da je pripravljen sodelovati z Občino Moravske Toplice oz. PIF. IV. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOG Vloga za pridobitev štipendije mora biti podana na predpisanem obrazcu »Vloga za pridobitev štipendije Občine Moravske Toplice za študijsko leto 2012/2013«. Kandidati jo lahko dobijo na sedežu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice oziroma na spletni strani Občine Moravske Toplice: www.moravske-toplice.si ali na spletni strani PIF: www.pif.si.Vloga se šteje za popolno, če je k vlogi priložena vsa v vlogi zahtevana dokumentacija in če je pravočasno oddana. Rok za oddajo vlog je do vključno 15. novembra.2012. Kandidati lahko vloge vročijo osebno na sedežu Občine Moravske Toplice ali pošljejo priporočeno po pošti na naslov: OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice, s pripisom »ŠTIPENDIJE 2012/2013«. Vloga, ki je bila oddana priporočeno po pošti, se šteje za pravočasno, če je bila oddana na pošti zadnji dan roka za oddajo vlog. Številka: 110-00014/2012-1 Moravske Toplice, 24. september 2012 Župan: Alojz Glavač, l.r. 10 : : : : : : : : : : Lipnica projekt Mental health zaključen Občina Moravske Toplice je kot vodilni partner projekta Ohranjaje duševnega zdravja/Mental Health v začetku septembra priredila zaključno konferenco in praktično delavnico sproščanja.Namen konference je bila ocena uspešnosti projekta glede na dosežene rezultate in ponujeno vsebino, saj se je projekt zaključil septembra letos. Zaključimo lahko, da je povpraševanje po storitvah večje, kot je bilo prvotno načrtovano. Končni seštevek (do avgusta 2012) kaže na to,da so rezultati projekta bili krepko preseženi. V aktivnosti je bilo vključenih veliko več oseb, kot je bilo predvidenih (predvidenih 1610, realiziranih 3448). Povpraševanje po storitvah je izjemno in tudi storitve so izvedene kvalitetno, saj so udeleženci na delavnice prihajali prostovoljno.Kot partnerji so v projektu sodelovali še Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Občina Monošter in Center za socialno delo Monošter. Omenjeni so s projektom uspešno kandidirali na 1. javnem razpisu Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007–2013.Več o projektu na www.mental-health.eu 59. svetovno prvenstvo v oranju v Biogradu na Moru na hrvaškem iZKUšNJA, Ki veŽe poBRATeNi oBčiNi Ni Jadransko morje tisto, ki nas močneje povezuje s pobrateno občino Biograd na Moru.Pa vendarle – poleg vseh že izpeljanih raznolikih skupnih projektnih aktivnosti smo bogatejši za še eno skupno izkušnjo. Organizacijo dogodka svetovnih razsežnosti.Svetovno prvenstvo oračev so v Biogradu na Moru obiskali predstavniki občine Moravske Toplice in občinskega sveta,zlata maturantka iz občine, drugi občani in predstavniki TIC-a Moravske Toplice, ki so mednarodno prireditev tudi tokrat izkoristili za promocijsko predstavitev turistične ponudbe občine Moravske Toplice.Mnenje o organizacijsko zahtevni prireditvi sta priložnostno izmenjala župan Občine Moravske Toplice g. Alojz Glavač in župan mesta Biograd na Moru Ivan Knez. Janja Bürmen priporočila pred setvijo ozimnih žit Kot prvo bi vas radi opozorili, da se seme sme tretirati s FFS le v napravah za razkuževanje semenskega materiala, skladnihs pravilnikom, ki ureja pridobitev certifikata o skladnosti zanaprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev. Semesmejo tretirati le fizične in pravne osebe, ki so vpisane v register dobaviteljev v skladu z zakonom, ki ureja semenskimaterial kmetijskih rastlin, in sicer za opravljanje dejavnosti»priprava za trg semena poljščin in zelenjadnic«. Dodelanoseme, ki je že tretirano z insekticidi, se ne sme ponovno tretirati z istimi ali dodatnimi FFS. vilo padanja ali falling number, primernim vlažnim lepkom,% beljakovin, hektolitrsko težo), z odpornostmi na vremenskespremembe, z odpornostmi na bolezni, škodljivce, in izbiramoglede na namen uporabe (živinorejske kmetije želijo dolgoslamo). Primerno zaščitimo žita pred pleveli (pravočasno inkvalitetno opravljena), pred boleznimi, pred škodljivci. In nakoncu pridelovalne sezone upoštevamo čas žetve za posamezno sorto. Uporaba kvalitetnega semena - deklarirano seme je tisto,ki nam zagotavlja sortnost, kakovost, prideluje se pod kontrolo KIS, ki spremljajo rast od setve do žetve, seme prihajana trg v zaprti papirnati embalaži, opremljeno je z atestomin deklaracijo, potrjuje se sortna čistota, kakovost, kalivost,leto pridelave, zdravstveno stanje. Vsak, ki kupi certificiranoseme, lahko zahteva deklaracijo, ki jo trgovec mora imeti. Takokakovostno seme preprečuje prenos določenih bolezni, ki naredijo veliko gospodarsko škodo, preprečuje prenos bolezni znerazkuženim semenom – pšenična trda ali smrdljiva snet,pšenična prašnata snet, fuzarioze.Razkuževanje semena je kakovostno opravljeno pri kupljenemu semenu, domače razkuževanje je lahko problematičnozaradi nekvalitetnega nanašanja določenega fungicida naseme. Zelo težko očistimo seme vseh primesi in škodljivcev(insektov – skladiščnih škodljivcev), zelo težko enakomernonanesemo fungicid po celem semenu in na vsa semena, neznamo se pravilno odločiti za kvaliteten fungicid, ne upoštevamo predpisanih količin sredstva na 100 kg semena. In čeni kvalitetno razkuženo prenesemo bolezni.V nobenem primeru ne hitite, ker se ob prerani setvi posevkipremočno razrastejo, so prebujni in s tem bolj občutljivi nabolezni že v jesenskem času. Pojavi se lahko snežna plesen žev jesenskem času, ki nam izredno uniči posevek ozimnih žit,predvsem ječmena in pšenice. Zelo nevarni bolezni sta tudiječmenova progavost in ramularia. Pri ječmenih upoštevajterok setve in začnite s setvijo po 5.10.2012 in nikar NE HITITE.Paziti je treba, da ne dajete pred setvijo ozimne pšenice inječmena hlevskega gnoja, ker tudi ta poveča okužbo s snežnoplesnijo. Prav tako ni priporočljivo sejati pšenice za koruzo,ki je bila napadena od koruzne bulave sneti. V kolobarju bipšenica naj sledila listankam.Svetujem, da posejete certificirano seme, kjer je razkuževanjesemena kakovostno opravljeno. In če ni kvalitetno razkuženoprenesemo bolezni, kot so: 1. bolezni, ki napadajo seme – pšenična trda ali smrdljiva snet,rjavenje pšeničnih plev, fuzarioze, snežna plesen, žitna helminthosporiozna pegavost 2. bolezni, ki okužijo notranjost semena – prašnata pšenična snet -okužbe, ki se prenašajo izključno s semenom – pšeničnatrda ali smrdljiva snet -okužbe, ki so v tleh ali se prenašajo preko okuženih rastlin skih ostankov ali s semenom – rjavenje pšeničnih plev, žitna helminthosporiozna pegavost -fuzarioze – vedno so prisotne na rastlinskih ostankih v tleh in od pogojev je odvisno kakšna bo okužba – okužba pa se lahko prenaša tudi z okuženim semenom. Še posebej je nevarna pšenična trda ali smrdljiva snet, ki lahko negativno deluje na zdravstveno stanje živali, če le-te hranimo s tako okuženo pšenico. Obolelih bilk ne moremo pre 12 poznati vse do klasenja. Okuženi klasi so modrikasto zelenebarve, klaski so bolj razprti. Okužen je lahko cel klas ali samoposamezni klaski. Obolela zrna so nekoliko širša, sodčkastain temnosive barve. Perikarp takih zrn je ohranjen, notranjostpa je spremenjena v črno prašnato gmoto.To so klamidospore glive. Klamidospore sproščajo vonj po pokvarjenih ribah.Gliva se ohranja v obliki klamidospor na semenu ali v tleh. Kozrna posejemo, spore na semenu ali v tleh poleg njega kalijoin okužijo klice. Micelij raste skupaj z rastlino, vendar vednoza rastnim vršičkom. Ob klasenju micelij prodre v klaske inzrna. Ob zorenju micelij razpade v množico klamidospor. Obmlačvi le-te površinsko kontaminirajo zdravo zrnje. Potrebnoje uporabljati zdravo in razkuženo seme, sejati odporne sortepšenice.V letošnjem letu vas opozarjam na kalivost pšenice. Mordane bodo na koncu toliko problematične bolezni v jesenskemčasu, kot bo problematična kalivost pšenice. Če se boste odločili za setev doma pridelanih žit, obvezno naredite test kalivosti, da veste, kolikšen % kalivosti ima vaše žito in uredite razkuževanje semena pšenice, da se vam ne bodo prenašalebolezni, še posebej ne pšenična trda ali smrdljiva snet.Vsi, ki ste vključeni v integrirano pridelavo poljščin, pa morateupoštevati prepoved, da je za setev prepovedano uporabljatiseme, ki ne ustreza predpisom o zdravstvenem varstvu rastlin(doma pridelano seme nima dokumentov, ki bi to dokazovali)in priporočilo, da se za setev priporoča uporaba uradno potrjenega (certificiranega) semena. Metka Barbarič, KGZS-zavod MS Kmetijsko svetovanje pri Miranu erniši v Suhem vrhu Podobnih misli je tudi vinogradnik Miran Erniša iz Tešanovcev, ki svojo ljubezen do narave dopolnjuje z lastnimvinskih hramom v Suhem vrhu. V svoji dejavnosti sevedaveliko pozornost namenja varovanju narave in okolja. Pritem mu je v veliko pomoč podjetje Karsia, ki se ukvarja sprodajo agrokemičnih pripravkov in predvsem sredstev za varstvo rastlin. Vinogradnik Erniša s pomočjo podjetja Karsiavsako leto organizira kmetijsko svetovanje, ki je namenjenookoliškim vinogradnikom, kmetovalcem in vsem ljubiteljemnarave. Letošnje predavanje je potekalo v začetku septembra, na njem so predstavili rezultate škropilnega programa vinske trte in nudili aktualne nasvete za varstvo in prehranorastlin. Več informacij in brezplačnega kmetijskega svetovanja najdete na spletni strani: www.karsia.si. Cepljenje lisic Spoštovani! Veterinarska uprava RS bo 29. septembra 2012 pričela zizvajanjem jesenske akcije cepljenja lisic proti steklini.Akcija bo trajala predvidoma do 15. novembra 2012.Glavni namen akcije je varovanje ljudi pred to izredno nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umreveč kot 55.000 ljudi, večinoma otrok. S položenimi vabami nameravamo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni.Polaganje vab se bo izvajalo na celotnem ozemlju Republike Slovenije, z višine 300 m. Uporabljena bodonaslednja letališča: Letališče Jožeta Pučnika, Portorož,Murska Sobota in Novo mesto; po potrebi bodo vključenatudi letališča Lesce, Celje in Slovenj Gradec. POMEMBNO • Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite tudi otroke! • Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti. • Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Telefonske številke z naslovi antirabičnih ambulant so priložene! • Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival,obiščite najbližjo antirabično ambulanto! • Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih! • Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi! Ker so vabe namenjene divjim živalim, prosimo lastnike psov, da vodijo svoje ljubljenčke na sprehode privezane. Več o sami akciji cepljenja lisic proti steklini in o bolezni najdete na spletni strani Veterinarske uprave RS www.vurs.gov.si. Za vaše sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo! Veterinarska uprava RS REPORTAŽA TUDi pReKMURSKe SlADiCe NA SlADKi iSTRi Ena največjih in najslajših prireditev, odmevna Sladka Istra, ki je že četrtič potekala v Kopru, je tudi tokrat za obiskovalce pa tudi ponudnike bila zadetek v polno. TIC Moravske Toplice je z novim imidž katalogom in nagradno igro goste vabil, da okusijo sladke čare v Moravskih Toplicah z okoliškimi kraji. Na stojnici smo se predstavili skupaj z domačijo Passerovih, katerih sladke dobrote so še bolj vabile obiskovalce na našo stojnico, saj so lahko okušali njihove domače praline z izrazito prekmurskimi polnili (jurka, traminec, gibanica, bučno olje), posebne bučne praline z bučnimi semeni ter bučno kremo, okusili so pa seveda lahko tudi kaj drugega kot pristno pravo prekmursko gibanico s certifikatom. Na prireditvi so se predstavljali še drugi prekmurski proizvajalci odličnih slaščic (hotel Diana, Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot in Medičarstvo Jožica Celec).Sladko Istro si je v okviru strokovne ekskurzije ogledala tudi manjša skupina, sestavljena iz članov društev iz občine Moravske Toplice, ki so prav tako kot vsi drugi izjemni ljubitelji slaščic. Janja Bürmen Ljubitelji čokolade s prekmurskim pridihom prišli na svoj račun … Od slaščic se zares zavrti, kje drugje, kot na Sladki Istri! v sodelovanju z organizira splošnega neformalnega izobraževanja Program je za udeležence . Izvajal se bo v prostorih Oaze zdravja v Tešanovcih. S tem programom želimo udeležence motivirati in usposobiti za samostojno pridobitno dejavnost na področju izdelovanja in trženja domačih kulinaričnih in/ali rokodelskih produktov. in več informacij o programu na tel. št. ter na spletni strani www.lums.si. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju. Sladkosnede koze kot zaščitni znak Sladke Istre se najraje sladkajo s pralineji z jurko. 14 : : : : : : : : : : Lipnica BolhAč - haltica undulata (Kutschera) Hrošček je velik 1,8-2,5 mm. Tipalke so 11 členaste. Čelo je vprečni črti, med očmi, zgoščeno punktirano. Zadnja stegnaso odebeljena in v njih je posebni organ, ki omogoča hiterodriv in s tem skakanje bolhačev, če so ti v nevarnosti. Hrošči so sijajne, črne barve, s po eno podolžno-ledvičasto lisona vsaki pokrovki, navadno rumenkaste ali umazano belebarve. Ti lisi po videzu tvorita oklepaj. Samci in samice so si zelo podobni, ločijo se le po srčastem 3 členku stopalca nasprednjih nogah, ki pri samicah ni tako izrazit. Vrsta ima vSloveniji nekaj sorodnih vrst istega rodu, ki se med seboj letežko ločijo. RAZŠIRJENOST IN ŠIRJENJE Vrsta je postala ubikvist - s prodajokapusnic in substrata se je razširila vvsa zmerna klimatska območja, kjerjih gojijo, sicer je avtohtona Evropskavrsta. V Evropi je med najpomembnejšimi vrstami, ki napadajo kapusnice. Ker je dober letalec, se zlahkaseli na krajše razdalje, kjer najdeprimernejši substrat. Znani so tudiprimeri migracij ob pomoči zračnihtokov, ki bolhače dvignejo na večjevišine. Zaradi dobre prilagodljivostise vrsta lahko ustali v večini krajev,kjer najde primerno hrano. RAZVOJNI KROG V ostankih organskih snovi v tleh, gozdni stelji, v mahovih nadeblih, stelji ob živih mejah ipd. prezimijo odrasli hrošči.Ti žekmalu, čim posije prvo spomladansko sonce, pridejo iz prezimovališč. Hranijo se čez dan, na različnih križnicah. Zgodajspomladi, ko na razpolago še ni veliko rastlin, jih najdemona samoniklih križnicah ter na oljni ogrščici in oljni repici. Vtem času lahko močno prizadenejo posevke obeh oljnic, šeposebno, če so ti v bližini prezimovališč bolhačev. Kapusovbolhač se lahko hrani tudi na komaj kalečih rastlinah, še pre-den te vzniknejo iz tal. To sicer ni pogosto, dogaja pa se narahlih tleh. Na to moramo biti pozorni, če sadike kapusnic HRANILNE RASTLINE Vrsta je oligofag na križnicah: Brassica oleracea (vse podvrste, varietete in sorte, od zelja, kolerabice, cvetače, do ohrovtov), Brassica juncea, Brassica napus (navadna ogrščica),Brassica rapa ssp. oleifera (oljna repica), Crambe abyssinica,Sinapis alba (bela gorjušica) in še mnoge druge križnice, šeposebno rod Brassica. Občasno se pojavlja tudi na rodu Reseda in Tropaeolum. POŠKODBE Tipične poškodbe bolhačev so majne, okroglaste izjede, vglavnem na zgornji strani lista, velikosti do 4 mm. Te so vidne kot luknjice skozi list, ali kot okroglaste jamice, če je listdebelejši. Izjede se lahko združujejo in ob večji gostoti zajamejo večji del listne površine. Značilnost poškodb bolhačevje posamično, okroglasto izjedanje listne ploskve, ki je neenakomerno raztreseno po celotni listni površini in ni ostroomejeno z žilami. Občasno se bolhači hranijo tudi na neolesenelih steblih in listnih pecljih.Bolhači najraje napadajo mlade, nežne rastline.Te zaradi poškodb listne ploskve, ob večji gostoti bolhačev, hitro hirajo inna koncu propadejo. Najnevarnejši so bolhači mladim kalečim in presajenim sadikam. To je od konca aprila, do začetkajunija, pri vzgoji mladih kapusnic in ob vzniku oljne ogrščicein oljne repice, v avgustu in začetku septembra. V kasnejšihrazvojnih fazah so bolhači sicer manj nevarni, vendar pa moramo njihovo gostoto stalno spremljati in ob množičnejšempojavu ustrezno ukrepati. vzgajamo na prostem. Po dopolnilni prehrani spomladi sebolhači parijo, nato pa samice postopoma odlagajo jajčeca.To obdobje traja od maja do junija. Embrionalni razvoj trajapribližno en teden, zatem pa se izležejo ličinke, ki se hranijoz objedanjem na ali v koreninah gostiteljskih rastlin. Škoda,ki jo povzročajo ličinke, je zaradi velikosti rastlin in prikritosti ličink v tleh, vizualno zunaj manj opazna in je literaturaposebej ne poudarja. Glede na številčnost bolhačev pa tudita, še posebno na majhnih rastlinah ne more biti zanemarljiva. Zaradi prizadetosti korenin se to odraža v počasnejšiin neenakomerni rasti. V odvisnosti od vlage in temperatur,ličinke odrastejo v 2-6 tednih. Zatem si v površinskem slojutal oblikujejo komoro, v kateri se zabubijo. Novi rod bolhačevse pojavi od julija naprej. Ti se prav tako hranijo na istih gostiteljskih rastlinah, ki so v tem času že zrasle, zato je škodazaradi hranjenja manj izrazita. Pri zelju je omejena na zunanje liste, ki ne tvorijo glave in je brez večjega gospodarskegapomena. Ta novi rod bolhačev se od avgusta do konca septembra odpravi na prezimovanje, na primerna, zavetna mesta. Kapusov bolhač ima le eno generacijo na leto. Izjemoma se dogodi, da hrošči prezimijo dvakrat. Hrošči namreč poparjenju in odlaganju jajčec večinoma poginejo. VARSTVO Ob množičnem pojavu bolhačev, je edini učinkoviti ukrepškropljenje z insekticidi. Varstveni ukrepi, kot je biotičnovarstvo s paraziti in plenilci, so za bolhače premalo učinkoviti. Eden učinkovitejših agrotehničnih ukrepov je vmesnasaditev kitajskega kapusa. Zaradi selektivne izbire gostiteljskih rastlin bolhačev, ki imajo najraje kitajski kapus, jih lahkouspešno privabimo na to rastlino in jih ciljno zatiramo le nanjej. Pri tem se dobro obnese robna vrsta kitajskega kapusaokrog parcele, kjer pridelujemo ostale kapusnice. Tovrstnerešitve pa so odvisne tudi od tehnologije in obdobja pride-lave kapusnic.Bolhači so najnevarnejši mladim rastlinam, ki so nežne inimajo majhno listno površino. Take rastline bolhači najrajenapadajo. Ko sadike presadimo na prosto, jih vsak dan pregledujemo na pojav bolhačev. Ti se v toplem in sončnemvremenu lahko kar naenkrat pojavijo in nam v dveh do trehdneh uničijo večino nasada. Zato je pomembno, da posevekpravočasno zavarujemo. Ker se bolhači hranijo na rastlinahin podnevi, jih ni težko zatirati. Uporabljamo v glavnem kontaktne in želodčne insekticide, katerim dodamo omočila, da se boljše oprimejo voščenega poprha kapusnic in bolhačev.Škropimo, ko je prizadete 10 % listne površine mladih rastlin,lahko že prej, če opazimo množičen pojav bolhačev. Starejšihrastlin navadno ne škropimo, razen, če se pojavijo na delih,ki jih tržimo (brstični ohrovt) ali želimo preprečiti veliko številčnost prezimitve. Najprimernejši čas škropljenja je dopoldan, preden se bolhači pričnejo hraniti. Število škropljenj je odvisno od hitrosti razvoja rastlin, vremena v tem obdobju,učinkovitosti pripravka in pritiska bolhačev s sosednjih površin. Navadno zadostujejo 1-3 škropljenja.V tem času je najbolj nevaren v glavnem bolhač, ki lahko popolnoma uniči posevek, zato je še toliko bolj pomembna pravočasna zaščita. Bolhač je hrošček, ki dobro skače,škodljive pa so ličinke, sivozelene do črne pagosenice. Škodljivce uničujemo, ko se pojavijo, zato je potrebno večkratno pregledovanje posevka oljne ogrščice. Uporabite lahko:bolhač – decis 2,5 ec (0,3 l/ha), fastac 100 EC (0,1 l/ha), gatdecline 2,5 ec (0,3 l/ha), karate zeon 5 sc (0,1 – 0,15 l/ha) inmavrik 240 (0,2 l/ha) in repičar – fastac 100 ec (0,1 l/ha),karate zeon 5 sc (0,1 – 0,13 l/ha), bulldock ec 25 (0,3 – 0,5 l/ha), decis 2,5 ec (0,3 l/ha), mavrik 240 (0,2 l/ha), biscaya (0,3l/ha), gat decline 2,5 ec (0,3 l/ha), kaiso ec (150 g/ha), poleci(0,3 l/ha). Upoštevajte škropljenje z insekticidi, ki so nevarni čebe lam – preberite navodilo o uporabi! Mora biti samo http://www.fito-info.siMetka Barbarič, KGZS-zavod MS Koristni nasveti za zdravo življenje enkrat ali dvakrat na teden uvedimo brezmesni dan Dan ali dva tedensko brez mesa? Da, med drugim nam to narekujejo priporočila zdrave prehrane. Spomnimo se jih: • V jedi uživajte! • Jejte pestro hrano, ki naj bo pretežno rastlinskega izvora! • Bodite vsak dan telesno dejavni in jejte toliko, da bo vaša telesna teža normalna! • Večkrat na dan jejte kruh, žita, testenine, riž in krompir, najbolje pri vsakem obroku! Izbirajte polnozrnate izdelke! • Večkrat na dan (pri vsakem obroku) jejte veliko zelenjave in sadja! • Jejte čim manj maščob in izdelkov, ki vsebujejo maščobe (na primer mesne izdelke, namaze, …)! • Omejite količino mesa in mesnih izdelkov! Izbirajte puste vrste mesa! Enkrat ali dvakrat na teden uvedite brezmesni dan. • Dnevno uživajte posneto mleko in manj mastne mlečne izdelke! • Čim redkeje uživajte slaščice. Iz prehrane izključite sladke pijače (kot so sladkani sokovi, ter gazirane in negazirane pijače)! • Hrano solite čim manj! Raje ji dodajte sveža zelišča in začimbe! • Omejite uživanje že pripravljenih slanih jedi! • Hrano pripravljajte na zdrav način in higiensko neoporečno! Hrano dušite, kuhajte ali pecite, vendar je ne cvrite. Dodajte ji čim manj maščob, soli in sladkorja! • Če pijete alkohol, ga pijte malo in ne vsak dan! Brezmesne dneve pozna tudi naša tradicionalna prehrana in krščanska tradicija. Pravilno izbrana jed (oziroma obrok) vsebuje vse tiste snovi, ki jih naše telo potrebuje za dobro funkcijo in zdravje. Pa tudi za rast. Kaj ponuditi ob takšnih dnevih? Rešitev je enostavna. Izberemo živila, ki vsebujejo predvsem rastlinske beljakovine (stročnice: fižol, grah,soja, čičerika, leča,…). Ker stročnice ne vsebujejo vseh esencialnih aminokislin (ki jih naše telo potrebuje), jih obvezno kombiniramo z žiti in žitnimi izdelki. Žita namreč vsebujejo esencialne aminokisline, ki stročnicam manjkajo. Stročnice so v objemu žit in žitnih izdelkov prava izbira. Dodajmo jim čim več zelenjave. Tako bodo jedi ne samo zdrave,ampak tudi zelo okusne. Izbrane začimbe spremenijo brezmesne jedi v prave kulinarične užitke. Ponovno odkrijmo raznovrstne jedi iz fižola. Fižol namreč sodi med najboljše vire rastlinskih beljakovin vsebuje tudi minerale (baker, fosfor, železo, mangan,magnezij, kalcij in cink). Je dober vir folne kisline ter drugih vitaminov. Še posebej je bogat z vlakninami, ki prispevajo k boljši prebavi ter uravnavanju holesterola in sladkorja v krvi. Daje občutek sitosti, ter je dobrodošel pri vzdrževanju primerne telesne teže. Zadosti razlogov, da se fižol 16 : : : : : : : : : : Lipnica čim pogosteje najde na vašem jedilniku, mar ne? Fižol je nevtralno živilo, zato se lepo kombinira z različnimi živili.Iz fižola lahko pripravimo čudovite juhe. To so različne mineštre, fižolova juha s kislim mlekom (jogurtom), ali krem juha z dodatkom rožmarina, žajblja in parmezana. Fižol se čudovito sklada s kislim zeljem in kislo repo, ter z ječmenčkom. Lahko ga pripravimo kot pire, ali ga dodamo drugim solatam. Na ta način izboljšamo hranilno vrednost. S pretlačenim fižolom lahko jedi tudi zgostimo. Paprika, nadevana s fižolom • 8 paprik srednje velikosti • 15 dag čebule • 25 dag suhega fižola • 0,5 dl vode • 4 žlice olja • 1 žlica kisa • pol čajne žličke mlete • sol rdeče paprike Fižol namakajte 5-8 ur. Skuhajte ga in odcedite. Vode ne zavrzite. Na dveh žlicah olja popražite čebulo, dodajte polovicomlete rdeče paprike in vse primešajte fižolu. Paprikam odstranite seme in jih nadenite. Preostali tretjini fižola dodajte vodo, v kateri se je kuhal fižol in kis. Ognjevarno posodonamažite in fižol preložite vanjo. Na fižol zložite nadevanepaprike. V preostalo olje umešajte rdečo papriko in prelijtepo nadevanih paprikah. Dodajte še deciliter okisane vode.Če imate, uporabite kis od doma vložene zelenjave. Paprikespecite v pečici. Obvezno postrezite s solato. Prim. mag. Branislava Belović, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota Folklorna skupina iz Bogojine predstavljala Slovenijo na Zeljarijadi 23. septembra so v Vidovcu (varaždinska županija na Hrvaškem) organizirali 15. Zeljarijado. Zeljarijada je praznikznanega varaždinskega zelja, ki poteka tri dni v sklopu raznih prireditev, kot so priprava in kuhanje »male sarme«za osnovnošolce, sejem starih obrti, dejavnostih v okviruevropskega projekta ACT4EU, kuhanje sarme velikanke (kije vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov) in mednarodnega folklornega festivala. Pokrovitelji prireditve so bili poleg domače občine in domačih podjetnikov tudi kmetijsko ministrstvo r. Hrvaške, zato je prireditev obiskal in pozdravil tudi podpredsednik hrvaške vlade Radimir Čačić. Na folklornem festivalu so poleg hrvaških folklornih skupinsodelovali tudi predstavniki Romunije, Bolgarije, Makedonije in Slovenije. Slovenijo je zastopala folklorna skupina iz Bogojine. Člani folklorne skupine so bili sprejeti pri županu občine Vidovec, sodelovali so v povorki skozi več naselij inpri sveti maši. Na festivalu so prikazali sklop prekmurskihplesov, nad katerimi je bila tisoč glava publika navdušena.Na koncu prireditve so gostitelji izrazili željo obiskati Zelenjadarski dan na Ivancih. Matjaž Cerkovšek Srečanje izseljencev 9. septembra so v Motvarjevcih že drugič pričakovali vse, ki jih je življenje odvedlo daleč od rojstne vasi. Srečanja se je udeležilo 120 oseb. Program so skupaj organizirali predsedstvo krajevne skupnosti, kulturno društvo in kalvinska cerkev. Poudarek je bilpredvsem na lokalnosti, saj so v kulturnem programu nastopili člani folklorne skupine kulturnega društva JózsefAttila, mlada recitatorja Marina Trajber in Attila Bogdan,ter študentka Natalia Novak. Zbrani so prisluhnili tudipredavanju o zgodovini Motvarjevcev, sestavljeno iz delElle Pivar. Kot gostje so v programu nastopili člani skupine ljudskih pevcev, Muravidéki Nótázók. Pred začetkomprograma so se zbrani lahko udeležili tudi kalvinskegabogoslužja. Seveda se srečanje po kulturnem programu ni zaključilo,saj je šele takrat sledilo druženje, ter sproščeni pogovori ob bogato pogrnjeni mizi in dobri kapljici. Tisti, ki so že kdaj obiskali Motvarjevce, že poznajo gostoljubje domačinov.Domačinke so se ponovno izkazale, saj so bile mize polne domačih dobrot, za kar se jim znova prisrčno zahvaljujemo.V posebno veselje nam je, da je program potekal v kulturnem domu, ki smo ga prenovili s pomočjo sofinanciranja iz projekta Kézről kézre – iz Roke v roko. Letos nam je uspelo zamenjati okna, prenoviti sanitarije, znova ometati, ter pobeliti zunanjost in notranjost zgradbe. Poleg tega je kulturno društvo ob podpori Madžarske narodne skupnosti nabavilo tudi sodobne odrske zavese. Hvala vsem, ki ste prispevali k organizaciji in izvedbi tega prijetnega srečanja in tako dobro ime Motvarjevcev okrepili in ponesli tudi drugam. -bt- Kivándoroltak találkozója Szentlászlón idén szeptember 9-én, a 2. alkalommal várták mindazokat haza, akiket életük távol sodort a szülőfalujuktól. A találkozón 120 ember vett részt. A programot a helyi közösség elnöksége, a kultúregylet és a református egyház közösen szervezte. Hangsúlyos eleme volt a helyi jelleg, ezért láthatták – hallhatták az érdeklődők a József Attila kultúregylet néptáncosait, Trajber Marina és Bogdán Attila iskolás szavalókat, Novák Natália egyetemista szavalatát, illetve Pivar Ella munkájából összeállított előadást Szentlászló történelméből. A műsorban vendégekként a Muravidéki Nótázók léptek fel. Akiknek pedig kedvük volt, a műsor előtt még a református istentiszteleten is részt vehettek. A találkozó nem zárult le a műsorral, hiszen ez után kezdődtek az igazán jó hangulatú beszélgetések, terített asztalok és finom italok mellett. Aki már látogatott Szentlászlóra, az tudja, hogy milyen szeretettel fogadják a vendégeket. A helyi asszonyok ezúttal is kitettek magukért, bőségesen megrakták az asztalokat mindenféle földi jóval. Innét is köszönet nekik a finomságokért. Külön öröm, hogy a Kézről kézre – iz Roke v roko program támogatásával felújított kultúrotthonban zajlott. Idén sikerült kicserélni az ablakokat, felújítani a mellékhelyiséget, újból bepucolni az épületet és kívül-belül kifesteni. Az épület díszét csak emeli, hogy idén sikerült a kultúregyletnek, a helyi magyar kisebbség támogatásával, modernizálni a színpadi függönyöket is. Köszönet illet mindenkit, aki bármilyen módon hozzájárult ennek a szép találkozónak a lebonyolításához, erősítve és öregbítve Szentlászló hírnevét. -bt varno čez cesto Vsak dan je enkraten, neponovljiv in pomemben v življenju naših otrok, zato je vredno, da odrasli poskrbimo, da bi bil vsak njihov dan varen in poln doživetij.Strokovne delavke iz enote Moravske Toplice si prizadevamo, da bi bil vsak dan, ki ga otrok preživi v vrtcu karseda lep, pisano doživet, pa tudi varen, zato smo se odločile,da na obisk povabimo policiste. »Možje postave« so nas obiskali v ponedeljek, 24. septembra 2012 (po minulem tednu mobilnosti). Otroci seveda nimajo zaupanja v vsakogar, a so prijazna beseda, stisk roke in varno naročje našli lepo mesto že pri naših najmlajših. Strah je izginil in z veseljem so odkrivali okolico vrtca pred katero so se pojavili policisti. Ker so bili štirje, so otroci imeli veliko možnosti za postavljanje vprašanj in dajanje odgovorov. Pogovarjali so se o vsem, kar jim je znano – o vožnji z avtomobilom, s kolesom, mopedom in hoji peš. V iskrenih otroških očeh sta izžarevala veselje in zadovoljstvo otrok, še posebej ko so policisti šli z nami na sprehod. Otroci kombiniranega oddelka in oddelka II. starostnega obdobja so imeli priložnostpokazati kako se znajo obnašati na sprehodu - prečkati cesto. Seveda nismo pozabili na rutice, ki veliko pripomorejo k varnosti naših najmlajših v prometu, policisti pa so poskrbeli, da je vse skupaj bilo še bolj varno. Upajmo, da se je otrok vse skupaj dovolj prijelo … znanje namreč, da se bodo znali v prometu »lepo« obnašati. Hvala policistom, ki so nam pomagali pri seznanjanju otrok z vzgojo v prometu. Katja Hozjan večer ljudske pesmi in plesa Generacije pred nami so ustvarile kulturo bivanja v našem prostoru. Kulturna dediščina je vse tisto, kar je rezultatustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti,družbenega razvoja in dogajanj. Zaradi zgodovinske, kul 18 : : : : : : : : : : Lipnica turne in civilizacijske sporočilne vrednosti je spoštovanje in varovanje kulturne dediščine zaveza naroda in vsakega posameznika.Poklon kulturni dediščini sta namenila tudi Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev Murska Sobota in Društvo upokojencev Moravske Toplice, ki sta 21. septembra v prostorih vaško-gasilskega doma v Tešanovcih organizirala Večer ljudske pesmi in plesa. Na prireditvi se je predstavilo 16 društev, med njimi tudi ženski pevski zbor Marjetice društva upokojencev Moravske Toplice, glasbeno pevska skupina »Cvetje v jeseni« iz Tišine, folklorna skupina iz Ljutomera (pod taktirko mentorja Antona Prelogarja),ter. društva upokojencev iz Velike Polane, Filovcev, Bakovcev,Puconcev, Beltincev, ter Satahovcev. Kot gost večera je nastopila domača folklorna skupina iz Tešanovcev in Gorički Klantoši. Obiskovalce prireditve je pozdravili župan Občine Moravske Toplice g. Alojz Glavač, predsednik društva upokojencev Moravske Toplice g. Rajko Janjić, ter predsednik sveta KS Tešanovci g. Sašo Koca. Miša Cipot 120 let gasilstva v Motvarjevcih Z veliko gasilsko parado po tem obmejnem kraju, kjer v sožitju živijo pripadniki dveh narodov – matičnega Slovenskega in večinskega Madžarskega, dvojezičnem kraju, se je v soboto 18. avgusta začel vrhunec praznovanja visokega jubileja tamkajšnjih gasilcev.Osrednja prireditev je sledila slavnostni seji, ki so jo pripravili nekaj dni pred tem. Glavna slovesnost je bila na dvorišču vaškega doma, ki so ga krajani skupaj z gasilci (ki so bili gonilna sila tudi v tem projektu) preuredili iz objekta nekdanje osnovne šole, v njem pa imajo lepo urejene pro-store tudi gasilci.Z rdečo nitjo lastnosti slehernega gasilca (tudi motvarjevskih) – požrtvovalnosti, poguma, tovarištva in strpnosti,je minila tudi v dveh jezikih – slovenskem in madžarskem,pripravljena proslava, na kateri se je zvrstilo veliko govornikov. Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik domačega društva Viljem Horvat, rekoč, da so motvarjevski gasilci lahko ponosni na prehojeno pot svojih predhodnikov, ki so tudi najbolj zaslužni, da se je gasilstvo prenašalo iz roda v rod,se krepilo in kljub težavam – bodisi z menjavo političnega sistema, držav, jezikom poveljevanja, ekonomske ali takoj po koncu obeh vojn tudi kadrovske narave, plemenitilo v svojem poslanstvu. Tudi zaveza sedanje generacije je, da po svojih najboljših močeh skrbijo za razvoj in ohranjanje poslanstva tudi za rodove, ki jih bodo nasledili v prihodnje.Priznanje ob jubileju in dobre želje za nadaljevanje njihovega poslanstva so jim izrekli tudi župan domače občine g.Alojz Glavač, poslanec madžarske narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije László Göncz, poveljnik gasilskega regijskega sveta za Pomurje in član predsedstva Gasilske zveze Slovenije (GZS) Dušan Utroša, pa tudi predsednik Gasilske zveze (GZ) Moravske Toplice Dušan Grof. Zbrane je pozdravila tudi Zsuzsi Vugrinec, predsednica Madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Moravske Toplice.Utroša je ob spoznanju, da so prav gasilska društva po vaseh sploh prva in najstarejša društva, gasilci pa so pripadniki organizacij, ki jim ljudje najbolj zaupajo, med drugim dejal, da so bili, so in bodo tudi v prihodnje eden od ključnih temeljev slovenske organiziranosti. Podčrtal je tudi,da so prav gasilci ljudje, ki trdno stojijo za svojimi dejanji. Dobra organiziranost in usposobljenost, za katero si je potrebno nenehno prizadevati, pa je garancija za njihovo uspešno delo in poslanstvo tudi v prihodnje, je še poudaril,svoje razmišljanje pa sklenil z mislijo, da naj gasilci tudi v prihodnje svoje temeljno poslanstvo dokazujejo z dejanji in ne besedami. Tudi Grof, ki je na čelu 28 gasilskih društev v največji prekmurski občini, je temu drugemu najstarejšemu društvu v občini (PGD Martjanci je enako obletnico obhajalo lansko leto) prav tako izrekel vso priznanje za trud in poslanstvo, ki ga je vrsto generacij motvarjevskih fantov in mož odigralo v minulih 12 desetletjih. Prepričan je, da se bo tradicija uspešno prenašala tudi na rodove, ki jih bodo nasledili. Iz bogate društvene kronike, ki jo je pripravil tajnik Geza Dora ml. (v njem pa so vtkana imena na stotine gasilcev različnih generacij) je razvidno, da so bili med napredno mislečimi domačini za ustanovitev društva v letu 1892 kot odgovor na vse večjo požarno ogroženost imetja ljudi ob prosvetnih delavcih tudi kmetje. Do leta 1906, ko je društvo dobilo prvo štirikolesno ročno brizgalno, so se z ognjenimi zublji rdečega petelina spopadali z vodo iz veder. Ta pridobitev je gasilcem oziroma krajanom za gašenje ognja služila vse do leta 1956, ko so jo zamenjali s prvo motornobrizgalno znamke Savica. V 20. letih, ko se je članstvo zaradi človeških izgub v I. svetovni vojni več kot prepolovilo(podobno bi lahko dejali tudi za II. svetovno vojno) je pozaslugi vaškega posestnika Jožefa Voglerja, ki je za gasilcekupil glasbila na Češkem in jih tudi naučil igranja, začeladelovati gasilska pihalna godba.Gasilci so se skupaj s krajani leta 1961 odločili za gradnjovaškega doma, kjer so dobili svoje prostore tudi gasilci;sredi 60. let prejšnjega stoletja pa je bila kupljena sodobna 800-litrska motorna brizgalna znamke Ziegler, kijo društvo uporablja še danes. Po gasilski prikolici iz leta1979 so gasilci ob svoji 90. obletnici razvili svoj društveniprapor, prvo gasilsko vozilo pa so v svoje garaže postavili leta 1983. Konec 80. let so v vaški dom s knjižnico inprostori za številna društva (tudi gasilsko z orodiščem)preuredili nekdanjo šolsko zgradbo. Novo kombinirano orodno vozilo GV-1 je društvo ob pomoči krajanov inprebivalcev okoliških vasi kupilo leta 2004. Med številnigasilci iz sektorja Prosenjakovci in občine motvarjevskigasilci dobro sodelujejo tudi s številnimi drugimi, tudiobmejnimi iz sosednje Madžarske. Tako imajo listine opobratenju podpisane z gasilci iz Gaberja in Kobilja, zelodobro pa sodelujejo tudi z gasilci iz Cankove in madžarskega kraja Magyarszombatfa.Po priložnostnem kulturnem programu, ki ga jo pripravili domači osnovnošolci DOŠ Prosenjakovci in domačafolklorna skupina KUD József Attila, so najbolj zaslužnimčlanom podelili priznanja in zahvale. Štab Civilne zaščite Republike Slovenije je ob jubileju društvo odlikovaloz zlatim znakom, odlikovanje GZS III. stopnje pa je prejelprejšnji predsednik Štefan Žohar, ki je po kar 30-letnempredsednikovanju Geze Vide društvo vodil 18 let in je včasu njegovega vodenja, kakor tudi njegovega predhodnika tako na tehničnem, kakor tudi operativnem in kadrovskem področju doseglo veliko uspehov. Sicer se je zauspešno delovanje društva v 120 letih po svojih močehtrudilo na ducate predsednikov, poveljnikov in gasilcevsploh.Ob priznanjih GZ Moravske Toplice I. stopnje (ŠtefanDanč, Geza Dora ml., Milan Lenarčič, Edvard Barič in Karel Györek) in II. stopnje (Ladislav Dora, Atila Hajba, ViljemHorvat, Viljem Lipai, Boris Lenarčič, Aleksander Kocan inMilan Kalman) so podelili tudi značke za aktivno delo vgasilski organizaciji. Za 50 let so jih prejeli Ernest Geci,Viljem Horvat st., Viktor Janko, Gabrijel Kalman, ViljemKocan, Štefan Lipai, Rudolf Bot in Franc Bacsi; za 60 let paGeza Vas in Geza Dora st.. Upravni odbor UNNepelTeK A SZeNTláSZlói TűZolTóK „Terem a baj, ha nem is vetik” – mondja a közmondás, és ennek tudatában cselekedtek Szentlászlón is, amikor 1892ben megalakították a tűzoltóegyletet, ami az évek folyamán sok sikert és megpróbáltatást is maga mögött tudhat. A fenti gondolattal köszöntötték a népes közönséget és a tűzoltókat a Szentlászlói ÖTE megalakulásának 120. évfordulója alkalmából rendezett ünnepségen. A jelentős eseményt jelenlétével megtisztelte Alojz Glavač, Moravske Toplice Község polgármestere, Göncz László nemzetiségi parlamenti képviselő, Dušan Utroša, a Szlovén Tűzoltó Szövetség tanácsának elnöke és a muravidéki regionális tűzoltóság parancsnoka, Dušan Grof, a Moravske Toplice-i Tűzoltó Egyesület elnöke, Vugrinec Zsuzsa, a Moravske Toplice-i MNÖK elnöke, a Magyarszombatfai ÖTE képviselői, valamint a szomszédos falvak tűzoltói és vezetői. »A bajban érezzük legjobban, hogy aki gyorsan ad, kétszer ad. A leghatékonyabb tehát a gyorsan érkező segítség lehet, ezt pedig a jól felszerelt és szakmailag képzett hazai egyesület nyújthatja legsikeresebben«. E bevezető gondolatok után Horvát Vilmos, a Szentlászlói ÖTE elnöke ünnepi beszéde következett, amelyben külön hangsúlyozta, hogy az egyletük feladata az, hogy minden erejükkel és tudásukkal az elődök munkáját továbbvigyék és a jövőben az új, fiatal generációnak továbbadják. Dušan Utroša, a Muravidéki Regionális Tűzoltóság parancsnoka gratulált az ÖTE évfordulójához, és szintén megosztotta gondolatait a hallgatósággal. – A tűzoltóság egyet jelent a szolidaritással, az emberséggel és a segítőkészséggel, és ez az, ami az embereket összeköti – hangzott el. Göncz László beszédében azt kívánta, hogy az ÖTE felkészült, jól felszerelt egyesületként tudjon működni továbbra is. Az ünnepség további részében alkalmi kultúrműsort készítettek a helybeli József Attila ME tánccsoportja valamint a tanulók, akik talán még csak szülei szavain keresztül érzik a tűzoltói hivatás fontosságát, hogy sokszor a tűzoltók az önfeláldozó munka végzésénél saját épségüket és életüket kockáztatva mentik a mások életét és vagyonát. Mind a két nyelven elhangzott a Szentlászlói ÖTE krónikája, amit ifj. Dora Géza állított össze, majd az elismerések és kitüntetések átadására került sor. A Szentlászlói ÖTE rövid krónikája Szabó Gábor tanító kezdeményezésére 1892-ben megalakult a Szécsiszentlászlói Önkéntes Tűzoltó Egyesület 14 taggal, élén Szabó Gábor elnökkel és Dora János parancsnokkal. Nyolc évig felszerelés nélkül dolgozott az egyesület. 1906-ban vásároltak egy négykerekű fogatos kézifecskendőt, amit 1956-ig használt az egylet. Az első világháború kitörésével öt évre megszakadt az egyesület munkája, a háború után viszont újraszervezték, főparancsnoka Dora János lett. A 30-as években Vida János lett a főparancsnok, és egészen a második világháború kitöréséig vezette az egyletet. A második világháború ismét megbénította az egyesület munkáját. 1950 után Kálmán Sándor elnöklete alatt fellendült az egylet munkája. 1956-ban egy 300 literes motorfecskendőt vásároltak, majd 1963-ban Vida Géza elnöklete alatt egy új, korszerű, 800 literes Ziegler típusú motorfecskendőt, ami a mai napig rendelkezésre áll. 1987-ben megkezdődtek a faluotthon épületének munkálatai a régi iskola helyén, itt kapott helyet a tűzoltószertár is. Vida Géza 30 éves elnökségét követően Zsohár István lett az új elnök. 2003-ban az egyletnek sikerült megvásárolni egy Renault Master gépkocsit, amit modern tűzoltóautóvá alakítottak át. 2007-ben lemondott Zsohár István, és azóta a következő tagok alkotják, vezetik az egyesületet: ifj. Horvát Vilmos elnök, Janko Robert parancsnok, Lenarčič Milan alelnök, ifj. Dora Géza titkár és id. Zsohár István pénztáros. 20 : : : : : : : : : : Lipnica E jeles évforduló és színvonalas rendezvény annak a bizonyítéka, hogy Szentlászlón, e határ menti kétnyelvű kis faluban összefogással lehet küzdeni a megmaradásért, fejlődésért és hogy ennek a helybeli ÖTE volt és remélhetően lesz is a mozgatóereje. Bogdan Olga Novo šolsko leto se je začelo 3. septembra je na DOŠ Prosenjakovci ponovno zazvonil šolski zvonec in oznanil začetek novega šolskega leta. Ta dan so predvsem nestrpno čakali naši prvošolčki, njihovi starši in seveda tudi učitelji.Prvošolčki so prišli v šolo ob devetih. Učenci drugega, tretjega in četrtega razreda so jim pripravili lep sprejem.Šolo obiskuje osem prvošolčkov, štirje so na matični šoli in štirje na podružnicah. Blaž, Štefan, Sara, Tjaša, Alida Kiara,Reof, Nina in Lukas so z veseljem in s ponosom pokazali svoje nove torbice in ostale šolske potrebščine. Veselijo se,da bodo v šoli odkrivali nove besede, črke, številke, da bodo risali, barvali, peli in se igrali.Želimo jim, da osvojijo čim več trajnega znanja, ki jim bo dobra popotnica za nadaljnje šolanje in nasploh za življenje. Suzana Kovač in Liljana Gal MeGKeZDőDöTT AZ úJ TANév szeptember 3. a pártosfalvi KÁI-ban ismét megszólalt az iskolacsengő annak jeléül, hogy megkezdődött az új tanév. Ez a nap különösen a kis elsősök, szüleik valamint tanáraik számára volt nagyon izgalmas. Kis elsőseink 9.00 órára jöttek az iskolába. A másodikos, harmadikos, valamint a negyedikes tanulók kultúrműsorral kedveskedtek nekik. Az első osztályban nyolc tanuló van, négy a központi iskolában, négy pedig a területi iskolában. Blaž, Štefan, Sara, Tjaša, Alida Kiara, Reof, Nina és Lukas örömmel és büszkén mutatták be új táskájukat és a többi tanszerüket. Örülnek, hogy az iskolában új szavakat, betűket, számokat fognak felfedezni, majd rajzolnak, színeznek, énekelnek és játszanak is. Kívánjuk, hogy minél több alaptudást szerezzenek maguknak, amely életük kísérője lesz. Kovač Suzana, Gal Liljana tudi letos so se v občinskem svetu za preventivo in varnost v prometu (vodi ga neumorni predsednik Jože Čarni) odločili,da ob letošnjem 16. Občinskem prazniku Moravskih Toplic pripravijo reli, ki se ga je udeležilo 23 voznikov invalidov iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Vozniki so se najprej pomerili na poligonu soboškega prometno varnostnega centra,nato pa jo preko puconske občine ubrali proti Sebeborcem,kjer je bil cilj.Tam so se še pomerili v znanju cestno prometnih predpisov, tudi v natančnosti streljanja z zračno puško,sledila je pogostitev organizatorja in seveda so najboljšim podelili tudi priznanja. Bc Nova blagovna znamka Moravskih Toplic in produkti V okviru projekta »Poti dediščine Moravskih Toplic« z akronimom Modro&zeleno je v sklopu LAS GORIČKO 2011, ki je sofinanciran s sredstvi LEADER, nastala nova blagovna znamka Moravskih Toplic. V okviru projekta so nastali promocijski materiali (mape,vrečke, bloki, majice in »imidž« brošura doživetij Moravskih Toplic in okoliških krajev v dveh trijezičnih različicah (slo/nem/ang) in (madž/hrv/it).Obe elektronski različici sta dosegljivi na spletni strani www.moravske-toplice.com.V sklopu projekta Modro&zeleno kmalu sledijo še drugi materiali – samostoječi zunanji in žepni zemljevid občine Moravske Toplice oziroma kraja Moravske Toplice. O novonastalih produktih vas bomo še obveščali. Janja Bürmen 6. lUNiN FeSTivAl - Ustvarjalno gnetenje ilovice pomirja innavdihuje staro in mlado Na povabilo Zavoda Fest se je TIC Moravske Toplice na eni večjihslovenskih otroških prireditev (ki je ljubljanski park Tivoli z živžavomobarvala drugo soboto v septembru) tokrat prvič predstavil nafestivalu s tipično prekmursko delavnico »Ustvarjamo z ilovico«.Delavnico smo priredili s pomočjo vzgojiteljice Milene iz Vrtcevobčine Moravske Toplice.Naš namen je bil otrokom približati ustvarjanje z glino, čeprav nas je sosledje dejanj obiskovalcev delavnic dodobra presenetilo. Na koncu ustvarjanje seveda ni navdušilo le otrok, ampak tudi njihove mame, babice in dedke, ki so svoje spretnosti v ustvarjanju z glino pokazali z izdelavo nakita, figuric, živalic, … Obiskanost delavnice je bila odlična, mi pa smo tokrat ubili dve muhi na mah – z delavnico poskrbeli za zadovoljstvo, z glino pa predstavljali Prekmurje. 22 : : : : : : : : : : Lipnica NAGRADNA KRiŽANKA: TiC MoRAvSKe TopliCe Pokrovitelj nagradne križanke je TIC Moravske Toplice, ki bo trem uspešnim reševalcem poklonil praktične nagrade. Geslo križanke, ime in priimek ter naslov pošljite na dopisnici do torka, 23. oktobra 2012 na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice, s pripisom križanka. AVTOR: JANEZ DONŠA GAPŠER, MIHA IN BOLTEŽAR RAZBOJNIK RICCARDO ZONTA LISAST POLDRAG KAMEN MOČVIRNAT SVET ORGAN ZA GLEDANJE ZANESENJAŠTVO, SANJAŠTVO VOZNIK LADJE TV VODITELJICA ROŠ GRŠKI BOG PASTIRJEV NAPRAVA ZA DOLOČANJE FREKVENCE LISTEK ZA PLAČANO VOŽNJO ERAZEM LORBEK HAVAJSKI DOLGI TRIATLON RIMSKI CESAR TONČKA, ANTONIJA JASER ARAFAT GRADBENI MATERIAL, ZIDAK LAHEK KONIČAST ČOLN OMARICA S PIJAČO V SALONU AMERIŠKI SKLADATELJ (CHARLES) SLOG PO RENESANSI ŽIVA EMERŠIČ KRAJ PRI POREČU PLOD BUKVE PALERMO HLADEN VETER NA AZURNI OBALI DOMAČA ZABAVA 24 UR REKA V POLJANSKI IN SELŠKI DOLINI, PRITOK SAVE NIKO ŠTRITOF ALLEN IVERSON NEDA UKRADEN NAUK O MORALI NEMŠKI DRŽAVNIK (KONRAD) GLAVNI VEZNIK GOLMANKA 1000 kg BRATOVA ŽENA KOPNO, KI ŠTRLI V MORJE SLEHERNI DROG ZA ZAVESO IGRALEC WELLES IGRALEC HARRIS PETELIN NEGATIVNI IONI NECEPLJENO DREVO GLAVNO MESTO ŠVICE IRENE EPPLE DIRKAČ SCHUMACHER MLAJŠI JAPONSKI CVETLIČNI ARANŽMA ENOTA ZA DOZO SEVANJA SAMOGLASNIK AZIJSKA OPICA ŠPRINTER BOLDON FRANC. PISATELJ (JULES) IT.MODNI KREATOR (GIORGIO) STRUPEN IGLAVEC KAVBOJ (WYATT) VOZILO, BREZ KATEREGA SKORAJ VEČ NE GRE LEVI PRITOK RENA V ŠVICI PLOHA TRENJE, FRIKCIJA NEBEŠKI OČE LETALIŠČE JOŽETA PUČNIKA NEKDAJ MESEČNIK, SNOHODEC OLGA JANČAR NESTL ŽGANK NIKOLAJ TIHONOV DODATEK KISA NA SOLATO MISSICA SVETA 2003 DAVISON GIANNI AGNELLI GLAVNO MESTO ALŽIRIJE OSEBA Z VELIKO DELOVNIMI IZKUŠNJAMI Pravilna rešitev gesla prejšnje križanke: DVOREC MATZENAUER PROSENJAKOVCI – Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali: 1. SAŠA HOLC IRŠIČ, TEŠANOVCI 112, 9226 MORAVSKE TOPLICE, 2. NINA KOČIŠ, RATKOVCI 21, 9207 PROSENJAKOVCI, 3. MARIJA SEČKO, MOTVARJEVCI 25, 9207 PROSENJAKOVCI Izžrebanim nagrajencem čestitamo, praktične nagrade prispeva TIC Moravske Toplice. Lipnica : : : : : : : : : : 23 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE OKTOBER 2012 Pripravlja: TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com NAZIV PRIREDITVE OPIS PRIREDITVE KRAJ IZVAJANJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE OKTOBERFEST Oktobrske dobrote čakajo na vas … M. Toplice,Terme 3000 3. 10. 2012 Terme 3000 Naravni park Terme 3000Moravske Toplice, d.o.oTel: 02 512 22 00 info@terme3000.siwww.terme3000.si DEGUSTACIJA PRVEGA MOŠTA Vabljeni na degustacijo tisti, ki se niste udeležili trgatve na stari način. Prosenjakovci 6. 10. 2012 13.00 KTD Ady Endre Prosenjakovci Ladislav V öröš 051 358 675 SVETOVNI DAN KUHARJEV Utrinki iz kuharskega vsakdana v Termah 3000. M. Toplice,Terme 3000 20. 10. 2012 Terme 3000 Naravni park Terme 3000Moravske Toplice, d.o.oTel: 02 512 22 00 info@terme3000.siwww.terme3000.si KOSTANJEV POHOD S PIKNIKOM Dolžina poti je 8 km.Manjkalo ne bo kostanjev in mošta. Fokovci, vaško gasilski dom 21. 10. 2012 KTD – CEKER FOKOVCI KORNELIJA KIANEC 041 964 699 davorin.kianec@siol.net RAZSTAVA ROČNIH DEL Oglejte si čudovite izdelke članic društva! Prosenjakovci,novi gasilski dom 27. 10. 2012 (14.00-18.00) 28. 10. 2012 (10.00-18.00) Rokodelsko društvo Vrtnica Prosenjakovci Suzana Malačič 031 460 015 HALOWEEN Otroški ples s čarovnicami na terasi hotela Termal. M. Toplice,Terme 3000 31. 10. 2012 Terme 3000 Naravni park Terme 3000Moravske Toplice, d.o.oTel: 02 512 22 00 info@terme3000.siwww.terme3000.si BOGOJANSKI OGRAČEK Zaključek del v vrtu in sadovnjaku. Bogojina,Bogojinski ograček pri pokopališču Oktober TD Bogojina Kočar Poldi 031 234 812