Glasnik SED 22 (1982} 4
110
Tudi močila je simbol za plačento, darovanju te je bila 9otovo dodana prošnja za povečanje plodnosti. Po svoji obliki in konsistenci bi podobno vlogo lahko imela tudi drobna strgana cunja.
Koruze na svoj! poti po Sierri Nevadi sicer nisem nikoli videl, ker so jo očitno izpodrinile druge, od kolonizator-Jev vpeljane rastline, kljub temu pa je, sodeč po koruznih listih med darovanimi predmeti, ohranila svojo nekdanjo vlogo v obredju.
Višje, ob drugem in tretjem jezeru, sem našel mnoge Ploščate kamne podolgovate oblike, postavljene na skalo ln zavarovane z drugimi kamni, ki so jih obdržali v Pokončni legi. Najprej sem seveda pomislil na kažipote. T° je mogoče veljalo vsaj za nekatere od njih, drugi pa so kili podobni približno pol metra visokim in podolgovatim kamnom, ki sem jih videl zapičene v zemljo pred templji. Ti služijo Kogijem kot pomagulo pri opazovanju sonca. Enako „pripravo" za opazovanje sončevega gibanja sem Videl v Pueblitu, sredi ruševin izumrlega mesta Taironov.
Naj omenim še to, da je sredi turistov polnega kompleksa ruševin Machu Picchu iz ogromne skale Vklesan nizek steber, ki mu pravijo Intihuatana. Že ime J'nt i—sonce, huatana — privezati, pritrditi) nam pove, da ie i svojo skalno podlago povezan kamen imel enako v'°go pri opazovanju sonca kot kamni v vaseh Kogijev.
Zdi se sicer neverjetno, da bi kogijski duhovniki šli °Pazovat sonce v oddaljeni in osamljeni predel ob jezerih, Sto je mogoče, da imajo ti kamni neko drugo obredno funkcijo .Mogoče ni nepomemben podatek, da sem take kamne našel večinoma v bližini slapov (jezera ležijo na Uličnih višinah). Da ti kamni niso le kažipoti, govori deJstvo, da smer, kamor naj bi kazali, ne vodi prav Nikamor. Ko sem po nekaj urah hoje od prvega jezera PriŠe| do tretjega in še naprej, so mi napredovanje ^eprečile visoke strme stene prek katerih je padala reka ^Patapur . Četrto jezero je dosegljivo le dobro opremljenemu alpinistu. Po drugi strani pa so bili mnogi teh ^ipotov na premalo od daleč vidnih mestih.
bolj skrivnosten je bii predmet, ki sem ga odkril na ^ežju drugega jezera. To je bil rogovilasto raščen grm, so ga posekali, oklestili in postavili ob okrog meter ^soko in ploščato skalo. Iz skale se je v rogovilo Sanjalo tanko deblo mladega drevesa in na njegovem sta visela riva predmeta: aluminijasta pokrovka in ^Pol razbita buča. Tam, kjer se je deblo drevesca Sanjalo v rogovilo, je bilo oboje ovito z mrežo. Ce bi fiašel sredi polja, bi seveda pomislil, da gre za pripravo, ^ Qdganja škodljive živali, za nekako strašilo torej. Toda ernu strašilo sredi nerodovitne gorske pokrajine? Ker 5ta imela vsaj dva od najdenih predmetov meni poznan lrflboličen pomen (buča - maternica, mreža -placenta), er" m°raI misliti na obredno, versko funkcijo. ^ Naslednji dan sem moral bivanje ob jezerih prekiniti in Podati na dolgo vrnitev v Maruamake. Pregnalo me je ^ aiajoče deževje, ki so ga napovedovati temni oblaki, ^ so se valiti iz dolin. Čas ekvinokcija je bil že mimo in I °9ijski duhovniki so verjetno zadovoljno ugotovili, da to 0 Sonce na svoji nebesni poti ne zamuja.
"eratura:
^erardo Reichet-Dolmatoff, Notas sobro el simbolismo de !os lndios de la Sierra Nevada de S. M., Razon v JJ Bogo,a 1967, Num. I, S. 55-72 C - The Loom of Life : A Kogi Prindple of Integratlon, 1al of Latin American Lore 1978, No. t, S. 6-27 ~ Ljudstva sveta, knjiga 2, Ljubljana 1979, str. 196-201
BORUTKORUN
umbanda v braziliji
Umbanda, ki je danes priznana kot uradna religija, je splet različnih verovanj. Združuje elemente zahodno-afriških religiozno-magičnih kultov1, šamanizma južnoameriških Indijancev, evropskega spiritizma, protestantiz-ma, katolicizma in vraževerja.
23. april, 1980, Manaus, Brazilija:
Danes je praznik svetega Jurija. To je dan, ko ima umbanda obred v predmestni četrti Sao Jorge (sv, Jurij). Nanj so vabljeni tudi zunanji gostje.
Ceremonija se začne o prvem mraku. Po blatnih ulicah favele se vije kača ljudi, ki prav po tiho, skoraj mrmraje prepevajo monotono pesem. Ženske in moški, ki hodijo spredaj, so oblečeni v hele hlače in bluze, prepasane z dolgimi škrlatnordečimi rutami. V rokah nosijo sveče, ki trepetajo v noč. Ob vsakem koraku se jim pridružijo nove postave, večinoma črnci, Indijanci in mešanci. Na čelu procesije ponosno stopa temnopolt, čokat mož. Iz nagubanega obraza mu štrli velik kljukast nos. Tudi usta ima velika in spačena. Oblečen je v oprijete bete hlače, ki jih krasijo srebrni našitki, in kratek bei jopič z resicami na rokavih. Njegove osivele lase pokriva prav tako bel, s srebrnimi nitkami okrašen širokokrajni klobuk. V roki nosi velik srebrn meč sv. Jurija,
Procesija se ustavi pred pritličnim poslopjem, ki je takšno kot vse druge hiše, le da na njem piše Cabana do Pretho-Velho (Koča starega zamorca). To je kultna stavba umbande. Ni velika, in ko vanjo vstopijo vsi udeleženci obreda, je napolnjena do zadnjega kotička. V primerjavi z zunanjostjo je njena notranjost prav nenavad na. Stene so popisane in porisane z različnimi formulami in simboli, med katerimi takoj opaziš kabalistične znake, Davidovo zvezdo, svastiko itd. Nasproti vhodnim vratom stoji nekakšen oltar, ki se kar šibi pod težo raznoraznih kipov, kj predstavljajo duhove in božanstva. Drug ob drugem stojijo afriški in indijanski maliki, med njimi pa tudi Kristus, Marija, različni krščanski svetniki in celo hudiči. Oltar z aglomeracijo božanstev vseh možnih živopisanih barv spominja bolj na mešetarsko stojnico kot na najsvetejšo točko prostora. Desno od oltarja stoji velik kip goloba z razprostrstimi perutmi, ki predstavlja sv. duha. Kip je rdeče in zeleno osvetljen, S stropa visijo baloni vseh barv in velikosti.
Mediji v belih oblačilih se postavijo pred oltar. To so večinoma mlade ženske, moški so le trije, je pa tudi nekaj otrok. Njihov vodja pai-do-santo {oče svetnikov), mož z mečem sv. Jurija, jih nadzor uje in usmerja. Njegov nastop je dostojanstven in zbuja spoštovanje. Mediji hodijo v krogu ves čas v isto smer in pojejo. Spremlja jih enakomeren ritem bobnov. Drugi udeleženci stojijo tik za njimi in začnejo kasneje tudi sami prepevati.
Pai-do-santo, na kratko pai, je prvi, ki stopi v stik z duhovi. Z izredno koncentracijo začne prenašati svojo moč na medije, V nasprotni smeri plesa hodi v krogu in se pri vsakem zadrži nekaj minut. Ples se takrat ustavi, bobni in petje pa postanejo glasnejši. Prav počasi potegne pai z mečem trikrat nad medijevo glavo, medtem pa nepremično zre vanj s predirljivimi črnimi očmi. Ko tretjič potegne z mečem čez glavo, poljubi vsakega na levo in desno lice in ga pri tem treplja po rami. Napetost v prostoru se stopnjuje. Nenadoma in prav sunkovito pade v trans najstarejša ženska, indijanskih potez. Opotekajoč se vpije in že je na tleh. Njeno telo se zvija v močnih krčih. Hitro pristopijo drugi, ji odvežejo rdečo ruto, ki jo nosi okoii pasu, in jo z njo pokrijejo. V trenutku se umiri in tako leži Še nekaj časa. Ko vstane, ji posadijo na glavo veiiko indijansko perjanico, okoli vratu pa ji obesijo številne ogrlice iz naravnih plodov. Ponudijo ji leseno skodelico z močno alkoholno pijačo, ki jo
Glasnik SED 22(198214
112
počasi sreblje, in ob tem kadi cigaro. Njen pojgled je zamaknjen. Obraz se ji koplje v kapljah potu. Cez čas pride k sebi, dobi ostre poteze in predirljiv pogled. Vanjo je stopil duh Indijanca - cahoclo (ogum Sao Jorge!, Tudi ona začne nato objemati, poljubljati in trepljati druge medije. Kasneje pade naslednji, ki ga prav tako zgrabijo krči. Tudi njega pokrijejo z rdečo ruto, da se umiri. Postopek se ponavlja. Pai kmalu doseže, da je že več kot polovica medijev v transu.
Naelektrenost v prostoru je vedno večja. Nekateri ne zdržijo več in gr edo ven. Takrat pa se zgori i, da tudi ena od opazovalk obreda pade v trans tik z'a tem, ko jo pai prešine s pogledom. Naslednji trenutek leži na tleh. Sunkovito brca z nogami, maha z rokami na vse strani in vpije. Takoj pristopi starka, ji sezujc Čevlje, jo obrne na bok in jo pusti, da se pomiri. Potem ji ponudi vodo in limono. Čez kake četrt ure pride dekle k zavesti in vsa zgubljena gleda naokrog. Prav nič ne ve, kaj se je z njo dogajalo, pa čeprav je med opazovalci povzročila pravi preplah.
Sedaj začno obiskovalci hoditi k oltarju, da bi se posvetovali z duhovi. Različne prošnje imajo. Vsak hoče rešiti svoje probleme. Medij), posredniki med svetom duhov in svetom zemljariuv, jim odgovarjajo,
Ko zapuščamo kultni prostor, nas spremlja domačin srednj ih let, po poklicu šofer. Mož nam zaupa, da je prišel k obredu, ker ima resne težave v službi. Sam jih ne zna rešiti. Zato je stopil po pomoč k duhovom umbande, saj ga niso še nikoli razočarali. Popolnoma jim zaupa. Ta možak pa ni nobena izjema. Danes se k umbandi zateka že večina Brazilcev,
Opisani obred je eden ifhied mnogih obsedenskih religiozno-magičnih kultov Brazilije. Ni čudno, da so uradni cerkveni in državni krogi umbando dolgo časa razglašali za hudo krivoverstvo. Šele leta 1966 so jo Z zakonom priznali za religijo, ki je popolnoma enakopravna z drugimi.
Ob prvem srečanju z umbando bi verjetno vsakdo zatrdil, da je to tipični sinkretizem. Če pa vsaj malo spoznamo njeno zgodovinsko in družbeno ozadje, ugotovimo, da to le ni preprosta verska mešanica, ampak produkt kulturne in etnične integracije, značilen prav za brazilske razmere. Umbanda tudi ni eden od t. i. afro-brazilskih kultov, kamor jo nekateri prištevajo, čeprav v veliki meri temelji na afriškem izročilu.2
Umbanda je prav gotovo najlepši zgled spajanja kulturnih sestavin najrazličnejših etničnih skupin. Zanimivo pa je, da je prišlo do tako močnega prepletanja šele v 20. stoletju in da je razširjena skoraj izključno med mestnim prebivalstvom."1 Razlog za to je ekonomsko in družbeno preoblikovanje brazilske družbe, ki ga je povzročil proces industrializacije in urbanizacije.
Leta 1888 so v Braziliji odpravili suženjstvo.4 Posledica je bilo množično preseljevanje črnih sužnjev s plantaž v mesta, ki so takrat dobivala vedno večjo ekonomsko moč. Črnec se v novem okolju ni najbolje znašel, kajti njegova predstava O življenju v mestu je bila idealizirana. Zanj je pomenila nova svoboda pač to, da dela, kjer hoče in kadar hoče, medtem ko je nov kapitalistični sistem zahteval od njega vse kaj drugega. Ni bil več pravi, ampak mezdni suženj, ki je prodajal delovno moč v novih oblikah proizvodnje. Večina črncev se ni zmogla prilagoditi hitri in koreniti življenjski spremembi, zato so mnogi zapadli v obup, brezposelnost, alkoholizem in celo kriminal in s tem na družbeni rob. Poleg tega so začeli izgubljati kontinuiteto kulturne dediščine, ki se je ohranjala v stoletjih življenja na plantažah.
V 19. stoletju je izbruhnila v Braziliji kavi na mrzlica, ki je povzročila veliko ekonomsko migracijo Evropejcev, predvsem po letu 1850.s Evropski priseljenci so v glavnem poselili urbana področja vzhodne in jugo vzhodne Brazilije in načeli razvijati industrijo. Tako sta se ob koncu 19. stoletja srečala v mestih dva prišleka: brazilski črnec s svojimi afro-brazilskimi kulti in evropski priseljenec, ki je v Brazilijo zanesel spiritizem, predvsem prakso „okrogle mize".
Mnogi evropski priseljenci nižjih in srednjih slojev so se počutili v novem okolju ogroženi. Popolnoma so izgubili stik z izvirno kulturo in so se zato začeli vse bolj zatekati k špirit ¡zrnu Ta je v drugi polovici 19. stoletja v Braziliji kar cvetel. Višji sloji so gojili spiritizem evropskega tipa, ki ga je razvil Allan Kardec, Nekatera spiritistična združenja pa so razvila terapevtstki spiritizem in s tem prodrla v nižje sloje brazislke družbe,* To pa je že omogočilo srečanje z ostalimi magičnimi praktikami, ki so jih začela vključevati v svoje seanse. Te praktike so bile obsedenski obredi magično religioznih afro-brazilskih kultov.
Benjamin Figueiredo, potomec Francozov in spiritist tipa Allan Kardec je bil prvi, ki je v spiritistične seanse vključil indijanske duhove icaboclo). Spint¡stično združenje ga je izločilo, ker je imelo duhove rdečekožcev za najbolj nečiste in zaostale. Tako je Figueiredo opustil prakticiranje „mize" in je leta 1924 ustanovil v Rtu de Janeiru A Tenda Espirita Mirim. Zatem je v Riu. SSo Paulu in drugih mestih jugovzhodne Brazilije vzniknilo Še veliko podobnih spiritistično-terapevtskih centrov, ki so se precej približali brazilskemu malemu človeku. V magično-religiozne obrede so vključevali afriškefindijanske in krščanske sestavine. Tako so počasi začele rasti različne sekte s podobnimi značilnostmi. Leta 1939 so se prvič uradno združile v Zvezo umbande (FederacŽo Espirita de Umbanda) s centrom v Riu de Janeiru. Sledili so prvi kongresi umbandistov (leta 1941), na katerih so začeli njihovi voditelji oblikovati koncepte nove religije-To pa je pomenilo racionalizacijo religiozno-magičnih kuitov.8
Kozmologija umbande ne pozna mesijanskega sporO čila. Prav tako ne temelji na mitologiji, kakršno poznajo druge religije. V umbandi pride tudi do precejšnje transformacije afriškega in krščanskega panteona. Vsa afriška božanstva postanejo le duhovi, ki se jim pridružijo še duhovi indijanskih verovanj. Tudi krščanski svetniki in sam Kristus dobijo to vlogo. Kozmos je torej razdeljen na svet duhov in zemeljski svet. Vrhovni in edini bog Oloruffl je ustvari! celoten univerzum. vendar je tako vzvišen, da se v posvetne stvari ne vtika. Zato ga tudi ne častijo; Podrejena mu je cela vojska duhov, ki sedeli v sedem linij ali čet, te pa spet v sedem podčet itd. Vsaka linija ali četa ima svojega poglavarja ali vodjo, ki ga imenujejo orix& Poglavarji linij (orixas) z ljudmi ne kontakttrajo neposredno, ampak to delajo njihovi podrejeni. Hierarhija duhov je precej izrazita.9
Po funkciji so duhovi umbande dveh vrst: duhovi svetlobe fcaboclos, prethos-vcihos in criancas) in duhovi teme (exus). Dihotomija dobrega in zla izvira iz krščanstva. Afriške religije v glavnem ne poznajo te ostre delitve. Medtem ko delajo duhovi svetlobe le dobro, delajo duhovi teme tako dobro kot zlo (ambivalenca).
Caboclos so duhovi mrtvih Indijancev,10 Predstavljal0 prednike Brazilcev, saj je Indijanec simbol današnje^ braztlstva in svobode. Caboclos pomenijo energijo, vita' nost, pogum in uporništvo. Zato obsedejo medije z močnimi in ostrimi udarci.
Prethos-vethos (stari zamorci) so duhovi umrlih stari!1 afriških sužnjev. Predstavljajo ponižnost, poslušnost i'1 famiiijarnost. Med seanso obsedejo medija tako, da se W togo prelomi in onemogel zgrudi. V takem položaju lahk°
j
Glasnik SED 22 (1982} 4	110
miruje dolge ure. Nato sede na klop, kadi in se pogovarja z mehkim glasom, polnim sočutja.
Criantes (otroci) so duhovi otrok, ki so umrli, še Preden so shodili in spregovorili. So simbol čistosti in nedolžnosti. Na seansah se mediji zato valjajo po tleh, smej ijo in jočejo — skratka, vedejo se otročje Udeleženci °breda jim prinašajo darila m igračke. Teh duhov ne kličejo pogosto; navadno le, če so dan prej klicali zle duhove,-
Vsi duhovi so popolnoma abstrahirani, depersonal izi— rani in predstavljajo zgolj neko anonimno množico.
Afro—brazilski kultni obredi prikazujejo mitološke dogodke. Bogovi in božanstva se spustijo na zemljo in po Medijih sporočajo različne legende. Mediji so torej vezani Na določeno igro. V ritualu umbande pa je nastop Medijev svobodnejši. Orixas z vibracijami vplivajo na sVojo linijo ali četo podrejenih duhov, ki „zajašejo" Medije,11 Ti s svojim vedenjem izražajo lastnosti duhov •n ne prikazujejo nobenih zgodb ali dogodkov. Vzporedno z depersonalizacijo afro—brazilskega religioznega kozmosa se v umbandi prikaže persona I iza cija transa.
Trans je osrednji dogodek vsakega obreda. Takrat se v Mediju utelesi duh, k i komunicira z ljudmi. Ti ga prosijo za Us|uge, sprašujejo, kako bi rešili sve^e probleme ipd. Duh lirn odgovarja z nasveti, jih usmerja, telesno bolne pa Zdravi,
Obrede spremlja ritem bobnov, monotono petji?, izgovarjanje čarobnih formul in zagovorov, prižgane sveče, ^'tje alkohola in kajenje cigar — kar omogoča mediju ^'trejšo zamaknjenost. Zaradi stimulativnega značaja so ta dejanja obvezna pri vsakem obredu. Bela oblačila 'n darovi (npr. palmovo listje, razni sadeži tpd.) pa so obvezni le pri določenih obredih.
Umbanda pozna v glavnem belo magijo. Tisto vejo lirvibande, ki se posveča črni magiji, imenujejo quimban a- Quimbandisti komunicirajo z duhovi teme, ki so te$no povezani s smrtjo. Kličejo jih navadno ob torkih ali
Petkih.
s tem v zvezi je mlado dekle iz Manausa pripovedovala, ako j¡ umrl ded. Zameril se je namreč nekomu, ki je p^o Šel k vraču in ga prosil, naj prikliče zle duhove. r'redili so obred, klicali duha teme in ga prosili za ®dovo smrt. Nato je šel nekdo izmed njih k starcu in mu ^kei; SOb0to popoldne boš umrl, klicali smo exu." tarček je tisto soboto res izdihnil.
veliko privržencev umbande se preživlja s prodajo ..pitnih predmetov. Prodajajo amulete, talismane, raz-,Cne kipe in podohe Indijancev, črncev, svetnikov in ^u"ičev, praške, kadila in dišave — skratka, pripomočke seh vrst in za vsakršno priložnost. Umbandisti posvečajo sebno pozornost urejenosti in privlačnosti. Zato so ^Uhove trgovine skrbno založene z močno dišečimi mili, Dpelm¡ ¡n parfumi. Na ovitkih mila navadno piše Vedno n 'v'ačna ali kaj podobnega. Lahko kupiš parfum Ulovi ^°škega ati prašek, ki Odganja zlo ali je Proti zlemu dof U" "'"r9ov'ne z magičnimi pripomočki so vedno bro obiskane. Nekateri {predvsem mediji) imajo poleg Sovine še kultni prostor, kjer sprejemajo stranke. Tu Sw^uj^o, bodisi z dlani, kart ali kozarca z vodo in v, Jkami. Najpogosteje pa prerokujejo s pomočjo sveč.
^ uit nem prostoru so različni maliki, katerim stranke prjj1^.0 Jveče. Več grehov ima oseba, več sveč mora svBt^3*'' sve^e dogorijo, medij prerokuje iz voska in
sVetu
2ačetku so btli umbandisti le iz nižjih slojev [)a 1 s*e družbe. Kmalu so se jim pridružili še srednji. tetaes Pr'vablja umbanda s svojo množično reklamo, s CJ dejavnostjo in prakso bele magije vedno širši s uL'^' Odstotek pripadnikov te religije je v primerjavi olisko vero res skromnejši, vendar iz leta v leto
narašča.1' Pa ne le to Ljudje, ki so sicer kristjani in se redno udeležujejo obreda svoje uradne cerkve, se pogosto zatekajo tudi k umbandi. Zakaj? Krščanstvo je za povprečnega človeka preveč abstraktno in imaginarno. Obljublja mu odrešitev na „onem svetu". Pri reševanju vsakdanjih problemov mu ponuja le etični nauk. Umbanda pa mu kot magična religija nudi takojšnjo, konkretno pomoč v vseh težavah in v vsakem trenutku.1 3
Veliko sociologov, etnologov in veroslovcev zagovarja tezo, da vraževerje in magija z industrializacijo in urbanizacijo izginjata in sta vezana samo še na ruralno okolje. Večinoma to drži, predvsem v Evropi. Če pa pogledamo v Brazilijo, ti teoretični zaključki na lepem ne veljajo več. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da so na različne družbe vplivale različne zgodovinske okoliščine.
Umbanda je ena najbolj specifičnih značilnosti današnje brazilske družbe. Razširila se je že na skoraj vse sloje mestnega prebivalstva in bi zato lahko mirno zatrdili, da je tipičen zgled množične kulture v pravem pomenu besede. Hkrati ohranja tradicionalno ljudsko kulturo in jo z vnašanjem novih kulturnih elementov spreminja.
Po eni strani je vzrok, po drugi pa posledica integrativ-nega etničnega in kulturnega procesa. Prav zato jo vlada priznava za religijo, enakopravno vsem drugim, in ji omogoča nadaljnji razvoj. V interesu vlade je namreč, da se različne brazilske etnične skupine čimprej integrirajo v enotni kompleks.
OPOMBE:
1	To so predvsem religiozno-magični kulti ljudstva Joruba, ki živi na današnjem ozemlju Nigerije, Toga in Dahomeja, in pa različnih etničnih skupin današnje Angole.
2	Za ufro-brazitske kulta je značilno, da so ohranili afriško mitologijo iri obredje v svoji izvirni obliki in ju od prihoda iz Afrike v glavnem niso spreminjali. Najbolj tipična zgleda sta candomblé in macumba. Umbanda sicer izhaja iz afro-brazil-skih kultov, a jih je preoblikovala že do toiikine mere, da je ne moremo več prištevati mednje. Poleg določenih sestavin samega obreda je ohranila veliko imen afriškega izvora. Tako tudi besedu umbanda izvira iz jezika kimbundo (Angola!. Kimbanda je v tem jeziku vrač, umbanda pa vsa njegova spretnost in umetnost: zdravljenje, sposobnost komuniciranja z duhovi mrtvih ipd. Tudi poglavarji umbandinih duhov so ohranili imena afriških bogov ljudstva Joruba: Gxala (bog sonca), lemanja Iboginja vodel, Xango Ibog groma! itd
3	Leta 1970 je bilo 84,9 % vseh pripadnikov te religije mestnega prebivalstva. To nam lepo ponazarja tudi podatek iz istega leta, da so zvezne driave Rio de Janeiro, Sao Paulo, Minas Gerais in Rio Grande do Sul, ki so najbolj urbana in industrijska področja, zajele skupaj kar 85% vseh pripadnikov umbande.
4	To se je zgodilo še v ¿asu imperija, ko je vladal Don Pedro II., ki je imel zelo liberalne in demokratične ideje. Ker je ukinil suženjstvo, So Se mu lastniki plantaž uprli, ga leta 1889 vrgli s prestola tn razglasili republiko, ki je trajala do leta 1930. V tem času se je izoblikovala kapitalistična delitev družbe na razrede, ki jih pozna današnja Brazilija, Leta 1930 je izbruhnila revolucija pod vodstvom Getulia Vargasa (oče revnih), k¡ je ustanovil novo republiko in vpeljal veliko novih socialnih ukrepov. Šele takrat se je začela industrija hitreje razvijati. Hitri industrializaciji je sledila tudi hitra urbanizacija dežele (predvsem vzhodnega in južnega predela).
5	V drugi polovici 19. stoletja se je v Brazilijo priselilo čez pet milijonov Evropejcev. Med njimi jih je bilo največ romanskega izvora: Italijanov (32 %), Portugalcev (30%) in Špancev (14%). Preostali priileki so bili večinoma Nemci, Poljaki in Rusi.
6	Prvi spiritističnt krogi so v Braziliji nastati teta 1853. Prakticirali so predvsem spiritizem Allana Kardeca, ki temelji na povsem racionalni ideologiji in je ezoteričnegu značaja. Poznejši spiritistični krožki so začeli dobivati vedno bolj religiozni karakter. Ti krožki se se odprli svetu, v svoj« seanse so vključevali terapevtske dejavnosti Ljudem so obetali duševno in telesno zdravljenje. Leta 1873 s v Riu de Janeiru ustanovili dnjítvo (Sociedade de Estudos Espiritas do Grupo
Glasnik SED 22 (1982) 4
125
Confucio), katerega načelo je bilo: „Brez usmiljenja ni pravih spiritistov!".
7	Tenda pomeni dobesedno šotor, stojnica. V naiem primeru je miiljena kot center, sekta, cerkev,
8	Voditelji umbande so ljudje višjih srednjih slojev in inteligence: advokati, profesorji, politiki, militarji itd- Ideologijo nove religije so izoblikovali s tem. da so dobro preštudirali najrazličnejšo literaturo {dela etnologov, spiritistov, kabali-stov. veroslovcev itd ) in obenem spremljali verske obrede novih sekt. Začeli so se truditi, da bi vse te sekte združili v enotno religijo — umbando.
9	Sedem glavnih linij ali čet duhov umband ¡Stičnega kozmcs.. je:
—	linija Oxala
—	linija lemanja
—	linija Xango
—	linija Ogum
—	linija Oxossi
—	linija Criancas
—	linija Prethos—velhos
V religiji Jurubov so to bogovi. Vsak bog ima moč nad točno določenim področjem zemeljskih pojavov. Drugje pa svoje moči ne more uveljavljati. V umbandi so to duhovi, ki so samo rahto povezani z naravnimi fenomeni. Njihova moč pa se lahko manifestira na vseh področjih. Primer: Xango je v religiji Jorubov bog groma in tudi grom sam. V umbandi pa imajo duhovi, ki so podrejeni voditelju Xangu, le nekakSno zvezo z gromom, vendar niso z njim izenačeni in imajo moč tudi drugje. Ime in funkcija vrhovnega boga pa je ostala v umbandi ista kakor je pri Jorubih.
10	Caboclo je sicer mešanec med Indijancem in prvim evropskim priseljencem, vendar ohrani indijansko kulturo.
11	Umbandisti pravijo, da duh „zajaSe direktno na glavo", tako kot bi zajahal konja.
12	Razmerje med pripadniki različnih veroizpovedi v mestu Sab Paulu leta 1975: katoliki - 81,5%, umbandisti - 6,6 %. spiritisti - 3 %. protestantje 1 %, brez religije 3,2 %.
13	Mož, ki se je udeleiil obreda oguma Sao Jorge v Manausu, je lep primer za to. Podoben primer je tudi tridesetletna služkinja iz S3o Paula, ki v pogovoru o veri pove: „Mi smo katoliki. Hodim v cerkev, ampak grem nekajkrat na leto tudi k umbandi — k;dar imam probleme."
MOJCA TERČELJ
LITERATURA
—	ORTIZ Renato, A Morte Branca do Feiticeiro Negro. Umbanda : Integracao de uma rellgiao numa sociedade de classes. Petropolis, Editora Vozes 1978.
—	LODY Raul Giovanni, Samba de Caboclo. Cadernos de Folciore 17. Rio de Janeiro 1977, Fundacao Nacional de Arte -FUNARTE.
—	COLIN Henfrey. Makumba in afriikobrazilski kulti. Ljudstva sveta. Ljubljana, MK 1979.
—	BURT Ben, The Yoruba and their Gods. British Museum Publications 1977,
odnos slovencev do budizma pred drugo svetovno vojno
Zanimanje za vzhodnoazijske religije, posebno za budizem in hinduizem, se je pri nas, podobno kot drugod v zahodni Evropi, začelo porajati že v prvi polovici 19-stoletja. Še posebno pa je naraslo v prvih desetletjih 20. stoletja. Vzrok zanj je bila po eni strani vse boljša informiranost o azijskih kulturah (znanstvene raziskave, prevodi klasičnih verskih in literarnih del), po drugi strani pa omajano zaupanje v zahodno kulturo in krščanstvo, posebno pri delu inteligence. Tako je že leta 1901 dr-Karel Gfaser lahko zapisal, da se je „pred nedavnim časom . . . zlasti na Angleškem in v Ameriki mnogo izobražencev, katerih nazori so se bili ločili od krščan stva, udalo buddhizmu".1 Skušal je tudi pojasniti, zakaj je bilo takrat zanimanje še najmočnejše v protestantskih deželah: „Protesta nt i z em ne zadovoljuje niti duha niti srca človekovega ... Ti, katerim ne ugaja niti krščanska vera niti novodobna vednost, iščejo zadoščenja v nekem nauku brez dogem in oblik, v soglasju z naravo in Z njenimi zakoni, imeti hočejo preprost nauk, ki bi hkrati imel globoko modroslovno in znanstveno vrednost- Tak nauk je baje buddhizem".5 Vendar Glaserjev sklep, da se je „navdušenje za buddhizem ... Že sedaj jako ohladilo, ni bil povsem pravilen. Širjenju zanimanja za budizem so v naslednjih letih dala novo spodbudo teozofska društva, ki so tiskala in razpošiljala budistično literaturo, čutiti je bilo že tudi neposredno propagando budizma z Japonske (posebno po budističnem kongresu v Tokiu leta 1925), ko so v Evropo prišli budistični učitelji iz vzhodne Azije-V evropskih znanstvenih krogih pa so imela vpliv tudi društva Pali Text Society (ustanovljeno v Londonu 1881-leta), Buddhistische Gesellschaft (ustanovljeno v Leip2igu 1903. leta) itd- Vpliv budizma v Evropi je postajal vse močnejši in bilo je le še vprašanje časa, kdaj se bo pokazal tudi v Sloveniji.
Čeprav so nekateri naši avtorji pravilno ugotavljali, da je med Slovence prišel budizem iz nemško govoreč^ dežel, so verjetno precenjevali vpliv budistično orientira* nega filozofa Arthurja Schopenhauerja na naše širše družbeno okolje.3 Prva izdaja Schopenhauerjevega na)" pomembnejšega dela Die Welt ais Wille und Vorstellung le izšla leta 1819, druga izdaja 1844 in tretja 1859, v Nemčiji in zunaj nje pa je zaslovel šele po letu 1850.4 Pr' nas sta o Schopenhauerju pisala pred koncem 19. stoletja Fran Lampe in Anton Mahnič, slednji v polemikah proti Stritarju in Tavčarju. Poznavalca Schopenhauerjeve filo* zofije naj bi bila tudi Simon Jenko in Simon Gregorčič,* omenil pa ga je še Janez Mencinger v Abadonu. Novejša raziskovanja so pokazala, da celo pri Stritarju, naše^1 najizrazitejšem predstavniku svetobolja, ne gre za izkljuC' no in zares globoko prevzemanje Schopenhauerjevih idej.6 Tako lahko o močnejšem Schopenhauerjeve^ vplivu na nekatere slovenske inteligente govorimo šele ^ prvem desetletju 20, stoletja (npr. pri Gradniku).7 Doka) pozno, po prvi svetovni vojni, je bilo prevedenih 'n objavljenih v naših revijah več odlomkov Schopenhauerje' vih del.
Ob tem so bile vse do konca 19. stoletja informacije0 budizmu v našem dnevnem časopisju in revijah še skromne in nezanesljive. Tako je npr. Vedež 1850-omenil Indijce „budiške (po naše modrtjanske) vere", 1878 pa je nepodpisani avtor sestavka o azijskih verstv še zmotno pripisovat budistom, da po božje časte kravü