! 3 RnOltUIC* !anfmnXARSEU*l I v ett.ro .$ Celje - skladišče D-Per III 19/1985 1119851 COBISS e MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 6 — Leto V — Julij 1985 Sozd Merx združuje: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, CTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla ■ Boris Kmet, Fanika llijaš. Minka Bajda, Bojan Delan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon fn Savo Ostrožnih. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Izvozili so prve količine borovnic in gob Prvi koraki so narejeni Delovna organizacija Blagovni center je izvozila prve količine borovnic in gob-li-sičk. Da bi kaj več zvedeli o tem, sem se pogovarjala z Emilom Hedžetom, pomočnikom glavnega direktorja te delovne organizacije. Na vprašanja, zakaj so se odločili za te izvozne programe, kako poteka sam odkup ter ali pripravljajo za letos še kakšne dodatne izvozne programe, mi je povedal sledeče: »Za odkup in izvoz borovnic ter gob smo se odločili zato. ker je bila to naloga iz srednjeročnega načrta, ker potrebujemo devize za vse vrste nadomestnih delov, kavo, začimbe. Na drugi strani pa je to še precej neobdelano področje, s katerim si lahko ustvarimo še precej dohodka. Odkup borovnic ni samo v celjski regiji, ampak tudi na Koroškem. Imamo odkupna mesta, opremljena s tehtnicami in embalažo. Blago pobiramo vsak drugi dan, če pa so večje količine, vsak dan. Nato ga odvažamo v hladilnico, kjer ga tudi zbiramo za kupce, predvsem tuje. Ti blago prevzamejo v sami hladilnici. Letos so pričeli z odkupom gob in tako smo že pred kratkim izvozili prvo količino lisičk. Mislim, da smo letos napravili predvsem pri izvozu borovnic korak naprej pri sami organizaciji, saj je najkasneje v dveh dneh po odkupu blaga že tudi vsa količina izvožena in tako damo na trg sveže blago, ni kala in' seveda nobenih stroškov hlajenja in angažiranja večjih sredstev. Zdaj smo še vse količine borovnic izvozili, cena je ugodna. Na vaše vprašanje, ali bomo imeli še druge izvozne programe, pa moram pdvedati, da trenutno zbiramo informacije o vseh potrebah na tujem trgu in bomo seveda poskušali tudi izvoziti zelenjavo poleg jabolk, ki jih naša sestavljena organizacija že nekaj let izvaža, Dokaj resne pogovore imamo že za izvoz kislega zelja, medu in pa seveda rdečega ribeza. Prvi koraki so torej narejeni, sedaj pa smo na vrsti mi, da pripravimo čimboljše blago, če se bomo želeli na trgu uveljaviti in dobiti zaupanje kupcev.« J. M. Iz vsebine te številke: Sklepi akcijske konference ZK sozda Merx stran 2 Sklepi delavskega sveta sozda stran 3 Uvajanje AOP v Interni banki stran 3 Predstavitev Zdravilišča Dobrna v ZRN stran 4 Priznanja ob dnevu šamoupravljalcev . stran 5 Razpis natečaja za zbiranje predlogov za podelitev priznanj in plaket v Merxu stran 6 '/Lv/ :vX-: Wt====C:. j <40*6(4«4«v VI _............. ................. Ife.. T"* p~< . r, 7'*”, ~. j ™ r ^ Nov hotel v Slovenskih Konjicah Zidava hotela v Slovenskih Konjicah, katerega investi- spektive. Kot se vidi, pročelje že dobiva dokončno tor je naša delovna organizacija Dravinjski dom, po- obliko, ki se bo prav lepo vključevala v okolje. Za novi teka dobro in bodo deta končana do predvidenega hotel v Slovenskih Konjicah imajo že tudi ime. Imeno-roka. Na posnetku je pogled na novi hotel iz ptičje per- val se bo Dravinja. Brigada se bo udeležila akcije Ibar Lepenac na Kosovu Merx je prevzel pokroviteljstvo nad MDB Slavko Šlander Mladinsko prostovoljno delo je ena izmed stalnih nalog Zveze socialistične 'mladine Slovenije, ki pa nima samo gospodarskega _ učinka, ampak je to tudi šola samoupravljanja, življenja, tovariških odnosov in izgrajevanja celovite osebnosti mladega človeka. Sestavljena organizacija. Merx ima veliko mladih, zato jim tudi zna vedno prisluhniti, ko so obračajo na združeno delo po pomoč, predvsem denarno za izpeljavo posameznih mladinskih delovnih akcij. Letos se bo mladinska delovna brigada Slavko Šlander, katere večletni pokrovitelj je prav naša sestavljena organizacija Mera, udeležila! zvezne mladinske delovne akcije Ibar—Lepenac na Kosovem. In kaj vsebuje takšno pokroviteljstvo? Nakup, dveh majic z emblemom pokrovitelja in kape za vsakega brigadirja, nakup nekatere športne opreme, kritje stroškov oh morebitnem obisku brigade ter sprejem brigade po vrnitvi z delovne akcije. SREČNO, BRIGADIRJI! Dnevna zmogljivost Mlina je 85 ton pšenice Prizadevno delo delavcev v tozdu Mlin Mlinsko predelovalna industrija kot glavni nosilec preskrbe s kruhom in moko na širšem celjskem območju se kljub velikim sredstvom, ki jih je vložila za redno dobavo moke iz Vojvodine in Slavonije, že nekaj časa ubada s težavami pri redni preskrbi tržišča. Zadnja pošiljka moke je prispela v celjsko skladišče 23. maja letos. Takrat pa je s polno paro začel obratovati mlin. ki je bil v rednem letnem remontu od 19. aprila. Poudariti je treba, da je remont letos trajal le mesec dni. Ker pa je z moko treba oskrbovati naše pekarne, večino zasebnih pekarn na širšem celjskem območju in vso maloprodajo na Celjskem, delu Koroške in tudi v Posavju, smo morali precejšnje količine moke zagotoviti sami. Delavci mlina so v razmerah, ki so nastale, ponovno dokazali svojo delovno zavest in se brez obotavljanj in pomislekov odločili, da morajo v tem trenutku napeti vse moči. da bi zadovoljili potrebe porabnikov. Tako obratuje mlin od 21. maja s polno paro dneve in noči. tudi ob sobotah in nedeljah. Dnevna mlevna zmogljivost mlina je 85 ton pšenice. To delo neumorno opravlja 9 mlinarjev in 10 polnilcev moke in krmil. Poleg njih so teden dni delale v 3 izmenah tudi delavke- v embalirnici, kjer dnevno napolnijo v 1 —2 in 5-kilogramske vrečke po 30 ton moke. Za zadovoljitev tržnih potreb pa dnevno razvozijo od 50 do 60 ton moke v vrečah, ostalo pa razvozijo s cisterno. V veliko pomoč pri zagotavljanju zadostnih količin moke pa nam je tudi mlin Vrbno, kjer mel jejo za nas pšenico in ajdo. Naj ob tej priložnosti izreččmo pohvalo delavcem mlina, ki so v teh dveh mesecih vložili ogromno truda v svoje delo zato, da bi bila preskrba tržišča nemotena. Karmen Magyar ^( jfL .6 Čestitamo za praznika OBCl/jV. MERK VESTNIK STRAN 2 JULIJ 1985 Sklepi z akcijske konference ZK sozda Merx Na osnovi razprav, ugotovitev in stališč na programsko volilni konferenci komunistov Merxa, ki je bila 28. 5. 1985, je delovna skupina za sklepe oblikovala usmeritve in stališča, s katerimi obvezujemo komuniste v sozdu, da jih upoštevajo kot iztočnico pri zasnovi in oblikovanju konkretnih programov oziroma ukrepov za nadaljnje delo. I. Izhodišča in usmeritve za doseganje in krepitev akcijske enotnosti in povezanosti komunistov v sozdu Konferenca zavezuje komuniste v vseh osnovnih organizacijah ZK v sozdu, da uveljavijo in krepijo akcijsko enotnost za delovanje komunistov. Doseči in krepiti akcijsko enotnost je danes in v prihodnje ključna naloga in temeljno torišče delovanja komunistov, hkrati pa pogoj, da bodo naloge, kot je npr. dohodkovno povezovanje, združevanje dela in sredstev in povečevanje izvoza, komunisti v Merxu sprejeli za obvezujoče za vsak tozd in jih tudi uspešno izpolnili. Akcijsko- povezovanje mora biti le metoda dela komunistov in prispevati k temu, da bodo le-ti v delovnem okolju organizirano navzoči v vseh najpomembnejših doga janjih in procesih in da bodo zaradi idejnega in akcijskega poenotenja učinkovitejši pri opravljanja svojih nalog. Komunisti se moramo akcijsko organizirati in peonotiti vedno, kadar skupno urejamo vprašanja, pomembna za poslovanje in razvoj sozda. Za uspešnejše poenotenje pa je možno uporabljati tudi druge metode dela, kot npr. problemske konference, kjer naj pride do odprtih in odkritih dialogov, vendar s ciljem, da se stališča uskladijo in poenotijo. II. Uveljavljanje primerne organiziranosti poslovnega procesa in poenotenja poslovnih funkcij na ravni sozda Združitev tozdov in DO v sozd so narekovali sorodni proizvodni in poslovni procesi, ki bi jih bilo treba z boljšo in smotrnejšo organizacijo poslovnega procesa in poenotenjem poslovnih funkcij povezati v dohodkovni odnos in jim določiti nadaljnjo razvojno strategijo s skupnimi cilji celovite oskrbe domačega tržišča in skupnega izvoza lastne proizvodnje in storitev. Naloga komunistov v Merxu mora ostati nenehno iskanje boljše organiziranosti, predvsem pa hitrejše uveljavljanje dogovorjenih in po samoupravni poti sprejetih aktov in sklepov. Odgovornost vseh komunistov in poslovnih delavcev je, da se hitreje odpravljajo neskladja med predlogi strokovnih služb in dogovorjenih nosilcev proizvodnje in oskrbe. Strokovne službe in samoupravni organi znotraj posameznih panog in dejavnosti morajo upoštevati dogovorjene roke, da bi odločitve sprejemali sočasno in bolj usklajeno, s tem pa zagotovili skladnejši razvoj celotnega sozda. Najslabše je organizirana turi-stično-gostinska dejavnost, ki je vse preveč zaprta in razdrobljena, brez tržno usmerjenega programa. Komplementarnost in medsebojna odvisnost turizma od ostalih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti na eni strani ter še velike neizkoriščene naravne danosti omogočajo precejšnje povezovanje in skupno vlaganje v izvozno usmerjene turistične zmogljivosti. Zato je posebna naloga' komunistov v turistično gostinski dejavnosti, da z vso odgovornostjo preučijo primernost sedanje organiziranosti in jo dopolnijo oziroma spremenijo tako, da bo DO omogočala prodornejši nastop na domačem in tujem trgu. III. Usmeritve in naloge za sprotno in dolgoročno poslovanje ter razvoj Konferenca ZK nalaga komunistom v OOZK, da v skladu s trenutnim ekonomskim položajem.prizadevanji širše DPS za stabilizacijo razmer in predlaganimi in sprejetimi ukrepi na ravni sozda odgovorno izpolnijo postavljene naloge. Konferenca nalaga komunistom v poslovnih organih, strokovnih službah ter ostalim odgovornim komunistom v vseh okoljih, ki poslujejo na pragu donosnosti, da takoj pripravijo vsaki DO in tozdu usmeritve in potrebne ukrepe, da bi dosegli kar največjo izkoriščenost, večjo storilnost in boljše rezultate dela vseh zaposlenih. Konferenca ZK postavlja pred komuniste DO članic sozda zahtevo, da uredi jo odnose med tozdi in le-te postavijo v enakopravnejši položaj in čvrstejšo medsebojno odvisnost. Tehnično, tehnološko in organizacijsko zaostajanje večine članic sozda glede na razvitejše sistema zahteva določeno prestrukturiranje, povezano s spremembo načina dela in uvajanja sodobnejših tehnoloških po-t^opkov. Razvojno raziskovalno delo in financiranje programa je v sozdu še na začetku, zato konferenca pred komuniste postavlja dolžnost, da s kreativnim delom preprečijo zaprtost, ozkost in razvojno ambicioznost posameznikov in tozdov, da bi kovni delavci intenzivneje nadaljevati že začeto reševanje vprašanj v zvezi z ugotavljanjem prispevka iz minulega dela. Tako zastavljeno temeljno izhodišče omogoča oblikovanje razvidov del in nalog v vsakem okolju, le-ti pa predstavljajo osnovo za dolgoročno izvajanje takšne kadrovske politike, pri kateri se v praksi uveljavljena načela kadrovanja in reelekcij opravijo dejansko s ciljem uveljavljanja znanja in stroke. V. Usmeritve za-delovanje komunistov pri krepitvi vloge DPO v samoupravnih procesih DPO morajo biti vključene v proces samoupravljanja in o najpomembnejših dogajanjih v poslovnem procesu pravočasno in polno informirane, da bodo do odprtih vprašanj lahko zavzele svoje stališče in o njih tudi odločale. Na obisku je bila delovna skupina O K ZKS Preučujejo primernost samoupravne organiziranosti V skladu s programskimi usmeritvami in delovnim programom OK ZKS Celje je našo sestavljeno organizacijo pred kratkim obiskala delovna skupina, da bi na osnovi zastavljenih vprašanj izdelala oceno primernosti samoupravne organiziranosti in na podlagi strokovnopolitične ocene nekaterih celjskih delovnih organizacij izdelala predlog sklepov in usmeritev za čimbolj racionalno organiziranost združenega dela. Gradivo bo julija v celoti obrav- naval občinski komite in seveda s konkretnimi sklepi zavezal vse komuniste strokovne delavce, odgovorne za organizacijo poslovnih procesov. V pogovoru so sodelovali: Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa, Jure Toplak, podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa, Albert Lebič, predsednik predsedstva AK ZK sozda, Boris Ropoša, podpredsednik sindikata sozda in Marija Conč, pred- sednica delavskega sveta sozda. Delovna skupina OK ZKS Celje se je seznanila z organiziranostjo sozda Merx, ki pa vsekakor ni optimalna in je je treba v prihodnjem srednjeročnem obdobju spremeniti, predvsem na področju tekstila, gostinstva in avtomobilske stroke. S tem želimo razviti Merx v enotnejši poslovni sistem, da se bodo nekatere poslovne funkcije, predvsem komercialna in finančna, v delovnih organizacijah še bolj okrepile. ukrepe za izboljšanje ekonomskih razmer oziroma za zagotovitev trajnejšega uspešnega poslovanja. Sanacijski programi in programi ukrepov za odpravo motenj morajo vsebovati posamezne naloge, roke za njihovo izvedbo in imena tistih komunistov, ki so posebno odgovorni za izpolnitev sprejetih nalog. Program obravnavajo OOZK in se do njegove izpolnitve, rokov in odgovornosti tudi konkretno opredelijo. Konferenca zavezuje vse individualne poslovodne organe tozdov, poslovodje in delavce v vseh dejavnostih sozda, da z odgovornejšim in boljšim delom, ustreznim vodenjem in organizacijo dela zagotovijo večjo realizacijo, boljši dohodek in ustrezne OD zaposlenih. Konferenca nalaga komunistom v tozdih. DO in sozdu odgovornost, da zaradi neizpolnjenih nalog v preteklosti pri ukinjanju nepotrebnih del in nalog, združevanju služb in oddelkov, zmanjševanju režije na vseh ravneh, sprejmejo v lahko znanje in argumentirano izbrani cilji postali temelj razvoja in rasti sozda. Upadanje izvoza narekuje komunistom več naporov v smeri zagotavljanja večjih izvoznih nalog iz obstoječih in novih izvoznih programov. IV. Izhodišča in usmeritve za delovanje komunistov pri izgradnji sistema nagrajevanja Ker smo v republiki sprejeli, na osnovi družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev čistega dohodka in OD. samoupravne sporazume za dejavnosti, ti pa izhajajo iz strokovnih podlag in imajo usmerjevalno vsebino ter so med drugim za vsako DO tudi kvalitetna osnova za to, da bi bil osebni dohodek rezultat gospodarjenja z družbenimi sredstvi, konferenca zahteva od komunistov, da se pri dograjevanju sistema nagrajevanja upoštevajo strokovne osnove teh samoupravnih sporazumov za posamezne dejavnosti. Hkrati z dograjevanjem sistema ugotavljanja OD iz živega dela morajo komunisti, stro- Konferenca zato zahteva od komunistov, da stalno in organizirano spremljajo in spodbujajo delovanje DPO in samoupravnih organov na vseh ravneh, ob tem pa posebno skrb posvetijo delovanju komunistov v osnovnih organizacijah ZSMS. Komunisti morajo spodbujati delovanje delegatskega sistema, zahtevati strokovne priprave gradiv in pogosteje ocenjevati delovanje članov posameznih DPO, ki delujejo v delegacijah. V. Odgovornost za neizpolnjevanje nalog Sklepi konference zahtevajo od komunistov v vseh osnovnih organizacijah, da stalno ocenjujejo njihovo izpolnjevanje. Dosledno in brez odlašanja in pristranosti morajo v skladu s statutarnimi normami ukrepati v primeru neizpolnjevanja nalog. Vprašanje odgovornosti za izvrševanje sklepov, še posebej v luči 13. in 16. seje CK ZKJ, morajo komunisti v sozdu postaviti kot osnovo za izpeljavo diferenciacije v svojem okolju. Delovna skupina Izvoljen devetčlanski sekretariat Dosledno izpolnjevanje dogovorjenih nalog Na prvi seji predsedstva akcijske konference ZK sozda Mera pod vodstvom novoizvoljenega predsednika Alberta Lebiča so člani predsedstva izvolili devetčlanski sekretariat v sestavi: Albert Lebič iz delovne organizacije Blagovni center je predsednik sekretariata, Žare Frančeškin iz delovne skupnosti sozda je namestnik predsednika, ter člani: Krista Hudej iz delovne organizacije Teko, Franc Hlastec iz delovne organizacije Dravinjski dom Slovenske Konjice, Jože Kolar iz delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija, Raša Brkl jačič iz delovne organizacije Kmetijska zadruga Laško, Janko Košar iz delovne organizacije Avto Celje, Franc Ogrizek iz delovne skupnosti sozda, Jože Leskovšek iz delovne organizacije Potrošnik Celje. V nadaljevanju so obravnavali in sprejeli stališča in sklepe letne programsko volilne konference, ki jih je pripravila delovna skupina na podlagi poročil in razprav, se seznanili z dopolnitvami varnostno-poli-tične ocene sestavljene organizacije Mera in obravnavali potek aktivnosti v zvezi z evidentiranjem članov zveze komunistov v organe ZK na vseh ravneh in ugotovili, da je v okviru sestavljene organizacije Mera bilo evidentirano premajhno število članov, predvsem glede na njeno pomembno vlogo v družbenoekonomskem pogledu v tej regiji. Na koncu so se dogovorili, da se bodo vsi člani sekretariata dosledno držali skupno dogovorjenih nalog, kajti le na ta način bo delo sekretariata in predsedstva akcijske konference sestavljene organizacije Mera lahko uspešno. Elza Sagadin Izrabili vse možnosti za letovanje Ker je skrb za delovnega človeka v tem trenutku najpomembnejša naloga sindikata, je bila razprava usmerjena predvsem v zagotavljanje možnosti za letovanje delavcev z nižjimi osebnimi dohodki. Razprava je pokazala, da so se sindikalni in tudi drugi odgovorni delavci resno' in z veliko mero odgovornosti vključili vre-ševanje tega vprašanja in ugodili vsem, ki so izrazili željo za organizirano letovanje, upoštevali socialni vidik in nekaterim omogočili tudi brezplačno letovanje. Predsedstvo je preverilo, ali je bilo opravljeno evidentiranje možnih kandidatov za prihodnje volitve v vseh tozdih in DO ter ugotovilo, da je bil postopek pravočasno in v celoti opravljen. Evidentiranje delavcev za podelitev državnih odlikovanj poteka slabo in prepočasi, zato je vprašanje, zakaj se te naloge nismo lotili in ali tako malo cenimo prizadevanja tistih delavcev, ki ne varčujejo svojih moči pri opravljanju delovnih in tudi družbenopolitičnih nalog. Zadnji rok za izvedbo tega postopka je 25. november 1985. Akcija »Enodnevni zaslužek« za bolnišnico Celje po vseh predvidevanjih teče dobro, dolžnost OOS pa je, da sproti obveščajo občinske sindikate svojih področij, v katerem času bodo prispevek obračunali. Dogovorili pa smo se tudi za naloge v športu in rekreaciji. Septembra bj pripravili orientacijski pohod na Golte v okviru praznika občine Mozirje, ki naj bi se ga udeležile vse delovne organizacije, ekipa naj bi štela 5 članov. Pripravljalni odbor bo sestavil program in ga posredoval vsem osnovnim sindikalnim organizacijam Meraa. Razpis letnih športnih iger Mera Celje pa bo objavljen v julijski številki glasila Mera. Eden izmed sklepov letne konference sindikata sozda Mera zavezuje strokovne službe, da pripravijo predlog oblike kreditiranja za nakup ozimnice pod najugodnejšimi pogoji (ozimnica v klasičnem smislu — zimsko oblačilo in šolske potrebščine ter kurjava). V usmeritvah Republiškega odbora sindikata pa je zaslediti tudi priporočilo za uskladitev nadomestila za čas bolezni (saj je dosedanji način izplačil na osnovi povprečja minulega leta nesprejemljiv in skrajno nekorekten). Elza Sagadin Kreditni odbor Interne banke Pregledali zadolženost članic Na zadnji, tretji seji kreditnega odbora Interne banke sestavljene organizacije Mera so delegati po potrditvi zapisnika potrdili še najete in odobrene kredite in depozite v interni banki za maj letošnjega leta. Pregledali so zadolženost članic interne banke za prvo petmeseč-je, prejeli informacijo o zahtevku članic interne banke za znižanje obresti, konverzij kreditov in reprogramiranju investicijskih kreditov pri Ljubljanski banki, Splošni banki Celje ter kritično obravnavali poročilo o operativnem načrtovanju finančnih tokov prek Interne banke s predlogom ukrepov za doslednejše izvajanje. Vse članice interne banke, ki ne bodo pravočasno dostavile operativnega načrta finančnih tokov prek interne banke, bodo dobile za dnevne prilive za obdobje, za katero bi morale dostaviti operativni načrt finančnih tokov prek interne banke, obresti z enodnevnim zamikom. MERK VESTNIK Sozdova gradbišča v besedi in sliki Hotel v Slovenskih Konjicah Zidava hotela v Slovenskih Konjicah napreduje dobro in investitor — Dravinjski dom — računa, da bodo vsa dela končana do oktobra. T udi izvajalec del GIP INGRAD, temeljna organizacija GE Slovenske Konjice s svojimi kooperanti, ki so pa v glavnem vsi iz Slovenskih Konjic (Kograd, Elektro radio, Skala) zagotavlja, da bodo dela končana do predvidenega roka. * Nadomestno gostišče »Hum« v Laškem Na drugem koncu celjske regije pa raste še en Merxov hotel. V mestu ob Savinji, Laškem, na lokaciji starega gostišča HUM, je zrasel impozanten objekt hotela »Hum«. Razgibana streha s salonitno kritino (ete-rit) že zdaj vzbuja pozornost mimoidočnih in upati je, da tudi bodočih uporabnikov. Tudi tu dela izvaja Ingrad s.svojim tozdom iz Laškega. Dela so v majhni zamudi, vendar investitor predvideva konec del septembra. Pogled na hotel z zahodne strani. KK Šentjur — posodobitev klavnice Kmetijski kombinat Šentjur tozd Klavnica je investitor energetsko tehnične posodobitve klavnice v Šentjurju. Gtadbena in operativna 'dela so bila zaključena do maja, razen montaže kotlovske opreme v kotlovnici (kotel »EMO«), ki bo pa zagotovo nared do začetka kurdnese- Na posnetku je objekt A-2 tik pred otvoritvijo aprila letos. Blagovnica Radeče Še en posnetek nove Potrošnikove blagovnice v Radečah s še slavnostno sceno tik pred otvoritvijo. Besedilo in fotografije: Albin Brežnik Sklepi delavskega sveta sozda Pri oceni gospodarjenja za prve tri mesece letošnjega leta so bili po zelo bogati razpravi sprejeti naslednji sklepi, ki pasta jih že sprejela kolegij direktorjev in poslovni odbor sestavljene organizacije: 1. Delavski svet sozda sprejme informacijo o rezultatih poslovanja delovnih organizacij, članic sozda. 2. Delovne organizacije si morajo zagotoviti operativno izvajanje sanacijskih programov, v nasprotnem primeru ne bodo deležne enotne podpore, ki se bo takšnim organizacijam zagotavljala v okviru možnosti znotraj sozda. 3. Delovne organizacije, ki ne bodo mogle zagotoviti pokritja izgub, morajo iskati delovne organizacije, ki bodo prevzele vlogo sanatorja, da bi preprečile sankcije na področju OD. Delovne organizacije, ki ne bodo v stanju zagotoviti pokrivanja izgub, morajo pripraviti delavce na predvidene ukrepe zmanjšanja OD. 4. Kolegijski poslovodni organ bo spremljal izpolnjevanje sanacijskih programov po delovnih organizacijah oziroma tozdih, zato bo opravil posebne razgovore s posameznimi delovnimi organizacijami. Delovne organizacije morajo postaviti termine za te sestanke. 5. Za doseganje boljših poslovnih rezultatov bo nujna kadrovska sanacija zlasti v tistih DO in tozdih, ki poslujejo z izgubo oziroma na meji rentabilnosti. 6. Sanacijski programi se morajo operacionalizirati to je s točno rokovno in osebno opredeljenimi dolžnostmi ter konkretnimi ukrepi za odpravo slabosti v poslovanju. S tako opredeljenimi sanacijskimi programi morajo biti seznanjeni vsi zaposleni v DO oziroma tozdih. 7. Samoupravni organi in DPO morajo tekoče spremljati izpolnjevanje sanacije in ob neizvajanju le-te primerno ukrepati. 8. KPO sozda mora sproti spremljati izvajanje sanacijskih programov v posameznih DO. oziroma tozdih in ob neizpolnjevanju nalog primerno ukrepati ter o tem poročati poslovnemu odboru oziroma delavskemu svetu sozda. Pri obravnavi gospodarskega načrta sestavljene organizacije, ki je bil pripravljen na osnovi vnaprej dogovorjenih izhodišč Odbora za planiranje, so bili sprejeti tile sklepi: 1. Delavski svet sestavljene organizacije se z usmeritvami in opredeljeno politiko v gospodarskem načrtu za leto 1985 strinja in ga v celoti sprejme. 2. Za stalno spremljanje in izpolnjevanje načrta sozda in delovnih ter temeljnih organizacij skrbijo njihovi poslovodni organi ter planske službe in odbor za planiranje. Pri obravnavi in potrditvi Samoupravnega sporazuma za pospeševanje razvojno-razisko-valne dejavnosti v sozdu je bilo znova poudarjeno, da. bomo s tem sporazumom postavili temelje organizirani razvojno raziskovalni dejavnosti, ki naj bi v prihodnje bolj zavzeto kot doslej iskala nove proizvodne programe in izboljševala postopke in načine dela, zato je delavski svet sprejel sklepe: 1. Delavski svet sestavljene organizacije ugotavlja, da so sporazum za pospeševanje ra-zvojno-raziskovalne dejavnosti podpisale delovne organizacije, članice sozda: MPI Celje — tozd Pekarne in slaščičarne Celje, tozd Mlin. tozd Pekarne in slaščičarne Rogaška Slatina. KZ Slovenske Konjice: tozd Lastna proizvodnja, tozd Zadružništvo. KZ Laško: tozd Proizvodnja in predelava, tozd Transport, TZO Laško Avto Celje Avtotehnika Celje Savinja Mozirje Teko Celje Moda Celje Zdravilišče Dobrna Potrošnik Celje: tozd Prodaja Celje, tozd Prodaja Ravne, tozd Prodaja Laško, tozd Prodaja Radeče. Gostinsko podjetje Celje: tozd Na-Na, tozd Majolka, tozd Savinja Laško. Košenjak Dravograd Reklama Celje Dravinjski dom Slovenske' Konjice (vse tozd) Blagovni center Celje (vse tozd). Delavski svet sprejema ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupravnega sporazuma za pospeševanje razvojno-razisko-valne dejavnosti v sozdu MERX za omenjene DO, članice sozda. 2. Delavski svet poziva vse tiste delovne organizacije, ki sporazuma še niso sprejele, da to store čimprej, najkasneje pa do konca junija tega leta. Samoupravni sporazum stopi v veljavo s 1. julijem 1985. Pri obravnavi in potrditvi programa dela sektorjev ter finančnega načrta delovne skupnosti sozda za leto 1985 je delavski svet sprejel sklepe: 1. Delavski svet sozda sprejme programe dela sektorjev in finančni načrt sozda MERX za leto 1985. 2. Delavski svet sprejme sklep, da zaradi smotrnosti obračunavanja obremenitev za prvo polletje članice financirajo DS SS glede na sprejete akontacije, ki so za vse članice za 42 % višje, kot je bila realizacija v letu 1984. Glede na dejansko opravljeno delo sektorjev se za prvo polletje opravi poračun, ki bo upošteval preveč ali premalo plačane akontacije v prvem polletju. Na prvi seji delavskega sveta sestavljene organizacije Merx so bila razpisana dela in naloge vodje delovne skupnosti poslovnega sekretarja. Glede na vsa pozitivno pridobljena mnenja je delavski svet sprejel sklep: 1. Delavski svet sozda Merx v skladu s 53. členom statuta sozda Mere, na osnovi mnenja delovne skupnosti ter na predlog razpisne komisije ponovno imenuje VladaČrešnika za vodjo delovne skupnosti poslovnega sekretarja za 4-letni mandat. Razprava o dopolnitvah Pravilnika o priznanjih in pohvalah < sozda Merx je končana, zato je delavski svet sprejel sklep: 1. Delavski svet v celoti sprejme spremembe in dopolnitve Pravilnika o podeljevanju priznanj in pohval sozda Mere. Pod točko razno sta bila sprejeta še dva sklepa in sicer kadrovske spremembe: 1. V komite za SLO in DS na ravni sozda Mere se imenuje Albert Lebič iz delovne organizacije Blagovni center za novega predsednika AK ZK • sozda Mere. 2. V odbor za plan sozda Mere se imenuje Martina Mičin iz delovne organizacije RTC Golte. Letošnji odkup pšenice v Sloveniji in DO MPI Celje Uvajanje A OP v Interni banki Računalniška oprema je na razpolago V naši republiki smo v zadnjih treh letih dosegli pri večanju trž-nosti domače pšenice resnično velike uspehe. Medtem ko smo še leta 1981 odkupili le dobrih 12.000 ton zrnja, smo ga leta 1982 že 48.700, predlani 62.200 in lani kar 75.225 ton. Za letos smo si zastavili še bolj zahteven cilj: odkup tržnih presežkov slovenske pšenice naj bi v primerjavi z lani povečali še za 7.000 ton. To pa so že količine, ki so dokaj blizu dolgoročni strateški usmeritvi naše republike, po kateri naj bi odkup domače pšenice ustalili pri sto tisoč tonah ali pri 40 odstotkih bilančnih potreb Slovenije. V naši republiki seveda nikoli ne bomo težili za samoprekr-bo s pšenico. Za kaj takega nimamo niti možnosti. Dobra polovica odkupljenega pridelka slovenske pšenice (na nekaj več kot 50.000 ha je pridelamo 160.000 do 180.000 ton) pa vendarle bistveno izboljšuje našo prehrambeno bilanco, slovenski delež pri uresničevanju jugoslovanskega zelenega plana in pospešuje intenziviranje poljedelstva. Naša DO načrtuje v ekonomskem letu 1985—1986 odkup 21.000 ton pšenice in to v Sloveniji od družbenega sektorja 1937 ton. od zasebnega sektorja 2.314 ton ter na osnovi sporazuma z ABC Pomurko Murska Sobota še 3.900 ton. Vse ostale količine pa bo na osnovi dolgoročnih sporazumov dobila iz Vojvodine in Slavonije. Trenutno so največji problem premajhne skladiščne zmogljivosti in smo prisiljeni iskati možnost skladiščenja na vseh mogočih koncih. Na sam odkup smo dobro pripravljeni. tako bo lahko sušilnica delala že na začetku odkupa s polno zmogljivostjo, urejena je tudi nova cestna tehtnica v DO Blagovni center, neposredno ob silosih. • Predlog odkupnih pogojev je že znan, ni pa znana še odkupna cena pšenice. Pridelovalcem, ki bodo pšenico pripeljali do našega silosa, bomo krili prevozne stroške glede na oddaljenost do višine: do 15 km 0.65 din za kilogram do 30 km 1,00 din za kilogram nad 30km 1.30 din za kilogram. K temu prištejemo še del za kritje prevoza z njive do odkupne postaje v višini 0.30 dinarja za kilogram oddane pšenice iz zasebnega sektorja. Kakovost pšenice mora ustrezati veljavnim predpisom, dogovorjenim s pravilnikom o kakovosti žit in inlevskih izdelkov. Pšenico, ki bo vsebovala več kot 15 odstotkov vlage, bomo sušili v naši sušilnici, stroške sušenja pa obračunali v ceni. Ti stroški v družbenem sektorju v celoti bremenijo pridelovalca pšenice, v zasebnem sektorju pa le do polovice dogovorjene tarife. Stroški za sušenje pšenice z več kot 15 odstotki vlage znašajo 1,00 din. z več kot 16 % znašajo 1.20 din^ več kot 17 % znašala 1.45 din, z več kot 18% znašajo 1,70 din in za več kot 19 % vlage za vsak odstotek dodatnih 0,30 din. Pridelovalci pšenice' bodo v našem embalažnem skladišču v Čretu lahko dobili za žetev potrebne vreče iz jute. ki jih bodo po končanih delih tudi tja vrnili. Pridelovalci lahko dobe za lastno živino po ceni z veljavnega cenika tudi pripadajočo količino krmil. Milan Nikolič Uvajanje avtomatske obdelave podatkov v Interni banki teče po začrtanem terminskem načrtu. Do 31. 5. 1985 so bili pripravljeni ustrezni softvverski programi za vodenje vseh sredstev in virov v interni banki in za vodenje terjatev in obveznosti od obresti in storitev z avtomatiziranim obračunom poslovanja in zagotovitvijo avtomatskega prenosa obračuna v evidence terjatev in obveznosti. Izdelana so bila natančna navodila za delo pri vodenju terjr-tev, obveznosti, sredstev, virov in definirane izhodne liste za: kontrolnik obračuna obresti, breme-pise in dobropise, dnevnike bre-mepisov in dobropisov in liste prekoračitev poravnane obveznosti. Prav tako pa so definirane luknjalne predloge za naslednje vnose poslovnih dogodkov: najeti krediti in storno najetih kreditov, vračila najetih kreditov in storno vračil, dani krediti in storno danih kreditov, vračila danih kreditov in storno vračil, bremepisi in storno bremepisov, dobropisi in storno dobropisov, plačila bremepisov ali dobropisov in storno plačil. Opravljeno je bilo tudi osnovno izobraževanje z navodili za delo, izhodnimi dokumenti in luknjalnimi predlogi. Do 24. 6. 1985 bodo dokončno usklajeni vsi bazični podatki, ki jih aplikacija zahteva. To so: šifrant vrst obresti, parametri vrst obresti, šifrant vrst plačil, šifrant namenov nakazil, šifrant- vrst temeljnic, šifrant konto kartic, parametri in zbiri — sumarna kartica, parametri in zbiri — protikoriti, parametri obračunskih enot, šifrant poslovnih partnerjev-matična in prometna datoteka, šifrant poslovnih enot in šifrant podpisnikov. Do 1. 7. 1985 naj bi bila izdelana softvverska podpora za interaktivno listanje poslovnih dogodkov (vpogled prek terminala) po ključu DO, tozda, vrsta poslovnega dogodka, komitent, št. partije poslovnega dogodka. Prav tako naj bi bile prvi teden v juliju sprojektirane ekranske maske. Do 15. 7. 1985 pa bodo možni interaktivni popravki naslednjih elementov poslovnega dogodka: obrestne mere, valute in poslovnega dohodka. Izdelujejo tudi pravilnik o varovanju podatkov. Vsa računalniška oprema za izvajanje prikazane aplikacije je že na voljo, prav tako so inštalirani vsi PTT vodi in interne kabelske linije. Končno testiranje in zagon računalniške opreme je možno po 1. 7. 1985. Iz omenjenega lahko sklepamo, da je možno preiti na avtomatsko obdelavo podatkov za vodenje sredstev in virov, terjatev in obveznosti z avtomatskim obračunom poslovanja po uskladitvi knjigovodskega stanja z analitičnimi evidencami oziroma s stanjem 30. 6. 1985 Emil Štukelj BS MERK VESTNIK JULIJ 1985 V Grevenbroichu so nas lepo sprejeli Predstavitev Zdravilišča Dobrna v Zvezni republiki Nemčiji Predstavitve Zdravilišča Dobrna na slovenskih dneh v Grevenbroichu so se udeležili Stane Bizjak, dr. Karl Lipovec in Venčeslav Flere. Predstavitev Dobrne je bila predvidena kot ena izmed konkretnih slik zbliževanja gospodarske dejavnosti občin Celje in Grevenbroich, Potekali so tudi razgovori med predstavniki celjskega gospodarstva in nekaterih tvrdk iz ZRN. Sodeloval je tudi Komorni moški zbor iz Celja, ki je imel dva celovečerna koncerta in nekaj manjših nastopov: Predstavitev Dobrne je potekala takole. V petek, 14. julija, je potekal razgovor v Hartman Hausu med zdravniki nemških bolnišnic in zasebnih ambulant (devet zdravnikov) ter general-nim direktorjem nemške bolniške blagajne, ki združuje okrog 2 milijona zavarovancev. Predstavitve so se udeležili tudi glavni župan Grevenbroičha, oba podžupana, direktor mesta Grevenbroich, dr. Savatzki, ki povezuje sodelovanje med Grevenbroic-hom in Celjem ter predsednica Senior kluba iz Grevenbroičha. Predstavitve so se udeležili predsednik skupščine občine Celje Stepišnik, predsednik IS Hudej, član IS Andrejaš in novinar Novega tednika Umnik. Predstavitev Dobrne je začel dr. Enoch, ki je bil nekaj dni pred tem tudi na obisku v Dobrni in si je podrobno ogledal potek zdravljenja v Dobrni. Njegova predstavitev je pomembno vplivala na navzoče, ki so v njegovi obrazložitvi dobili ustrezno sliko zdravilišča. V nadaljevanju smo podrobno predstavili zdravilišče z gradivom, ki smo ga dali vsakemu-navzočemu, prav tako pa smo predstavili Slovenijo,1 Savinjsko dolino in Dobrno z video filmi, tako da je bila slika popolna. Po pogostitvi gostov, katere stroške je nosila občina Grevenbroich, smo v razpravi odgovarjali na postavljena vprašanja in se tudi dogovorili za nadaljnjo obliko sodelovanja. Navzoči so ugodno ocenili naša prizadevanja in tudi možnosti pošiljanja Nova predsednica je Vesna Jerovšek Volilno problemska konferenca mladih v Blagovnem centru Na problemski konferenci so v razpravi opozorili na težave v nekaterih delovnih okoljih, to je predvsem terensko delo, delo v izmenah, nerazumevanje vodij organizacijskih enot, pa tudi na druga interesna področja — zaposlovanje pripravnikov, kadrovanje mladih delavcev, izobraže- V uvodni besedi je Vesna Jerovšek navzočim predstavila organiziranost mladih v delovni organizaciji ter spregovorila o dosedanji aktivnosti. V koordinacijski svet je povezanih pet OO ZSM, v katere je vključenih prek 100 mladih delavcev. Ze ob reorganizaciji so bile ustanovljene OO ZSM, vendar pa ni bilo čutiti pravega zanimanja mladih, zato je vlogo iniciatorja prevzel koordinacijski svet. ki je bil ves čas izredno dejaven in je spodbujal mlade k interesnim dejavnostim. Pripravili so tudi tovariško srečanje, da bi se mladi med seboj spoznali, govorili pa so tudi o težavah, ki tarejo mlade. Mladi se redno udeležujejo seminarjev in vseh drugih oblik izobraževanja, vsako leto imamo mlade med brigadirji pa tudi med nosilci štafete mladosti. Mladi se vse bolj vključujejo tudi v delo samoupravnih organov in drugih družbenopolitičnih organizacij. vanje ob delu, odnose med mladimi in starejšimi delavci, vključevanje mladih v proces odločanja in vplivanja, reševanje stanovanjskih zadev, na nagrajevanje. skratka na vprašanja, ki so zanimala mlade. Na konferenci je bila tudi predsednica OK ZSMS Celje in v svoji besedi opozorila na revolucionarno vlogo ZSM. Mladi, so ob koncu izvolili nov koordinacijski svet, ki ga bo v prihodnjem obdobju vodila predsednica Vesna Jerovšek, zaposlena v fi-nančno-računovodskem sektor- ju, in je tako pri svojem delu, kot tudi v družbenopolitičnem življenju izredno vestna, zato ji mladi zaupajo in so prepričani, da jih bo uspešno usmerjala pri nadaljnjem delu. ' Zdenka Zimšek nemških gostov s tega območja v Dobrno. Konkretno sfno se dogovorili, da prispe septembra v Dobrno avtobus s prvimi gosti in nekaterimi zdravniki, ki so bili navzoči. V soboto, 15. 6., smo organizirali predstavitev zdravilišča tudi širšemu krogu prebivalcev Gre-venbroicha,s tem da. smo na posebni pokriti stojnici na trgu pred občinsko hišo delili mimoidočim prospekte in tudi dajali odgovore na posamezna vprašanja. Na trgu je zapel nekaj pesmi KMZ, folklorna skupina slovenskega društva Celje iz Grevenbroičha pa je odplesala in odigrala nekaj slovenskih pesmi in melodij. Kulturnega sporeda so se udeležili tudi najvišji predstavniki mesta Grevenbroich in občine Celje. V soboto sva z direktorjem Centra za turistično propagando Slovenije Percem odšla v Holandijo — v mesto Heerlen, na predstavitev Dobrne trem največjim turističnim agencijam, medtem ko se je predstavnik četrte agencije opravičil in zaprosil za pisni propagandni material. Tudi tu smo s filmom predstavili Slovenijo, Savinjsko dolino in Dobrno in vsem razdelili mape s propagandnim gradivom Dobrne. Holandija se zanima zlasti za turistične skupine, kar bo izredno zanimivo za obnovljeno depandanso Zagreb, za kar smo se že tudi konkretno pogovarjali in jim obljubili ponudbo. Predstavitev Dobrne ocenjujem za uspešno, saj si bo tako v prihodnje pridobila čimveč gostov. Stane Bizjak Sodelovanje KZ Laško ob prazniku Pivo — cvetje Ob tradicionalnem prazniku Pivo-cvetje v Laškem je kot vedno sodelovala tudi Kmetijska zadruga Laško s svojim »šankom«. Za hrano in pijačo je bilo izvrstno poskrbljeno. Vse gostinske usluge smo opravljali člani sindikata sami. Delali smo brezplačno. Ves izkupiček je šel v dobro sindikalne blagajne in je namenjen za rekreacijo in oddih delavcev Kmetijske zadruge. Zdenka Maž.gon Teens program TEENS je zasvojil mlade in malo manj mlade kupce, tiste pač, ki so radi udobno oblečeni, športno in v modnih barvah. V Jugoslaviji se je nekaj mest, med njimi tudi Celje, odločilo za prodajo TEENS programa. TEKO je edini v Celju, ki prodaja moški, ženski in otroški program. Prednost teh oblačil je, da so oznake velikosti 14, 15, 16 in za- To so oblačila prav za mlade, ki so že dalj časa potrebovali nekaj zase. Ta oblačila se zelo dobro prodajajo in tudi oni so namenili mladostnikom svoj prostor, kjer lahko izbirajo modele- in barve, ki jim ustrezajo. V prvem nadstropju veleblagovnice pa prodajajo TEENS program za najmlajše. Kako poteka prodaja v PE Otroške potrebščine, sem to oproščene prometnega davka, zato so znatno cenejše od drugih. Tone Krajnc, poslovodja PE Moška konfekcija, mi je povedal, da so na oddelku konfekcije določili poseben prostor samo za mladostnike. TEENS program za moške obsega: kombinezone, hlače, bluze in telovnike. Prav bi bilo, da bi program teh oblačil še razširili. Kako gre prodaja dekliških oziroma ženskih oblek, je povedala poslovodkinja oddelka ženske konfekcije Marija Toplišek. V ženskih merah bi bila oblačila TEENS od 38. do 42. številke velikosti, čeprav so označene s številkami 14, 15, 16. Ta program obsega: krila, hlače, hluzone, komplete in kombinezone. povprašala Anico, poslovod-kinjo Anico Žabkar. »Pri nas prodajamo vse od velikosti 10 do 16, torej hlače, bluzone, kombinezone. Prav bi bilo, če bi izdelali morda več kril oziroma program razširili tudi na krila in bluze. Promet se je precej povečal, odkar prodajamo oblačila TEENS. Zakaj so ta oblačila bolj iskana kot druga, je jasno, saj so modna in cenejša. Ostali proizvajalci modnost zaračunajo, Novoteks pa ne, to je razvidno iz nižjih cen proizvodov tega programa. Prodaja Novoteksovega programa TEENS se je v DO TEKO zelo dobro obnesla in mislim, da bo tako tudi v prihodnje. Zdenka Detiček fr MIERX VIESTNIK JULIJ 1985 Priznanja v DO Teko Dokaz dobrega dela V DO TEKO se v zadnjem času priznanja kar vrstijo. To pomeni, da naše družbenopolitične organizacije dobro delajo, saj o tem pričajo pohvale in srebrni znak. Srebrni znak sindikata je prejela Osnovna organizacija sindikata TDO TEKO za posebne zasluge na področju družbeno politične in samoupravne dejavnosti, stimulativnega nagrajevanja in skrbi za življenjske in delovne razmere delavca. Predsednik sindikata Jože Ju-teršek je dejal, da je človek v današnji družbi največja skrb in glavni dejavnik — njegovo delo. Tudi na kulturnem področju smo dobili posebno priznanje OŠ Frana Krajnca iz Polul. ki ga je prav tako prejela OOS za zelo dobre medsebojne odnose v kulturni dejavnosti. Kulturna animatorka Erika Stojan pa pravi, da je tovrstno sodelovanje med DO in OŠ zelo dobro tal^o za naše delavce kakor za šolarje in prosvetne delavce, da spoznajo naše delo in kulturno življenje v DO. Boris Ropoša pa je prejel priznanje Skupščine občine Celje za SLO in DS. za izredne dosežke na področju razvoja, krepitve in podružbljanja SLO in DS. Njeaovo delo je vestno in natančno. OOS je tudi v letošnjem letu aktivna in evidentira zaslužne kandidate za podelitev priznanj ob prazniku sozda MERX in za dodelitev državnih priznanj oz. odlikovanj. Prav tako so naše družbenopolitične organizacije izpeljale eno od pomembnih akcij — evidentiranje možnih kandidatov v delegacije SIS. ZZD in ostale DPS. Danes ocenjujemo. da je ta naloga zelo dobro opravl jena, da so evidentirani kandidati pravi delavci in da svoje dolžnosti prevzemajo z voljo do dela na tem področju. Zdenka Detiček Valentin Vidmar je prejel občinsko priznanje Priznanja ob dnevu varnosti in družbene samozaščite Oskar Stopar Občinsko priznanje je prejela tudi Dora Iršič 27. junij — dan Trinajsti maj je dan varnosti in družbene samozaščite, zato ocenimo, kaj smo učinkovitega storili in kdo je bil na tem področju najbolj prizadeven. Komisija za podelitev priznanj v DO Blagovni center je sklenila, da za to priznanje pri Svetu za LO in DS občine Celje predlaga Valentina Vidmarja. Imenovani je predsednik komiteja za SLO in DS v delovni organizaci ji in vestno skrbi za usklajenost in učinkovito akcijo na tem področju. Resno opozarja na varnostno politične razmere, pa tudi sicer vestno izvršuje svoje delo kot vodja Skladišča avtomobilskega materiala, saj je bil vrsto let vzoren voznik. Vrsto let je opravljal pomembne delegatske dolžnosti V času reorganizacije je precej časa namenil izdelavi načrtov, organizaciji civilne in narodne zaščite, spodbujal izobraževanje, na tem področju, aktiven pa je tudi v krajevni skupnosti, kjer živi. in pri ZŠAM in ZRVS. Ob dnevu varnosti in družbene samozaščite je prejel Občinsko priznanje SLO in DS. Iskreno čestitamo. Vsako slovo je težko Upokojil 3e je Slavko Zagoričnik Rada bi napisala nekaj lepih besed o človeku, ki nam je bil kot oče. oče delovni organizaciji, delavcem, saj je tu prebil skoraj vse svoje življenje. Pisala sem o njem, ko je prejel državno odlikovanje-, ni bilo težko, danes ob slovesu pa ne najdem besed. Vsem je , težko, kar ne moremo dojeti, da ga ne bomo več vsak dan videli, z njim razpravljali o vsakdanjih problemih, težavah, ki spremljajo poslovanje, saj je bil vedno on tisti, ki je dal spodbudo, saj bo bolje . le organizirati se je treba. Slavko je bil že kot mladinec aktivist in družbenopolitično aktiven. V Zvezo komunistov je bil sprejet leta 1949. Leta 1957 se je najprej zaposlil pri Zitar-mlinar, nato pri Mlinskem podjetju in Ve-ležitarju. ki se je leta 1968 združil s Trgovskim podjetjem Merx. Opravljal je dela na področju nabave in prodaje. Leta 1973 je ob delu uspešno zaključil študij na VEKŠ v Mariboru in bil leta 1974 imenovan za direktorja tozda Grosist. Ob reorganizaciji Merxa je bil prerazporejen v DO Blagpvni center in tu imenovan za glavnega direktorja. To dolžnost je opravljal vse do leta 1984, ko je bil imenovan za svetovalca •glavnega direktorja. Ves čas zaposlitve je svoje delo opravljal odgovorno in vestno, kar je bila tudi osnova, da ga je delavski svet imenoval za glavnega direktorja, saj je s svojim bogatim strokovnim znanjem . izredno uspešno usmerjal in vodil de- lovno organizacijo. Zavzemal se je za usklajeno delo. dobro je sodeloval z individualnimi poslovodnimi organi .v delovni organizaciji in v sozdu Merx. s člani KPO. poslovnimi partnerji. Z delavci je bil tovariški, užival je ugled in spoštovanje. Nenehno je tudi spodbujal aktivnost družbenopolitičnih organizacij in zlasti samoupravnih organov, skrbel za izpolnjevanje planskih listin in naložbene politike, za učinkovito izvajanje nalog na področju SLO in DS; za reševanje vprašanj preskrbe prebivalstva, skratka, bedel je nad celotnim razvojem delovne organizacije ter doslednim uresničevanjem dogovorjenega sodelovanja v sozdu Merx. In prišel je čas. ko je svoje bogate delovne izkušnje prenesel novemu glavnemu direktorju in njegovemu pomočniku ter jima svetoval, kako premagovati težave, ki jih v teh gospodarskih razmerah ni malo, da bo poslovanje tudi v prihodnje uspešno. Ob slovesu mu je glavni direktor Venčeslav Zalezina izrekel iskreno zahvalo za njegovo bogato, učinkovito in ustvarjalno delo ter mu zaželel v imenu vseh zdravja in sreče v krogu svojih doma ter da naj nas še vedno obišče. Zdenka Zimšek samoupravi] alce v Letošnji dan samoupravijal-cev smo praznovali v znamenju 35-letnice samoupravljanja. Osrednja proslava je bila v veliki dvorani Narodnega doma. kjer sp bila podeljena občinska priznanja samoupravljalca in plakete Kluba samoupravijalcev. Občinsko priznanje, ki se podeljuje kot posebno družbeno priznanje zaslužnim delegatom v organih samoupravljanja za izredne dosežke pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov, ki so posebnega pomena za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema, je prejela DORA IRŠIČ, zaposlena v tozdu P ražama. DO Blagovni center. Pri Merxudelaže odleta 1968, saj je bila najprej zaposlena v Veleži-tarju, ki se je pridružil Merxu. Opravljala je vrsto delovnih nalog — obračun OD. statistična in administrativna dela, obračun norm v proizvodnji, kalkulacije, vse pa vestno in odgovorno. Vsak čas je pripravljena reševati probleme sodelavcev, pa tudi sicer v tozdu, če je to mogoče. Je izredno družbenopolitično ak-, livna, je sekretarka OO ZK, bila je članica izvršnega odbora OO ZS. različnih komisij in odborov, delegatka delavskega sveta in delegacij. Aktivna pa je tudi na športnem področju, ljubiteljica planin, streljanja in smučanja. Iskreno čestitamo. Združenje klubov samouprav-1 jalcev Jugoslavije je dalo pobudo, da ob 35-letnici samoupravljanja podelijo tudi listine s plaketo »Josip Broz Tito — 35 let samoupravljanja«, ki se podeljuje za izjemne rezultate v razvoju samoupravnih odnosov v vseh delovnih in samoupravnih sredinah in to izjemno priznanje je prejel voznik tovornega vozila tozda Transport in OS, DO Blagovni center OSKAR STOPAR. Svoje delo opravlja v Slovenj Gradcu, kjer je doma. Pri delu je vesten, marljiv in učinkovit. Ob tem pa je še izredno prizadeven pri izpolnjevanju svoje samoupravne delegatske dolžnosti, saj je kot vodja samoupravne delovne . skupine delegat delavskega sveta in še ni manjkal na nobeni seji, čeprav so te v Celju. Skrbno preuči gradivo in posreduje stališča svojim sodelavcem. S svojo zavzetostjo pri delu in razvoju samoupravnih odnosov je vzor sodelavcem in torej ni dvoma, da je bilo to priznanje namenjeno ■ pravemu človeku. Iskreno česti- Pravočasna ponudba opreme za letovanje Ponovno uspela razstava Tkanine Junija smo lahko ob Ljubljanski cesti pri Ingradovi dvorani že tretje leto zapovrstjo opazili razstavljeno kamp opremo za kampiranje. Razstavo je pripravila DO Tkanina oziroma njena prodajalna TRIM. Izbira je bila izredno pestra — šotori različnih velikosti, čolni, jadralne deske, ležalniki, sončniki ter vsa notra- nja oprema za bivanje in zunanja za kuhanje — mizice, stoli, kuhalniki, ražnji ter še druge stvari za taborjenje. Na razstavi sta ves teden od 9. do 19. ure dežurala, prodajala in dajala informacije Milena Fegeš in Vinko Turk. delavca prodajalne Trim. Povedala sta, da je bilo v prelepem sončnem tednu izredno veliko obiskovalcev, iz najrazličnejših krajev širše celjske regije, kar je bil tudi namen razstave. V trgovini sami namreč ni možno razstaviti šotorov in čolnov, pa tudi vse druge opreme ne v celoti. Ljudje pa radi'vidijo, kar kupijo in z veseljenrsta povedala, da je bilo veliko razstavljenih stvari tudi prodanih. Z. Z. MIERXI VflESTNIK Mladost - moda - poletje 85 STRAN 6 JULIJ 1985 Mladost — moda in poletje, vse to je uspelo prireditelju MERXU uskladiti v prijetno prireditev na Tomšičevem trgu, v soboto, 29. junija ob 10. uri, kjer so sodelujoče članice sozda, predvsem konfekcionarke (Potrošnik, Teko, Moda in Tkanina Celje) želele prikazati najnovejše dosežke naše konfekcije, ki jo izdelujejo priznani izdelovalci oblačil, kot so MURA Murska Sobota, M Club Titovo Velenje, Labod Novo mesto, Zarja Žalec in kot novost tudi Metka Celje s programom »contrast«, prav tako pa so sodelovali tudi ostali jugoslovanski proizvajalci obla- čil, ki skrbe za paleto modnih oblačil, ki ugajajo še tako zahtevnemu kupcu. Vsi vemo, da se je z modo večinoma oziroma venomer ukvarjala mladina, ki je hrepenela po svetovnih modnih dosežkih in tako je bilo tudi tokrat. Mladi in tudi malo manj mladi so se tega dne zbirali in z radovednostjo zrli v sceno, ki je že sama odsevala odraz »Velikega dogodka«, kise bo ta trenutek pričel, ko bodo manekeni Centra za balet in ritmiko iz Celja predstavili modo vročih dni, tako za delo kot tudi za proste trenutke, ter čas slavnosti ob prijetnih toplih večerih. Ker pa je poletje tudi čas počitnic, morja, toplote in tudi pre-nekatere pustolovščine, ki nam še dolgo ostaja v spominu, so člani skupine predstavili tudi modele modnih kopalk Lisce iz Sevnice in Beti iz Metlike... Za konec naj zapišemo še to, da so modno revijo predstavili tudi tretjega julija na Aškerčevem trgu v Laškem v okviru prireditev »Pivo — cvetje — moda«, kjer je bil program še pestrejši, saj so v njem sodelovali znani slovenski pevci in pevke zabavne glasbe. Bojan Delan Tekstil iz Karlovca ima dobro organizirano veleprodajo in prodajo na drobno oz. maloprodajo. Že dalj časa smo se z našimi prijatelji iz Karlovca dogovarjali, da bi organizirali prijateljsko srečanje med delavci Teka in delavci Tekstila. Da pa bi to ne bilo zgolj srečanje kar tako, smo se dogovorili za športno srečanje obeh ekip. Dne 14. 6. smo se z avtobusom odpeljali iz Celja, nekaj naših športnikov in nekaj poslovodij, ki smo sodelovali kot navijači. V Karlovcu so nas lepo sprejeli, nam,kolikor je pač bilo možno v tako kratkem času, saj smo se vračali že isti dan, razkazali svojo DO in mestno središče. v Sportno-zabavna prireditev 14. septembra na Kopah GTC Kope organizira v sodelovanju s sozdom Merx in gobarsko družino Bisernico iz Celja športno-rekreativno prireditev, ki bo 14. septembra 1985 ob 9. uri na Kopah (Grmovškov dom) PROGRAM: — 9.00 prijava in navodila za gobarje — 11.30 zbiranje in tehtanje gob — 12.00 do 13.00 razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim gobarjem — 13.30 nogometna tekma Zlata selekcija : sozd Merx — 15.00 dalje zabavni program. Vstopnina za prireditev je 150 dinarjev. V ceno je vključena gobova juha in ajdovi žganci. Gobarji in ljubitelji narave, na svidenje na Kopah. GTC Kope Slavko Lisec Smučarska sekcija Merx Letos smo ustanovili pri KOS sozda Merx smučarsko sekcijo, ki bo registrirana pri Smučarski zvezi Slovenije. Program za zimsko 'sezono 1985—86 temelji na: — pridobivanju članstva znotraj D O. sozda Merx in drugod, — popularizaciji smučanja (alpsko, teki in turno smučanje) — organizaciji smučarskih tečajev (za odrasle in otroke), tekmovanj in smučarskih izletov — usmerjanju smučarske dejavnosti na GTC Kope in RTC Golte. Sedaj smo se že načelno dogovorili, da bo za člane smučarske sekcije Merx 30-odstotni popust pri nakupu sezonskih smučarskih vozovnic, ki bodo veljale za oba centra. Smučarske vozovnice bo možno plačati ,v treh obrokih. Septembra bomo poslali predsednikom in organizatorjem športne rekreacije pri O OS DO sozda Merx vsa potrebna obvestila in navodila za sprejem v smučarsko sekcijo Merx in za ugodnosti, ki jih bodo člani imeli. Izvršni odbor smučarske sekcije Merx: • predsednik Alojz Forštner, podpredsednik Jure Toplak, sekretar Slavko Lisec, tajnik in blagajnik Ada Pečnik, gospodar Vinko Pečnik, člani: Jože Melan-šek, Cveto Kolenc, Dušan Ilovar, Emil Gregor, Rudi Kajtnar, Ljubo Jovan, Stane Šoper, Dani Vovk. Nadzorni odbor: Franc Peta-uer, Jože Vehovar, Niko Gorinšek. SMUK! IO smučarske sekcije MERX Športne igre, ki smo jihodigra-li, so bile bolj za šalo kot zares, saj rezultati niso bili tako važni, ampak je bilo bolj pomembno to, da smo se vsaj malo pobliže ■ spoznali, se razvedrili in spoprijateljili. Čas, ki je bil namenjen za naš obisk v Karlovcu, je kmalu minil. Ure so bežale, mi pa bi bili najraje še kar ostali, toda ni bilo mogoče, kajti naslednji dan je bil delovni za večino nas, ki smo gostovali v Karlovcu. Toda vse, kar je lepo, je tudi kratko. Izmenjali smo si spominke, se pomenili še to in ono, dogovorili smo se, da bomo jeseni mi gostitelji za prijatelje iz Karlovca. Pripravljeni smo bili za odhod, toda pesem je zadonela iz nas. Zapeli smo vsi, kolikor nas je bilo. Verjemite, bilo je čudovito. Dan se je lepo začel in lepo končal. Na svidenje v Celju, prijatelji! Zdenka Detiček nn« . v Tisoč kilometrov po Sloveniji Svoj največji podvig sta dosegla športnika Franci Žgank in Iztok Jordan, oba zaposlena v Preskrbi, ko sta skupaj s še 10 kolesarji prevozila po Sloveniji 1000 kilometrov. Na pot so krenili v nedeljo do Vršiča, nato pa jo nadaljevali etapno do Kopra, Rogaške Slatine, Murske Sobote in nazaj v Celje, kamor so prispeli v petek zvečer. Tu so jih sprejeli člani kolesarske sekcije EMO Celje, ki je ta kolesarski maraton tudi organizirala. Vsi udeleženci so dobili priznanja in medalje Roga iz Ljubljane. Seveda ni manjkalo padcev, vendar se je vse srečno končalo. RTC Golte Cene za zimsko sezono so znane Na zadnjem sestanku delovne skupine IO za sanacijo RTC Golte so potrdili nove cene za zimsko sezono 1985-86 za rekreacijski center. Tako bo dnevna karta za odrasle 1200 dinarjev. Glede na predhodno leto se temu ustrezno določijo tudi cene ostalih kart. Letna karta za odrasle bo v prihodnji zimski sezoni 9000 dinarjev, za otroke do vključno osnovne šole pa bo cena 6000 dinarjev. Te cene pa veljajo samo za čas predprodaje do 15. novembra 1985. i 1 i 1 1 i ! Ob 40-letnici osvoboditve in praznika občine Mozirje organizira Komite za orientacijski pohod s preverjanjem znanja s področja civilne Vsaka delovna organizacija — članica zaščite, narodne zaščite, praktičnega nu- sozda MERX Celje, lahko prijavi 3-član-denja prve medicinske pomoči, streljanja s^° obvezno mešano ekipo, z zračno puško ter poznavanja turistič- Poimenske prijave z določenim vodjem nih značilnosti sozda MERX Celje in nji- tekmovalne ekipe pošljite na naslov: RTC hovega pomena za SLO. Orientacijski pohod bo na območju občine Mozirje, v soboto, 21.9. 1985. s startom ob 9. uri izpred hotela Golte. splošno ljudsko obrambo in družbeno sa- 5* mozaščito sozda MERX Celje ■:$ S 1 I i 1 I F Golte, Jože Melanšek, do 1. 9. 1985. Podrobnejše informacije o pohodu bodo objavljene skupaj s tekmovalnimi pravili po prejetih prijavah. Organizacijski odbor Kar je lepo, je tudi kratko Rešitev križanke iz 5. številke Iz pravne prakse POTRJEVANJE PREDNOSTNE LISTE Ali je potrebno, da v vsakem primeru potrjuje prednostno listo delavski svet, če je v aktu določeno, da prednostno listo sprejema in objavlja komisija za stanovanjska vprašanja? Pri sprejemanju prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev stanovanj mora splošni akt zagotavljati dvostopenjsko odločanje ali pa vsaj preizkus odločitve na podlagi ugovora, če je prednostni vrstni red sprejel delavski svet. Če prednostni vrstni red sprejme samoupravni organ, potem je logično, da o ugovoru odloča delavski svet, če pa nihče ne ugovarja zoper odločitev o prednostnem vrstnem redu, potem tak prednostni vrstni red postane dokončen in pravnomo- čen, ne da bi o njem odločal delavski svet. PONOVNO REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA Alije pravilna določba pravilnika, da delavec, ki mu je delovna organizacija enkrat le rešila stanovanjsko vprašanje, ne more več zahtevati dodelitve drulbenega stanovanja (z razvezo zakonske zveze je bilo stanovanje dodeljeno leni)? Samo tisti delavci, ki imajo že rešeno stanovanjsko vprašanje, se lahko izločijo iz uvrstitve na prednostni vrstni red. Če se razmere spremenijo (tudi ob razvezi zakonske zveze), se delavca ne more izločiti, ampak se morajo oceniti dejanske stanovanjske razmere. Spoštovana tovarišica Ružiča! Z čnotedensko zamudo vam z veseljem sporočam, da je naša ekskurzija 14. 6.1985 v zadovoljstvo vseh srečno minila. Pohvaliti moram ekipo na gondolski žičnici in sedežnici, ki je vse prevoze izvedla sproti v želenem času. Še posebno pohvalo pa zasluži ekipa v hotelu Golte, kjer smo bili prisrčno sprejeti in so nas že čakale pogrnjene mize s šopki planinskih rož. Hitro smo bili postreženi. Kosilo je bilo sveže, okusno in obilno. Resnično smo bili de- ležni vse pozornosti in zato so nam tudi vse ostale želje ljubeznivo izpolnili. Prav zato smo se kljub nekoliko oblačnemu vremenu z najlepšimi vtisi vrnili v dolino in prepričana sem, da bomo še kdaj prišli. Končno prisrčna hvala za Vašo naklonjenost in vsestransko uspešno posredovanje. Lepo vas pozdravljam in iskreno želim, da bi turistični center na Golteh spet polno zaživel. Vodja ekskurzije V OD OR A VNO: ASTRA- HANKA, ASTERISK, UPRAVA JAVNE VARNOSTI, SREDA, ATENTAT, ASTRA, TIN, LUSAKA, ANKARAN, EČ, DAN, LE, SANYO, AST, REKA, ILIR, RL, ES, TI, LVOV, SET, IN-SERT, ON, IASI, ON E ID A, RE, DVOM, TLAČANSTVO, BARONESA, ZO, ORO, AIL KREPOSTI IZŽREBANI NAGRAJENCI: L NAGRADA: 700,00 dinarjev: Fani LEKŠE, Prešernova 47, 61410 Zagorje ob Savi 2. NAGRADA: 500,00 dinarjev: Marija VELCA, Jamnikova 1, 62342 Ruše 3. NAGRADA: 300,00 dinarjev: Marija VESENJAK, Dobojska 31, 63000 Celje Tokrat smo podarili samo tri nagrade, ker smo izmed sto prispelih rešitev našli samo tri pravilno rešene križanke. Največ napak je tokrat bilo pri rešitvi »znamka japonskih akustičnih aparatov«, ko ste skoraj vsi napisali SANIO, PRAVILNO PA JE SANYO, torej namesto črke I je pravilna črka Y. -Pa drugič več sreče! Uredništvo NAGRADNI RAZPIS: 1. nagrada: 1.000,00 din 2. nagrada: 700,00 din 3. nagrada: 500,00 din 4. nagrada: 300,00 din Kot vidite iz nagradnega razpisa, smo tokrat nagrade nekoliko povišali, ker smo bili v uredništvu mnenja, da boste letos prišli nazaj z dopusta z bolj praznimi denarnicami. r i i i i i i i i RAZPIS natečaja za zbiranje predlogov za podelitev plaket in priznanj v sozdu Merx Celje v letu 1985 Na osnovi 16. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj in pohval v sozdu Mera, komisija za podelitev plaket in priznanj razpisuje natečaj za zbiranje predlogov . Plakete in priznan ja v sozdu Mera podeljujejo za večletne nadpovprečne rezultate, ki so pomembneje in trajneje vplivali na razvoj sozda Mera kot celoto. V letu 1985 bodo podelili: — 2 zlati znački za najzaslužnejšega posameznika pri razvoju sozd Mera 10 plaket z nagrado 7-dnevnega I I I I I I I I I 5 priznanj z nagrado 7-dnevnega penziona v zdravilišču Dobrna za delavce oz. združene kmete — 5 priznanj in priložnostne značke za skupino delavcev, združenih kmetov ali organizacijsko enoto — 30 priznanj in priložnostne značke za delavce oz. združene kmete. Predloge dajejo: — samoupravni organi — družbenopolitične organizacije komisija za podelitev priznanj v sozdu Mera. Komisija sprejema pisne predloge z utemeljitvami do vključno 15. septembra — iv piaicci z nagrauo /-onevnega uivnivijiiv