Okrog mladlnskega llsta iK članku tov. Dollgana: Časopis za otroke. Članek je bil napisan pred izdajo šol. časopisa.) Ze nekaj let. .se po našem listu preliva črnilo za to stvar. Bojmi klic je tukaj: leposlovni mesečnik, ali šolski časnik. Mislim, da bi bilo prav, ko bi se ta zadeva že enkrat razčistila do rezultata, takega ali takega. Ni prav, da kdo a limine odklanja. Kairkoli; naj je potem to že beograjski izvršni odbor JUU ali pa naš »Naš rod«. Zgodilo se mu bo, da bo morda prevrnil, kar mu ni všeč, pa potem novi odbor in novi časopis, spet drugim ne bo ta všeč in bomo, boste, bodo zahtevali z ist^ pravico, t. j. z enako enostransko usmerjeTio vehemenco svoje nazaj. Ampak to 'bi bil boj za pokošeno — postriženo. Nam pa gre za uspeh in napredek. »Našega rodu« so štirje letniki pred nami in ga lahko sodimo. Šolskega lista še ni in moremo kvečjemu samo domnevati, kakšen bi bil in kako bi učinkoval. Nekaj pa je vnaprej gotovo: Nikakor ne smemo smatrati otroka za zmanjšano izdajo odraslega človeka, in šolskega časopisa za primerno pootiročeno kopijo naših enodnevmih srudencev novic. Pa tudi tole: Šolski list naj po mnenju svojih propagaitorjev nadomesti naše čitanke. Kje je zakonita osnova, na podlagi katere bo oblast to zamenjavo dovolila? Bojim se, da dostovali, niti ne ob največji možni dobrohotni niaklonjenosti onih, ki odločajo. Drugič: Solski list mora, če hoče biti aktualein, izhajaiti čim bolj pogosto. Vsak mesec? Mislite si mesec star žurnal. Kje je aktualnost? Pri nas se tudi že v najbolj oddaljenih krajih menjajo novice vsaj štirikrat na mesdc. Torej tedensko? iRecimo teden^ko. Cenejši kot dinar bi ne mogel biti, ker bi moral prinašati originalno snov, čim več izbranih ilustracij itd. in bi zahteval cel štab strokovno in pedagoško odJianih sodelavcev, 6e naj namreč ustreza zahtevam, ki jih stavimo nanj. Na leto je to 42 dinarja. Vsaka številka je po obravnavi postala neaktualna, zanic. Torej vsako leto 42 dinarja znova. Naši šolarji in njihovi starši toga ne zmorejo niti v normalnih razmerah, ne v mestu, še manj pa na deželi, kjer manjka poleg denarja tudi še vsakega smisla. Postavke v proračunih kraj. šol. odborov za ubožne knjige tudi ne. List pa bi moral imeti vsak učemec, kakor zdaj čitanko ... Listi bi tudi moral izhajati vsaj v treh stopnjah. Z gosipodarskimi in socialnimi vestmi vendar ne morem na elementarno stopnjo, kjer se lovimo še za e in i. Kako težko je ugoditi v tem oziru še pri »Našem rodu!«  .,_._ .Tretje je — o tem pa bi Tad malo obšir- vsi, še tako podprti argumenti ne bodo za-nejše. Ali leposloven list res ne doseže in ne more doseči ti»tega vzgojnega in učnega smotra, kftkor sl ga obetajo zagovorniki šol&kega žurnala. Tov. Dolgan pravi, da so *i književinikl želeli le mladinskega lista boljlih umetniskih vfednot iitd. Mogoče aem ga napačno razumel; razumel sem ga tako, da so si ga književniki želeli. Vem pa, da smo si ga želeli VBi, mladina in u&telistvo, in iskreno, ker «0 bili takratni mladta&ki listi posibaU prazni in je zato njihova naiklada ipadala od meseca do meseca. Vsi smo občutili nujno potrebo, da diamo mladini nekaj boljsega, tečnejšega. Je po tem jasno, zakaj je »Naš rod« dosegel takoj v začetku ta'k uspeh, kakor ga je? Da ni izgubil niti danes, v času največje stiske, na svoji privlačnosti? Saj smo tudi prej propagirali, pa ni šk>. Še takrat ne, čeprav je bilo v tistlh ča&ih deftaif ja nič kolikol Rad bi ,samo ugotovil, da »e je »Naš rod« mladini priIjubil in da visi na njem, kar bl ne, če bi ji ne nudiil tega, kar si mladima žell in kar ima rada. To pa seveda samo na seM 6e ni dokaz, da je lepo&lovni list otroku in njegovi vzgoji tudi res korišten, ozir. da je boljŠi, kot bi mordd bil časopis. Tov. Dolgati izhaja iz premise, da čitata ottok in ljudstvo na podoben način. Ljudstvo da išče v dtivu šamo fabule zaradi fabule same, zaradi &etl*acije, tistega, čemur Nemec pravi »NervenJritzel«. Ugovarjam mu, t& trditev je preveč pavšalna. Imamo vendarle tudi med čisto prept-ostimi ljudmi precej *akih, ki jim moramo >pri*nati izjemo. Saj ni treba, da bi moral nujno vsak vedeti, zakaj je to ali ono lepo; dovolj je, da lepoto čutim in fiem vesel In bolj&l in srečen od nje. Glavno pa je nekaj drugega. Tistim, ki gtedo v »otboto zvečef v knjižrvico in si naberejo pol naročja knjig, ki jLh bodo že pred stirinajštirrti dovoljenlmi dnevi »požrli«, tistim bi jaz sploh ne priznal imena »čitaitelj«. Saj jim ne zamerifrt. Kaj bi v »Tarzanu« (ali pa v Dumau, ali Hellerju, ali — eh, pol kataloga ali pa Še več, res je, žal!) iskali drugega kakoT fabulo? Ali so sami krivi, da iih ni nihče nikriar opozoril, da so še druge, boljŠe knjige, In d'a jih ni nih6e — vzgojll za čitanje!? Zame večina, pa naj je še tako pretcž- na, ni važna, kadar vem, da nima pr«v. Naučimo ljudi čitati in — izbirati! Tov. Dolgan pledifa tudi za to, naj bl bila »mi»elna snov poVedana naravno»t in nepoaredno. Rako ae Cankar hvaležno spominja tlstega »repka« 'koncem <povesti. In koliko nas je, takih Cankarjev! Tudi otrok bi »požrl« fabulo, Tes je. Ampak bi jo v žurnalu ravno fiako, kakor v literarno umetniSkem ltstu! Od nas je torej odvisno. Da ga naučimO čitati, da mu narahlo odpremo oči za vse tlsto Resftičfio, Lepo in Dobro, čerrtur je Umetnik iz »voje arčne krvi, v naJittSJfh urah svojih dAl izraza in obraza ... Ni Tes in sto>krat ni res, da bi moral otrok že v vsako reč vtakniti svoj nos. Pustimo mu, naj bo otrok ... 2ivljenje ga bo Itak doseglo z vso svojo jjrenko reanostjo še dovolj kmalu. RajSi ga pfipravirno, utrdimo za boj z njim. Vzgojimo mu srce, značaj, um, razbi' strimo mu pogled, nau^imo ga misliti, pfimerjati, ocenjevati, urejevati., soditi in — uravnavati v čuvstvu soodgovoiftosti. Ne mislim, da bi mu morali kaj skrivati ali olepševati; metluljčkt in rožice in mucke so itak že davno iginile iz njegovega življenja. A zakaj bi mu vso umazano in trpko svojo realnost vsiljevali prej, kakor jo je sposoben razumeti in <prenesti in ostati — zdrav?! — Mislim, da bi šolski iiasopis, kakor ga zamišlja tov. Dolgan, tie dosegel tistih uspehov, ki si jih obeta od ftjega. Ne safno, da bi vsa heterogena raznolilaost »političnih, socialnih, gošpodiairskih tn zgodkjvinskih poročil Ber pmktičhih navod^l, pa pestrih in zanimivih novic« delovala na mladega duha porazno, ker bi ne vedel, ne kod, ne kam z vsem. Poplitvila bi ga in ga nujno zavedla v površnost, ker bi vsega gotovo ne mogel prebaviti. in v domišljavost, ker bi mislil, da 8na m bog ve kaj, če ga je rahlo oplazil« drobna žvet iz ptago*da stoterih učenosti. In čo bi bile že te bojazni moje, vse do zadnje, neupravteene, cno je: Naši možgaini so polni, naša srca prazna. Preveč učenj smo in premalo dobri, *ato nam je tako hud*o. Srce strada, srcu dajmo. Ern*st Tirao.