POROČILI
PROSTOVOLJNO DELO NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA
SKUPINA ZA SAMOPOMOČ
Kot izredna študentka 3. letnika VŠSD na smeri
Management v socialnem delu sem opravljala
prostovoljno prakso v društvu Boetika, praksa pa
je potekala v Materinskem domu na Karunovi
16/b v Ljubljani. Za opravljanje prostovoljne
prakse v Materinskem domu (v nadaljevanju MD)
sem se odločila, ker sem tam že nekaj mesecev
bivala s svojim otrokom. Moj namen je bil, da
učinkovito organiziram matere, ki smo trenutno
bivale s svojimi otroki v MD v skupino za samo-
pomoč.
Tako smo skupaj pripravile projekt »Moji
koraki v novo življenje«. Oblikovala se je skupina
za samopomoč za matere, ki trenutno prebivajo
s svojimi otroki v MD.
Projekt je razdeljen na več faz:
1.	faza okrevanja
2.	faza podpore
3.	faza zbiranja relevantnih informacij - o
delu, študiju, stanovanjih, mestih pomoči (zago-
vorništvo, pravno svetovanje, terapevtsko sve-
tovanje)
4.	faza učenja in uporabe kreativne komuni-
kacije - ozaveščanje o osnovnih človekovih
pravicah in načelih etike socialno varstvenega dela
5.	faza izdelave življenjskega osebnega načrta.
Matere smo se sestajale enkrat tedensko po
dve uri. Od šestih uporabnic smo tri sodelovale
aktivno, ostale pasivno. Delovanje skupine je po-
tekalo po fazah po načrtu od julija do septembra
2000.
Skupina je aktivno sodelovala v MD tudi z
različnimi predlogi glede spreminjanja nekaterih
pravil v Md o porabi donatorskih sredstev. Naše
mnenje je bilo, da donatorji verjetno darujejo za
nas matere in otroke, ki trenutno prebivamo v
Materinskem domu, ne za nakup sredstev npr.
računalnika, ki ga uporablja strokovno vodstvo
MD, uporabnicam pa ni na voljo.
V septembru 2000 smo se intenzivneje poglo-
bile v reševanje stanovanjskega problema (prebi-
rale smo knjigo Pravica do stanovanja urednice
Srne Mandič, proučevale Nacionalni program so-
cialnega varstva do leta 2005 itn.).
Rezultat proučevanj so bila nova spoznanja:
1.	ko nam poteče bivanje v MD, nimamo mož-
nosti novih izbir glede bivanja
2.	imamo možnost izbiranja med starimi
izbirami, ki so:
•	vrnitev k bivšemu partnerju
•	vrnitev k staršem
•	najem stanovanja
•	in »sprehajanje« iz enega MD v drugega.
Za pridobitev socialnega stanovanja ima
večina izmed bivajočih v MD previsoke dohodke,
za pridobitev neprofitnega stanovanja pa pre-
nizke. Začasni nadomestni prostori v Ljubljani
niso na voljo.
Aktivno sodelujoče smo v septembru zaključe-
vale peto fazo našega projekta.
Nenačrtovano se je pokazala potreba po 6.
fazi, ki smo jo strokovno poimenovale »konflikti
interesov« med uporabnicami MD in strokovnimi
delavci MD.
Na to fazo se nismo pripravljale, saj se je
potreba pokazala šele z dogodkom, ki je bil zame
posebna izkušnja, ki jo bom podprla s teorijo.
IZKUŠNJA »NOROSTI«
Odnosna dinamika, ki se je razvijala med skupino
za samopomoč in skupino strokovnih delavcev
MD, je bila zelo raznolika. Strokovni delavci so
nas večkrat opozorili, da trenutno živimo v insti-
tuciji, ki ima svoja pravila. Me pa smo jih opozar-
jale, da so nekatera pravila zastarela, neuporabna,
neetična in da je prav zdaj čas za spremembe.
Imele smo tudi nekaj pripomb na vedenje
zaposlenih do nas uporabnic. Zaposleni pa so
svoje vedenje do nas uporabnic utemeljevali glede
na naše vedenje do njih oziroma naše neupošte-
369
POROČILI
vanje pravil in neopravljene obveznosti. Tako smo
imeli vsak svoj »prav« in nemogoče je bilo kon-
struktivno sodelovati. Uporabnice smo bile dele-
žne kritike vodstva, prav tako pa je bilo vodstvo
deležno naše kritike. Razvidna sta postala dva
svetova kakovosti, ki naj bi kar nekaj ur preživela
pod isto streho. Oba svetova sta se počutila ogro-
žena in napadena drug od drugega. S kritizira-
njem smo drug drugemu ogrožali potrebo po
moči in igrali igro »bitka za moč«.
Oktobra sem od vodstva MD dobila odločbo,
da se je moje in otrokovo bivanje v MD zaključilo.
Imela sem mesec in pol časa, da si poiščem drugo
bivališče. Pri izdajanju odločbe vodstvo ni upo-
števalo členov zakona o upravnem postopku. Le
zakaj bi jih? Nihče verjetno ni pričakoval, da bo
neka uporabnica seznanjena, da ta zakon sploh
obstoja.
Izbirala sem lahko med:
•	pisanjem pritožbe na Ministrstvo,
•	sprijaznjenjem z odločbo in iskanjem novega
bivališča zase in za otroka.
Sprijaznila sem se z odločbo in iskala novo
bivališče zase in otroka. Ko sem sprejela to od-
ločitev, sem se počutila frustrirano. Čutila sem,
da je moja odločitev napačna.
Zgodila se je izkušnja »norosti« - plesala sem
z »walkmanom« na ušesih in se poskušala raz-
bremeniti od pred izpitne napetosti. Gospo direk-
torico pa je zaskrbelo za moje duševno zdravje
in je fizično intervenirala, nato pa zaradi resne
skrbi za moje duševno zdravje poklicala še
psihiatrično prvo pomoč.
Na dogodek ne moremo vplivati, na to, kar si
mislimo o določenem dogodku, pa lahko. Od tega
kaj sem si mislila o tem dogodku, je bilo odvisno
samo moje duševno zdravje.
Vlogi, ki sva jo imeli, ne dopuščata uporabe
nasilja niti pri gospe direktorici niti pri meni.
Doživela sem fizično nasilje. Njeno sporočilo, da
je bilo dejanje mišljeno kot pomoč meni, pa je v
meni povzročilo občutek gnusa. Gnus je postal
moja prava težava - s tem sem imela največ dela.
Moje prvo vprašanje, ki sem si ga postavila je
bilo: »Kako mi lahko ta težava koristi?«
Vsak nenavaden odziv se lahko spremeni v
priložnost za razvoj in zorenje. Torej sem se
počasi sprijaznila z občutkom gnusa in ga nehala
prikrivati s sekundarnimi občutki. Ko sem ga
sprejela, sem dva dni zapovrstjo bruhala.
Ko mi je bila ponujena zunanja pomoč - na
zahtevo gospe direktorice sem morala na obisk k
psihiatru - sem jo sprejela. Psihiater mi je ponudil
prozac, da se stabiliziram. Lahko bi se »ga zadela«
pod zdravniško kontrolo. Kako praktičen je ta
naš svet! Za prozac se nisem odločila, ker mi je
bila v tistem trenutku najbolj pomembna infor-
macija o tem, kako se počutim. Iz te informacije
sem razbrala, da v tem trenutku res nimam svo-
jega življenja pod nadzorom. Narediti si moram
načrt delovanja in izbrati vedenje, s katerim bom
zadovoljevala svoje potrebe.
Prav nobene potrebe po selitvi iz MD nisem
občutila. Prav narobe: v MD sem se počutila do-
bro, z ostalimi uporabnicami sem se dobro razu-
mela, tudi naši otroci. Dobro sem se počutila v
skupini za samopomoč, kjer se nismo samo učile
in se ukvarjale z lastnimi travmami, ampak smo
se tudi dobro zabavale.
Odločila sem se, da ostanem v MD, dokler mi
ta pravica kot uporabnici pripada. Odločila sem
se, da uporabim vse pravno-formalne poti (nare-
dila sem vse, kar bi morala narediti takoj, ko sem
dobila odločbo o odpustu iz MD), ki so mi na
voljo, da to dosežem. In to sem dosegla. Z novo
odločbo z ministrstva sva z otrokom bivala v MD
do 3L julija 200L Nove odločbe nisem dobila v
roku, ki ga predpisuje zakon. Na novo odločbo
sem čakala pol leta.
Odnos med menoj in gospo direktorico je ostal
na razdalji in hladen. Osebno mi je to zelo kori-
stilo, potrebovala sem mir, da sem uredila svoje
misli o tem, kako ostati »nezapleteno vpletena«
in delovati tako, da bo čim manj škode za vse.
Ker sem z otrokom bivala v MD brez odločbe,
se mi ni bilo treba udeleževati skupinskih aktiv-
nosti v MD, kakršne so tedensko čiščenje, skupni
sestanki, delovne aktivnosti. Niti meni niti moje-
mu otroku niso pripadale določene bonitete, ki
jih ponuja MD - enkrat tedensko skupno kosilo,
enkrat tedensko sadje in vsakodnevni domski
kruh, marmelada in maslo. Prav tako nisem bila
deležna novoletnega darila v obliki Mercator-
jevega bona za 10 000 SIT. Zelo lepo (in dvolično)
pa se mi je zdelo, da je bil moj otrok povabljen
na novoletno zabavo in deležen darila.
Kakor koli že, prostovoljno sem sodelovala pri
raznih domskih aktivnostih in razmišljala, kako
bom vzpostavila nov odnos z gospo direktorico
in kakšen naj bi ta odnos bil. Kot »šefica«, ki je
uporabila prisilo in grožnje in se očitno ni zmenila
za potrebe uporabnice MD, je bila zadnja, ki bi
jo postavila v svoj svet kakovosti. Prepričana sem,
da tudi jaz nisem spadala v svet njenih kakovosti.
370
PROSTOVOLJNO DELO NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA
V sebi sem morala poiskati prostor za razume-
vanje, sočutje do nje. Pri tem mije pomagalo zna-
nje, ki sem ga pridobila na VŠSD, kjer študiram
na smeri management v socialnem delu, in tudi
znanje, ki ga pridobivam na modulih študija psi-
hodinamike. Razumela sem, da je gospa direkto-
rica verjetno samo zadovoljevala svojo potrebo
po moči, a je njen način naletel na moje nespreje-
manje. Veliko sem razmišljala tudi o dejstvu, da
so tisti, ki so nasilni do drugih, v sebi zelo nemočni
in potrebni pomoči. Kljub vsemu sem doživela
občutek sočutja do gospe direktorice, ki pa še ni
bil stabilen. Iz ravnotežja sem prihajala predvsem,
ko sem razmišljala o tem, kako bedno je ta naš
sistem urejen. Mislila sem si: vsakdo, ki ima malo
formalne moči in diplomo, si lahko privošči v in-
stituciji brezmejne eksperimente na uporabnikih.
Seveda so me te moje misli samo jezile in me od-
daljevale od mojega namena, da začutim vsaj
nekaj sočutja do gospe direktorice.
Vsa odnosna dinamika, ki se je razvijala med
nami uporabnicami in vodstvom MD je prinašala
za vse nas sodelujoče izvrstno priložnost, izziv,
da se soočimo vsak sam s seboj, s svojimi mislimi
o vsem tem.
V skupini za samopomoč smo se med seboj
veliko pogovarjale o tem, kako vsaka izmed nas
razHčno doživlja isti dogodek. Primerjale smo
svoje odzive na isti dogodek. Pogovarjale smo se
o smislu življenja, o smrti - na to je vplival samo-
mor ene izmed nas, ki ni bila dolgo z nami v MD.
Po 14 dneh bivanja v MD se je s svojim otrokom
preselila domov k staršem. Nekaj mesecev poz-
neje si je vzela življenje. Novica nas je vse zelo
pretresla.
Za konkretno pomoč pri nadaljevanju odnosa
z gospo direktorico sem si sama poiskala pomoč
in jo ponudila tudi njej. Pri vzpostavljanju kako-
vostnega odnosa med menoj in gospo direktorico,
pri vnašanju druga druge v svoj kakovostni svet
je sodelovala dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič. Zame
osebno je bil že pristanek gospe direktorice na
pogovore dovolj velik motiv, da jo vključim v svoj
svet kakovosti. S pomočjo vseh teh dogajanj v MD
mi postaja jasno, da sem še vedno preveč nepo-
sredna do tako imenovane avtoritete. Zanimivo
se mi zdi, da z lahkoto uporabljam taktiko ne-
kritiziranja in ne-obtoževanja, dokler sem v situa-
ciji, kjer imam vlogo vodje. Dobro mi gre tudi v
nasprotni smeri, vse dokler avtoriteta upošteva
varnostno razdaljo, ko pa poseže v moj intimni
prostor, pozabim na znanje in veščine in moja
vizija o sodelovanju propade. Očitno me na po-
dročju in iskanju odgovora na vprašanje: Kako
kljub dogodku, ki mi ni všeč, ohraniti svojo
namero, svojo vizijo ... čaka še veHko dela. Glede
na to, da živim v družbi psihologije dražljaj-odziv,
iskanja napak in kaznovanja, v družbi obtože-
vanja, kritiziranja, v kateri ljudje težko zaupamo
drug drugemu, to ne bo lahko. Spreminjam lahko
samo sebe. Z drugimi lahko sodelujem. Kakovost
odnosa je zgrajena na sodelovanju, sodelovanje
pa nastane na podlagi zaupanja. Svoj prispevek
pri ponovnem vzpostavljanju odnosa med menoj
in gospo direktorico ocenjujem kot zadovoljiv.
PROJEKT »MREŽA POMOČI«
Ne glede na spremljajoča dogajanja smo uporab-
nice, ki smo sodelovale v skupini za samopomoč,
ustvarjalno sodelovale naprej, kar pomeni, da
nam je uspelo kljub vsemu vzdrževati medsebojno
zaupanje v našem »uporabniškem« timu.
Dve izmed uporabnic sta se po končanem
bivanju v MD vrnili domov k staršem, ena pa se
je vrnila v MD Postojna, od koder je prišla.
Aktivno sodelujoče v skupini za samopomoč
smo skupaj s še nekaterimi člani društva Boetika
sestavile projekt »Mreža pomoči« in ga marca
2001 prijaviH na javni razpis Mestne občine Lju-
bljana. Projekt je bil sprejet in finančno podprt.
Namen in cilj projekta je, da se usposabljamo
in usposabljamo nove prostovoljce/prostovoljke
za zbiranje sredstev za delno subvencioniranje
najema stanovanj za matere in njihove otroke, ki
jim je poteklo bivanje v Materinskem domu.
Poleg usposabljanja je naše delo tudi učinko-
vito predstaviti projekt že obstoječi socialno
varstveni mreži in jo pridobiti za sodelovanje in
podporo. Naš namen je projekt predstaviti tudi v
drugih MD, Varnih hišah in podobnih socialno-
varstvenih organizacijah.
Iz denarja, ki ga bomo zbraU od donatorjev,
bomo subvencionirali tretjino najemnine za
stanovanje materi in otroku, ki jima je poteklo
bivanje v MD. Drugo tretjino subvencije za naje-
mnino bo prispevala obstoječa socialnovarstvena
mreža. Preostalo tretjino stroškov najemnine bo
plačevala mati sama.
Pogoji za vključitev v projekt »Mreža pomoči«
so:
• da mati s svojim otrokom začasno biva v
MD in se ji bivanje izteka
371
POROČILI
•	da je prostovoljno vključena v skupino za
samopomoč
•	da aktivno išče pomoč in rešitve iz svoje
stiske
•	da aktivno sodeluje kot prostovoljka pri
realizaciji projekta
•	da je seznanjena s sklepom projekta, da
subvencioniranje najemnine pomeni, da tretjino
najemnine prispeva sama iz svojega dohodka
•	da je seznanjena s sklepom projekta, da je
subvencioniranje najemnine začasna rešitev
problema,
•	da je pomoč v tej obliki predvidena za dobo
do največ treh let.
Naše mnenje je, da program spodbuja uporab-
nice za čim večjo samostojnost pri iskanju izhoda
iz kriznih situacij. V njem sodelujemo aktivno in
nismo le pasivne udeleženke pridobivanja so-
cialne pomoči. Program je dobra podlaga za uve-
ljavljanje načela lastne odgovornosti.
S programom prispevamo k realizaciji ciljev
nacionalnega socialnovarstvenega programa do
leta 2005. Oblikujemo nov pristop za obvlado-
vanje socialnih stisk; omogočamo odzivanje na
potrebe po spremembah socialnega položaja
mater in otrok, ki začasno bivajo v Materinskem
domu. Želimo prispevati k razvoju prostovoljnega
dela, solidarnosti, dobrodelnosti in samopomoči
ter povezavo vseh moči v enovit sistem socialnega
varstva na nacionalni ravni. Naše mnenje je, da
je program uporaben tudi za druge Materinske
domove. Varne hiše in podobne socialnovarstvene
organizacije.
Dosedanje aktivnosti:
•	predstavitev projekta »Mreža pomoči« no-
vim uporabnicam Materinskega doma na Karu-
novi 16 b v Ljubljani
•	izdelava letaka projekta »Mreža pomoči«
•	izdelava osnutka spletne strani projekta
»Mreža pomoči«
•	izdelava akcijskega načrta usposabljanja za
nabiranje sredstev za uporabnice, ki so hkrati
prostovoljke v tem projektu
•	pisanje in pošiljanje dopisov za bodoče
donatorje
•	pisanje in pošiljanje ponudb za bodoče
sponzorje
•	predstavitev projekta »Mreža pomoči«
socialnim delavkam uporabnic MD
•	dogovor za predstavitev projekta na Socialni
zbornici Slovenije
•	vzpostavitev sodelovanja z nepremičninsko
agencijo - v smislu iskanja ugodnih stanovanjskih
ponudb
•	predstavitev projekta svetovalnim delavcem,
prostovoljcem, študentom in študentkam VSSD
•	v avgustu je potekalo usposabljanje za učin-
kovito pridobivanje donatorskih sredstev.
Naš naslednji korak je prijaviti projekt na pro-
gram MLADINA v akcijo SKUPINSKA POBU-
DA.
Tako na regionalni kot nacionalni ravni - in
seveda še zlasti v nevladnem sektorju - je raz-
poznavnost posameznih interesov prepuščena
predvsem samim interesnim skupinam. Primarna
odločitev o posredovanju interesov pa je prepu-
ščena izključno aktivnosti samih skupin. Skupine,
kakršna je naša, potrebujejo podporo strokovnih
delavcev, potrebujejo njihovo sodelovanje in
razumevanje, ne glede na vsa človeška dogajanja.
Zato je pomembno, da se uporabnice kot stro-
kovni delavci učimo novih načinov komunikacije,
vzpostavljanja in razvijanja sodelovanja drug z
drugim.
Ines Kokalj
372