PREDSTAVUAMO VAM NAŠ KRAJ: PRAPROČE
Potreba po boljši cestni povezavi
Praproška panorama: strmi bregovi in slaba zemlja
Težko bi našli kraj v Polhograjskih dolomitih, o katerem bi se pisalo in govorilo tako malo kot o Prapročah. Brezimna vasica je za večino izletni-kov, ki jih prinesc tod mimo, preprosto nekje »bogu za hrbtom«, in kot taka pač ne more vzbu-jati pretiranih turističnih apetitov.
Prapročani nasploh veljajo za Ijudi. ki ne silijo preveč v ospredje: Sprijaznjeni so s svojimi stolet-nimi bregovi in grapami, in če bi jim usoda navr-gla še nekoliko boljšo povezavo s svetom, kvali-tetnejšo zemljo in srečnejšo roko pri komunalnih vprašanjih, se najbrž ne bi pretirano pritoževali.   .
»Pri nas je še vedno glavna vrlina delo.« pravi Marjanca Jarc, ki že leta vsestransko deluje v družbenem delu kraja. »Večina krajanov namreč zvesto kmetuje, hkrati pa hodijo za boljši kos kruha še delat v Ljubljano in Polhov Gradec (v slednjega manj). Za pravo donosno kmetovanje pa tu gori skorajda ni pogojev: zemlja je namreč slaba (vsa je IV kategorije), teren pa zvečine strm in bregovnat.
Tistim, ki se vozijo na delo v Ljubljano. seveda " ne more biti preveč lahko. Vstajati morajo ob 4.00 zjutraj in iti do najbližje avtobusne postaje bodisi v Zalog, bodisi na Briše. Za tiste, ki so bliže Brišam, je še toliko težje, ker imajo od tam en sam avtobus na dan v Ljubljano in enega nazaj. Nasploh je kraj zelo raztresen in tako so pač tudi avtobusne veze za nekatere boljše. za druge pa slabše.«
Z marljivim delom si vse več hiš nadeva lepšo, sodobnejšo obliko
Problemov ne manjka
Povezava z večjimi kraji, predvsem Polhovim Gradcem. je po mnenju Marjance Jarc sploh eden največjih problemov Praproč.
»Cesta do Zaloga še posebcj povzroča skrbi. To je ena sama strmina. pa še ta tako zdelana, da komajda še služi svojemu namenu. Treba bi bilo znižati klance in speljati pot v ugodnejšo traso. toda s tem so težave. ker bi nova cestna izpeljava potem šla čez privatno zemljišče. To pa vsem
lastnikom ni pogodu. Če bi uspeli urediti cestno povezavo in bi skozi kraj peljal avtobus, bi to po mojem ne bi bilo koristno le za naše vozače, ampak tudi za razvoj kmečkega turizma. Za to imamo vse naravne pogoje. Tako pa žal s tem zaenkrat še ne bo nič.«
Drug, nič manj žgoč problem, ki tare Praproča-ne, je vodovod. Potrebe po vodi so namreč vsak dan večje, vodovodne napeljave pa so še vedno le posamične (16 hiš od skupno 24, denimo, je na 7 napeljavah) in ne enotna, kot bi bilo potrebno. Treba bi bilo vse te vode združiti v eno samo omrežje in, kolikor je mogoče, zgraditi rezervoar s kapaciteto vsaj 100 kubičnih metrov. Ta bi po-tem zadaščal za vse. Precej so si obetali od IV samoprispevka, ki naj bi premaknil zadevo, zdaj pa je to propadlo. Za samo KS in nedonosne kmetije, pa bi bili 2 stari milijardi, kolikor je bilo predvideno za obnovo vodovoda, vsekakor pre-hud zalogaj.
Vešči rokodelci                 .. :              >,
Seveda pa vse to ne pomeni/da se vkraju prav nič ne premika. Veliko hiš je namreč že obnovlje-nih in nedavno so dobili tudi telefon. Slednjega so še posebej veseli. Marjanca Jarc pravi:
»Tukajšnji krajani so navzlic vseiflu zelo delav-ni. Pa tudi vešči. Tu skorajda ni človeka, ki bi ne znal splesti denimo košaro ali koš, ali si izdelati kako drugo domače orodje. To je ljudem že v krvi. Včasih je bilo tu gori tudi veliko sadjarjev. Zdaj je teh manj. Bile pa so tudi kiekljarice. Svoje
Pred Timoje treba misliti predvsem na kurjavo
izdelke so nosile v Polhov Gradec, kjer je bila čipkarska šola.«
Nekoč so Prapročam dejali kar mala Vipava. Pa ne zavoljo morebitnega rizlinga ali merlota, ki bi se cedil iz tukajšnjih vinskih kleti, pač pa zavoljo nenavadno tople klime, ki veje čez te bregove. S svojo izrazito prisojno lego je namreč kraj opazno toplejši kot drugi v soseščini. Pravijo pa.da tudi trava ponekod poganja, da je veselje, še zlasti na strmi skalnati vzpetini pad vasjo, ki je prav zato dobila ime kar - Velika trava.
Marsikako naravno ali ljudsko zanimivost bi se še dalo izbrskati iz teh, po krivici pozabljenih bregov, toda !e. kot tudi še nekatera nerešena komunalna vprašanja, bodo morale bržčas ie ne-kaj časa počakati na svoj trenutek.
BRANKO VRHOVEC