VIII. Klavir. 
1. letnik. 
Bayer: Klavirska šola. 
Loschhorn: Etude, I. zvezek. 
Skale in trizvoki v obsegu ene oktave. ^ 
2. letnik. 
Loschhorn: Etude, II. zvezek. 
Lemoine: Etude, op. 87. 
Gurlitt: Prvo predavanje. 
(Diabelli: Sonatine.) 
Skale in trizvoki v obsegu dveh oktav. 
3. letnik. 
(Burgmiiller: Etude, op. 100.) 
Czerny: 30 etudes de Mecanisme. 
Schiitte: Iz. vesele mladosti. 
Clementi: Sonatine. 
Skale in septakordi v obsegu več oktav. 
Jiranek: Nova šola skal. I. zvezek. 
IX. Orgle. 
1. letnik. 
Schildknecht-Springer: Orgelska šola. I. zvezek. Manualne, pedalne in 
skupne vaje. Pouk o registriranju. 
2. letnik. 
Eventualno dokončanje Schildknecht-Springerjeve orgelske šole. Igranje 
primernih za- in doiger iz domačih in tujih orgelskih zbirk. (Ocvirk, Premrl, 
Rihovsky, Walczyriski itd.) 
Igranje dturovih, molovih skal in kadenc. Igranje lahkih slovenskih cer-
kvenih pesmi. Nadaljevanje pouka o registriranju. 
3. letnik. 
Igranje težjih orgelskih skladb: za- in doiger, fuget, fug. (Hladnik, Rhein-
berger, Brosig, Bach.) 
Igranje težjih pesmi, motetov, maš itd. Spremljanje korala iz danih predlog. 
Vaje v prostem igranju, transponiranju in moduliranju. (Dalje.) 
Franc Kramar: 
KAKO IN KJE SEM NABIRAL SLOVENSKE 
NARODNE PESMI. 
(Dalje.) 
Da malo premenim kraj, sem se peljal tisto zimo z vlakom proti Gorenjskem. 
Izstopil sem v Kranju, odkoder sem šel peš v Srednji Biten j. Tam mi je stara 
Fičkova mati (Marija Miler) zapela 19 prav lepih starih narodnih, in še ena druga ženska 
nekaj. Iz Kranja sem se peljal na Bled. Tam sem izstopil, meneč, da bom v bleški oko-
lici nar. pesmi zapisoval. Toda odložil sem to za pozneje, in sem jo rajši peš mahnil čez 
Bohinjsko Belo in čez samotne Štenge v naš romantični Bohinj. Najprvo sem se oglasil 
v Bohinjski Bistrici pri Šoberletu, kjer so mi očka toliko narodnih bohinjskih zapeli, da 

sem koj vedel, da bo v Bohinju dobra *bira" zame. Bil sem potem še tam čez noč, in 
sem drugo jutro potem prvič v svojem življenju jedel imenitne bohinjske žgance. Oglasil 
sem se nato še pri Šprahovi Lenki ravno v tej vasi, ki mi je tudi toliko pesmi zapela, 
da sem šel prav zadovoljen od nje. Še celo neka mala petletna deklica Ivanka Starš ni 
hotela zaostati, ampak mi je povedala celo vrečo bohinjskih otroških, ki jih je že vse 
prinesel Štrekljev 14. snopič 1911. leta. Zdaj je ta Ivanka Stare že devetnajstletna punca, 
in se bo gotovo smejala, ko bo to brala, če le ni že umrla. 
Šel sem potem mimo slovečega bohinjskega jezera in mimo cerkvice sv. Janeza 
in prišel v vas Fužine. Tam sem zapisal precej mrliških in drugih in sem šel k fari 
v Srednjo Vas. Tam sem dobil pri g. organistu precej starih cerkvenih napevov, 
božičnih, o sv. R. T. in drugih. Prišel sem potem v Cešnjico, kjer sem jih tudi nekaj 
zapisal. V S t ud o r ju sta mi dve ženski — sestri prav mnogo lepih mrliških in drugih 
narodnih zapeli. Na J e r e k i mi je neki star mož tudi precej starih pesem zapel. Mahnil 
sem jo zdaj še na visoki Koprivnik, kjer je svoje dni naš prvi umetni pesnik V. 
Vodnik duše pasel. V Spodnjih Gorjušah sem potem že toliko nar. pesmi 
zapisal, da sem se iz zadovoljnosti nazaj grede še na neko staro znamenje — podpisal. 
Bilo je pa že toliko drugih „hribolazkih" imen na tem znamenju, da sem že komaj dobil 
prostor za svoje „slavno" ime. 
Predno sem šel z Bohinja, sem obiskal še hribiško Bohinjsko vas — Nemški 
Rov t. Tudi tukaj sta mi neka mati in njena hči dokaj čednih narodnih pesmic zapeli. 
Dobil sem tam tudi neko žensko, ki ni bila od tam doma, ampak iz Spodnjih Danj 
(župnija Sorica), kjer so bili prvi prebivalci te vasi — Nemci. Zapela mi je v svojem 
čudnem narečju precejšnje število svojih Danjskih pesmi, med katerimi je nekaj napevov 
prav lepih, kot n. pr. „Moja kosa je križavka", i. dr. Zadovoljen z Nemškim Rortom in 
z vsem Bohinjem, sem se podal proti domu in Bohinjcem odnesel okoli 200 lepih 
njihovih narodnih pesmi z napevi. 
Da ne pozabim na Dolenjsko, sem se tisto zimo (1. 1911.) vsedel spet na vlak in 
se odpeljal začetkom februarja na Dolenjsko. Topot sem zapisoval narodne pesmi v 
mirnopeški župniji, ki se je tudi prav dobro obnesla. Zapisal sem namreč v vaseh 
Dolenji, Srednji in Gorenji Globodol in na Vrhdvem spet blizu sto jako 
lepih mrliških in drugih pesmi z napevi. Prišel sem potem v župnijo Po d grad, kjer 
sem v Jurni vasi in Vini vasi zapisal spet okoli 50narodnih pesmi, med katerimi 
so bile spet najlepše mrliške. Tu se mi je še pripetila sledeča smešnica: Predno sem 
prišel v Vino vas, srečam neko žensko in jo vprašam, če kaj ve, kje bi v Vini vasi 
kaj starih pesmi znali. Pove mi, da jih tam in tam znajo. Ko pridem k dotični hiši, za 
katero mi je ženska povedala, vprašam hišno gospodinjo, kdo je bila ta ženska, katera 
mi je zanje povedala. Gospodinja mi pravi: „A, tu je b'la pa gvišnu Zludjeva Micka!" 
Jaz sem se seveda smejal, ker tega nisem še do takrat vedel, da je na Kranjskem tudi 
hiša, pri kateri se reče „Pri Zludjevih". 
Ker ni od Podgrada predaleč do Bele Krajine in ker nisem bil do takrat še 
nobenkrat tam, sem jo mahnil čez Gorjance v Belo Krajino, da še tam katero belo-
kranjsko narodno zapišem. Najprej sem prišel v Suhor in sem se nemalo začudil, ko 
sem videl ženske belo oblečene in kite kar prosto zadaj mahajoče, ne pa v gručo na 
glavi ovite, kot jih imajo ženske pri nas. Ko sem se pa spomnil, da se zato pravzaprav 
imenuje Bela Krajina, ker so ljudje belo oblečeni, se temu nisem več tako čudil in 
tudi ne, ko sem slišal drugačno narečje kot pri nas. 
Prišel sem potem v Semič, kjer sem pri neki ženski najprej zapisal neka1 
belokranjskih. Od tam sem šel v Krupo, kjer sta mi dekleti Anka Lovrin in Nežika 
Judnič iz Štrekljevca mnogo lepih belokranjskih zapeli. V Krupi sem videl tudi 
belokranjsko svatbo in sem bil v nekem mlinu čez noč. Drugi dan sem odšel proti 
Metliki, kjer sem jih v vaseh Črešnjevec, Rosalnica in Božjakovo precejšnje število 
belokranjskih zapisal. Nazaj grede sem se oglasil še v Drašičih, kjer mi jih je neka 
ženica par zapela. Videl sem takrat, kako je v Beli Krajini toplo. Meseca februarja je 
bilo, pa so bili ljudje že po vinogradih. Pri nas se februarja še najraje pri peči grejemo. 

Nazaj grede z Bele Krajine sem se oglasil v Cegelnici, v Dolenji Straži, v Koroški 
vasi in v Potočni vasi, katere vasi menda spadajo vse pod Prečino pri Novem mestu. 
Tudi v teh štirih vaseh sem jih toliko narodnih zapisal, da sem bil zadovoljen in se 
vesel z uspehom vrnil domov. • 
Tudi goriških narodnih se mi je posrečilo nekaj dobiti. Neka žena iz Planine 
pri Cerknem je prišla nekoč k meni in mi je precej primorskih zapela. Posebno 
zanimive so bile pripovedne: „Sv. Matija ubije očeta in mater"; „Jezus mašuje" (Gospa 
Sveta Nedelja je jutra zguda vstala itd.); „Desetnica"; „Mož pride na svatbo svoje žene" 
<„Kaj pa vam pravim, stara mat'!" itd.). 
Ker sem tisto poletje (1.1911.) na Igu začasno nadomestoval organista, nisem 
mogel tako nabirati pesmi kot prejšnje poletje, le prepisoval sem pozimi nabrane 
pesmi. Ko sem moral iti jeseni potem še k vojakom, me je spet to zamudilo tri mesece, 
tako da sem začel z zopetnim nabiranjem šele pozimi 1912. 
Meseca januarja 1. 1912. sem se z vlakom odpeljal spet na Dolenjsko nabirat nar. 
pesmi. Izstopil sem na novomeški postaji, in nadaljeval pešpot do Val te Vasi. Tam 
so mi valtovaške dekleta najprvo mnogo prav čednih narodnih zapele. Potem sem pri 
g Fr. Kalanu, učitelju v pok., prepisal nekaj starih cerkvenih pesmi, nekaj pa mi jih 
je tudi njegov sin zapel. Šel sem potem še k ženi pokojnega valtovaškega organista Fr. 
H oni g mana, od katere sem kupil njegovo zapuščino, ki je prav zanimiva. Med raz-
nimi pesmaricami, ki jih je on imel, so posebno zanimive tri, ki pa niso cele, ampak 
so le ostanki nekih zelo starih pesmaric, katere je on Bog ve kje dobil. Prvo je imel 
neki Gregor Kovatsch (Kovač), ki je bil najbrž topliški »šolmašter«, ker je največ pesmi 
v tej pesmarici od sv. Ane, ki je farna' patrona topliška. Pesmarica je spisana okoli 
1 1800. v bohoričici, in je brez napevov. Pesmi so zložene po Ambrožičevem kopitu, 
in so že težko čitljive. — Druga pesmarica je že tudi gotovo čez sto let stara in obsega 
13 starih cerkvenih pesmi, med temi tri z napevi. En napev »Od shegnanja« se že 
nahaja v neki Dolinarjevi napevski zbirki, torej ga ne bom priobčeval. Druga dva s 
pesmima vred, od Sv. Trojice in od Angeljske nedelje, sta pa tako zanimiva, da ju 
ne kaže izpuščati. Prva naj sledi. 
Pelem od Svete Trojize. 
1. O do-nef po - fe-bnu, na ta Ive - ti dan, je sa-me po-
=p=l 
—d—n—in— 
*—— 
—d—r" 
m-
J 
H 
j 
j • • j -
tre-bnu, in sa - te kri - ftjan. De vfi se - no fhti-mo, Zha-
F=d 1 i 
—t—-— —i > . J] J 
ri -
m 
J 11 j 
sti - mo Bo - ga, O - zhe - ta in Sij - na, in fvet - ga Du - ha. 
2. 
Zhast Bogu Ozhetu, Kir ftvaril je nas, 
Inu vfe na fvetu, Visha vfaki zhas. 
Od njega shivlenje Prejeli fmo mi, 
Vfe kar bres IMivenja, mi vidmo s' ozhmi. • 
3. 
Gore in' doline, femlo in morje, 
Ja mnoge sverine, On vfe ftvaril je, 
Vfe rashze na polji, Prijetni njih zvet, 
Kar vidmo okoli, Kar ima zel fvet. 

Bod zhelhen in hvalen, Bog Sijn Jesul ti, 
Kir fi bil perpravlen, sa nal s' milofti, 
Svojo krij preliti, In vmreti la vle, 
Tebe vfe lubiti, saveshemo le. 
5. 
O Iveti Duh, tebi, Se slalti srozhim, 
Farmamam in Tebi, To gnado shelim, 
Ti nafs vfe raffveti, In' tojo mozh dej, 
Deb' mogli shiveti, Prov brumnu vfelej. 
6. 
0 fveta Trojiza! Bog vezhna modroft, 
0 vezhna resniza, Nefkonzhna fvetoft! 
Poglej s' vifokosti, Naf tvoje ftvari, 
In vshivat nam pufti, Obilne dari. 
7. 
Sa dufhe shivlenje, Dodeli ti nam, 
Tud' zhasnu Imenje, Vfe tebi zhes dam, 
Od mozhe in' tozhe, Vfih drugih nadlog, 
Refhi naf Bog ozhe, Bog fin in' fvet Duh. 
8. 
Profita, profita Svet Kosmas, Damian, 
Bogu vfe srozhita, Rumarje ta dan, 
De ftrofhtan obdani, Prezh pojdejo sdej, 
Poshegnan v' njih stani, Režimo Bog dej. 
9. 
Deb' frezhnu doshiveli, t'ga dneva veah lejt, 
Deb perfhli veleli, Na Kerko fim fpet. 
Deb tukej fprofili, Vef trofht in pomozh, 
Škof to pa dobili. Enkrat vezhno luzh. Amen. 
Pripomba: Iz zadnjih dveh kitic te pesmi raavidimo, da je to staro pesmarico 
imel svoj čas neki takratni krški »šolmašter«. Njegovega imena nisem mogel izvedeti; 
na pesmarici ni nikjer podpisan. 
Na Angelfko nedelo. 
i P= 
j Od zer-kve nam je sbran, Le - ta do - na-fhni dan, De i - ma-mo 
\ Ne-be-fhkim An-gel-zam, Spravim zhi - ftim fer-zam, Zhast in hva-lo 
ta fpo-minder - fha-ti, | An.gel.zi Io nam vsa-zhet - ku sbra-ni, 
fpo-do-bno lka - sa - ti. / s 
m 
In od ftvar-ni - ka sa var - he da - ni, De na te - mu fve - tu, 
ii 
i 
2 
t 
Naf var - je - jo sve - ftu, Ka-dar fmo ne - var - nu sa - pe - la - ni. 

Bog she taifti zhaT, Kadar je Itvaril naf 
Je she varhe vfakimu odlozhiJ, 
Najde le vezh rezhi, 
Svetu pifmu vuzhi, 
De naf je on Angelzam isrozhil; 
J u d i t h je Jposnala in' fklenila, 
Kadar Holoferna je vmorila, 
De je premagala, Ona fkus Angela, 
Njega je ozhitnu, tam hvalila. 
3. 
T o b i a s h prizha ref, Nam vfim zhel in zhef, 
De ga je na potu Angel Ipremil, 
De peklenlka pofhalt, 
Hudga duha oblaft, 
Shkode ni saimogla Itriti njemu. 
Tudi A g a r v' pufhavi fprizhuje, 
K'tira filmu vode potrebuje, 
Angel pokashe fam, 
Nji en ftudeniz tam, 
Njemu hvalo A g e r osnanuje. 
4. 
Preroka D a n i e 1, varuval je Angel, 
De mu Levi nifo nizh fturili; 
Peter v' jezho idjain, Inu fketnami obdan, 
Judji fo mu fmert she namenili, 
Kdu bi Te takrat bil tamkaj snefhel, 
De bi tam is jezhe njega refhel, 
Angel je refhil ga, Skus previdnoft Boga, 
De je supet k' vernim v' hifho perfhel. 
5. 
Kdo hozhe vfe isrezh? Jsgledov je fhe vezh, 
Kako Angelzi sa naf tkerbijo; 
V grosni nevarnolti, 
Snajdefh fe zhlovek ti, 
Aku oni tebe sapuftijo. 
O! Tovrashi vfe grefhne navade, 
Sturi vfe, kar Angelzam dopade, 
Varvan bodelh tedej, 
Pred hudim vfelej, 
Shegnasn, inu vreden Boshje gnade. 
6. 
Režimo vfi na glaf, Oftanite per naf, 
Angelzi nebefhki, varhi svefti, 
De od vafhe ftrani, 
Bodemo vishani, 
Pruti Neberam po pravi zefti, 
De pridemo s'vami v' tovarihijo, 
Boga gledat' in Devizo Marijo, 
O! pomagajte nam, 
De bomo enkrat tam, 
Kir fe vafhi Chori vefelijo. Amen.