KURIR NOVO MESTO 22. maja 1984 leto XIII. *št. 8 časopis kolektiva industrije motornih vozil 2. PROIZVODNJA a) Avtomobilska proizvodnja Avtomobilska proizvodnja je v prvem četrtletju potekala v že omenjenih pogojih gospodarjenja. Pomanjkanje različnih repromaterialov in delov za proizvodnjo in rezervnih Petinsedemdeset slušateljev iz vseh pooblaščenih servisov, trgovskih hiš in naših poslovalnic rezervnih delov je v treh skupinah na seminarju, ki gaje organiziral TOZD Commerce, tri dni izpopolnjevalo svoje znanje v komercializaciji prodaje rezervnih delov. oskrbovali proizvodnjo prikolic, razen takrat, ko je po-manjkovalo repromateriala ali nepravočasno izdelanih orodij. Za potrebe rezervnih delov smo izdelali 95% naročenih količin. Da bi bolje izkoristili kapacitete, smo proizvajali dele za protidobave firmi Renault, dele za kooperacijo s firmo ALKO, odpreške za TAS, TT Štore ter druge usluge. Zaradi nepravočasne oskrbe je bilo na liniji montaže R-4 ali oddelkov pred montažo (presernica, karosernica, lakirnica) izgubljenih 24.234 ur. V tozdu Proizvodnja avtomobilov smo v tem obdobju izvajali zaostreno kontrolo kvalitete vozil. Stanje kakovosti je zaostreno zaradi zahteve Renaulta po uskladitvi kvalitete z drugimi proizvajalci vozil ter cilja naše DO, da poenoti kvaliteto vozil za domači trg z izvoznimi. V tem trimesečju smo odpravili vse slabosti, ki so povzročile padec kvalitete v četrtem trimesečju preteklega leta ter zagotovili ponovni dvig nad povprečno (Nadaljevanje na 2. strani) SLAB REZULTAT POSLOVANJA V PRVEM TRIMESEČJU: Rdeče številke kličejo k mobilizaciji Rezultat poslovanja v začetnih mesecih je zelo neugoden. Rdeče številke, s katerimi je v strukturi finančnega poročila prikazana izguba, so višje od vseh napovedi v predlogu gospodarskega načrta za 1 1984. Tudi ob boljšem delu v proizvodnji nismo ukrotili rasti izgube. Temu je ob objektivnih vzrokih, na katere nismo mogli vplivati, botrovala množica notranjih slabosti. Kaže, da je nujna notranja diferenciacija sil za zagotovitev popolne poenotenosti in dosledno uresničevanje dogovorjenih nalog, sicer bomo v naslednjih obdobjih zašli v nepremostljive težave in razvrednotili dosežke iz bližnje preteklosti. 1. UVOD Poročilo o poslovanju SOZD 1MV temelji na poročilih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti skupnih dejavnosti. Poročilo zajema zgoščeno problematiko gospodarjenja SOZD v prvih treh mesecih tega leta, podrobnosti pa so razčlenjene v poročilih posameznih organizacijskih enot. O njih so razpravljali delavski sveti na zadnjih sejah sredi maja, še pred tem pa delavci v sindikalnih skupinah in na zborih delavcev. S to informacijo ne zaključujemo polemike o neugodnih rezultatih gospodarjenja v začetnem obdobju tega leta, ne zaradi tega, ker hkrati teče razprava o predlogu gospodarskega načrta za l 1984. Izkušnje v prvih mesecih bodo nedvomno dobro izhodišče za oceno teži-ščnih elementov gospodarskega načrta, saj ob koncu preteklega leta, ko smo snovali njegov koncept, ni bilo moč predvideti vseh okoliščin, ki so se drastično izrazile že v začetku leta. delov za vzdrževanje delovnih sredstev je bilo predvsem posledica omenjenih možnosti finansiranja proizvodnje iz dinarskih in deviznih smotrov. Proizvedli smo 8.246 vozil R-4, kar je 21% glede na letni plan in 20%na sanacijski program. V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta smo proizvedli za 9% več vozil. Dinamični plan proizvodnje je dosežen s 96%. Izdelali smo tudi 651 vozil R-18, kar je 24% glede na letni plan ter 17% na sanacijski program. Dinamični plan smo dosegli 96%. Plan proizvodnje za leto 1984 je za 1.288 vozil nižji glede na količine, zastavljene v sanacijskem programu. Zaradi neredne oskrbe z repromateriali in deli je bila 10. februarja 84 ustavljena proizvodnja gospodarskih vozil. Proizvedli smo 239 vozil ali 7% več kot v istem obdobju preteklega leta, kljub temu, da je tekla proizvodnja le dober mesec. Zaradi nekompletnosti je bilo predano v nedovršeno proizvodnjo 951 vozil, kar povečuje proizvodne stroške (naknadna vgradnja in popravilo poškodb, ki zahtevajo dodatno lakiranje). Poleg proizvodnje avtomobilov smo izdelovali tudi prik-oliške pozicije. Z izdelavo delov in sklopov smo redno (Nadaljevanje s 1. strani) dovoljeni nivo kakovosti vozil RNUR. Povprečno število zavrnitev (napak) se iz meseca v mesec znižuje, kar daje realne možnosti za doseganje ambicioznih planskih ciljev kvalitete. Za boljše gospodarjenje smo izvajali tudi ukrepe za sicrbne-jši odnos do materiala in za boljši odnos do dela. Zmanjšana je bila dejanska poraba v primerjavi z normativi v lakirnici. Vrednost prihranka ocenjujemo na 2.700.000 din. Večjo proizvodnjo glede na enako obdobje preteklega leta smo dosegli s 16 delavci več. b) Prikoliška proizvodnja Znana finančna problema- tika je povzročila kasnitve v dobavah materiala, kar je imelo za posledico zastoje v proizvodnji. Pomanjkanje strateških materialov je povzročilo veliko zastojev (v okupnem znesku 104.450 delovnih ur). Obrat Deinze je bil v popolnem zastoju od skupno 64 dni kar 26 delovnih dni ali 41%. Tozdi v DO Adria se dnevno srečujejo s težavami, na katere nimajo vpliva, čeprav jih stroški, ki s tem nastajajo, bremenijo. Pri planiranju kot osnovni obliki predvidevanja v naj- širšem smislu prihaja do odmikov, ki v veliki meri zmanjšujejo proizvodne kapacitete oz. povzročajo „trganje” proizvodnega ciklusa, ki ima poleg materialne problematike še drugače velike negativne posledice.,Jo se posebnQ odraža pri nespoštovanju in spreminjanju drsečega plana, ki je zaradi nedoslednosti v prodajni politiki podvržen pogostim in dragim plana, ki je zaradi nedoslednosti v prodajni politiki podvržen pogostim in dragim spremembam, ki so zaradi prikazane „nujnosti” sprejete po skrajšanem postopku. V veliko primerih niso detajlno proučene. PREGLED FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE JANUAR — MAREC 1984 ZA AVTOMOBILSKO IN PRIKOLIČARSKO DEJAVNOST Zap. Osnovni program 1983 1984 INDEX št. Doseženol.—III. 19831983 Po sanac. programu Plan Doseženo 1984 L—III. 84 7/3 7/4 7/5 7/6 L OSEBNA VOZILA R-4 TL YY 6.6261.229 8.000 5.000 767 12 63 10 16 R-4 GTL YY 7.5531.883 12.000 13.000 2.188 29 124 19 17 R-4 TL Y/F 9.7861.756 7.955 8.500 2.316 24 132 30 28 R-4 GTL Y/F 12.5262.824 13.545 13.000 2.975 24 106 22 23 R-I8 4.2561.290 4.000 2.712 651 16 51 17 24 Skupaj: 40.7478.872 45.500 42.212 8.897 22 101 20 21 2. OSEB. VOZ. B.U. R-9 (11) 1.317628 1.600 189 15 30 12 Ostalo 11 — — 28 — — — — — Skupaj: 1.328628 — 1.628 189 15 30 — 12 3. GOSPODARSKA VOZILA Program IMV 1.461225 3.000 1.900 239 17 107 8 13 Program RNUR 168119 — 12 12 8 10 — 100 Skupaj: 1.629344 3.000 1.912 251 16 73 9 14 4. PIRKOL. NOVO MESTO 13.2253.033 11.000 9.285 2.723 21 90 25 29 5. PRIKOL. BREŽICE 2.909681 3.000 2.960 342 12 50 12 12 6. CKD 5.0571.368 9.000 4.927 843 17 62 10 17 7. VIKEND KUH. +PODV. 151 — — — 51 34 — — — SKUPAJ: 21.3425.082 23.000 17.172 3.959 19 78 18 23 3. NABAVA nje, kar je odraz že naštetih RNUR, da bo tako partner vzrokov. hitreje reagiral na določene a) Nabava za avtomobilsko proizvodnjo Nabavni sektor se je v prvem trimesečju srečeval z velikimi teževami pri nabavi repromaterialov. Največji problem so dobave domačih dobaviteljev, ki zaradi našega Nabavni sektor išče cenejše in kvalitetnejše dobavitelje za vse vrste materialov in storitev v sodelovanju s sektorjem za operacije in v dogovoru z njim določene akcije izvaja sam. Posebno pozornost bomo v prihodnje posvetili odnosom z akcije v nabavi in dobavi, v reklamacijah in v varnostnih zalogah. V obdobju januar — marec smo uvozili za 15.823.178 dolarjev (1 dolar = 124,80) repromateriala in rezervnih delov: nezagotavljanja zavarovanj plačil, neporavnanih deviznih participacij ter želje, da bi kljub zamrznitvi cen, se povečali, ustavljajo dobavo. Zato moramo dnevno reševati najbolj kritične dobavitelje. To velja tudi za take, ki zaradi neporavnavanja starih dolgov in naše nesposobnosti odpiranja akreditivov zamujajo z dobavami. Velike težave se pojavljajo tudi pri dobavi rezervnih delov za potrebe proizvod- — redni uvoz 1.197.455$ 146.137.145 din — uvoz po maloobmeji 248.960$ 31.070.184 din — c/c — Deinze — — — Renault 14.168.427$ 1.768.219.751 din — A. Kober 95.423$ 11.908.814 din — konsignacija 112.913$ 14.091.489 din Skupaj 15.823.178$ 1.971.427.382 din b) Nabava za prikoliško proiz- li problemi, ki so povzročali vodnjo Tudi v prvem trime- težave pri dobavi z jugoslo- sečju leta 1984 so se nadaljeva- vanskega trga. Ukrepi eko- nomske politike, kot so zamrznitev cen in spreminjanje deviznega sistema, so oteževali nabavo iz domačih virov. Se vedno je obstajal pritisk za zvišanje cen kljub zamrznitvi. Ostali razlogi za neredne dobave so bili naslednji: zadeva uvozne substance, — da večina dobaviteljev izvaža surovine in pol-proiz-vode „pod vsako ceno”, da bi tako pridobili devize za ohranjanje lastne produkcije, kar pomeni, da je oskrba domačih kupcev v drugem planu. Največji problemi so se pojavljali pri dobavah alu profilov Đuro SALAJ iz Niša, vseh vrst vezanih plošč DIK iz Sremske Mitroviče, izdelkov iz plastike ipd., — veliki likvidnostni problemi v IMV tako na dinarskem kot na deviznem področju. Konec marca je bil skoraj do vseh domačih dobaviteljev odprt dolg iz prvega kvartala. Odprt je bil tudi dolg do nekaterih dobaviteljev iz leta 1983. To je v veliki meri vplivalo na neredne dobave ter na zaustavljenje dobav. Veliki problemi so bili zaradi pomanjkanja deviz tudi na področju uvoza. Večje zastoje v proizvodnji smo reševali tudi z „izjemnimi izdajami” blaga iz carinskega nadzora, — nepravočasno planiranje v tozdih zaradi sprememb proizvodnih planov. Nespoštovanje in spreminjanje drsečega 3-mesečnega plana. Nabava je nadaljevala z intenzivno substitucijo uvoza z domačimi materiali. Tako so bili dobavljeni valji za embosi-ranje pločevine v Sevojnu. Rezultati se bodo pokazali v II. kvartalu, kar pomeni, da bomo povečali izvoz v Belgijo, ker bo odpadla nabava ozke embosirane pločevine od Zahodnoevropskih dobaviteljev za montažo v Belgiji. Iz kooperacije v drobnem gospodarstvu je bila narejena substitucija uvoza za naslednje proizvode: — noga za mize, — ohišje za zaključne svetilke, — notranja svetilka, — servis centri, — element pohištva, — notranja flourescenčna svetilka (vzorec izdelan in — komadna plošča. Zaradi pomanjkanja domačih materialov in nerednih dobav se je nekompletna proizvodnja večala Nabava iz uvoza je bila daleč pod planirano, zato je bi- pomanjkanje surovin pri viteljih, predvsem kar la proizvodnja skoraj praviloma dnevno ogrožena, tako v montažnih tozdih kot tudi pri finalistih. Zaradi tako velikega izpada nabave in uvoza bo prišlo v II. trimesečju še do težjih posledic za proizvodnjo. 4. PRODAJA a) Prodaja na domačem trgu — avtomobilska dejavnost Prodaja na domačem trgu obsega plasman osebnih in dostavnih vozil in servisne opreme, ki se je odvijal preko lastne prodajne mreže t. j. poslovalnic in trgovinskih hiš. Le-te so se obvezale za kvar-talno avansiranje proizvodnje, kar pomeni v I. kvartalu približno 640 mio din priliva iz naslova avansov ter istočasno izdobavo vozil po dogovorjeni dinamiki ter plačevanju iz dobav v zakonskem roku. V zvezi z uslugami so bile podpisane tri pogodbe in sicer z : — železarno Store za prodajo odpreškov, — Uniorjem iz Zreč za prodajo zabojev in palet ter z — RS za notranje zadeve za prodajo tovornih prikolic. Realizacija osebnih vozil R-4 je za 1% večja od istega obdobja v letu 1983 ter predstavljala 17% planirane realizacije v letu 1984 ter znaša 3.020 vozil. Realizacija R-18 predstavlja 26% planirane v tekočem letu. Prodanih je bilo 298 gospodarskih vozil, kar je 33% več kot v istem obdobju lani. V preteklem obdobju smo prodali za 3.791.503 din servisne opreme, ki jo proizvaja tozd TSO Beli Manastir. Tozd Commerce izvaja preko lastne prodajne mreže in trgovskih organizacij trženje prikolic DO TME Adria. V prvem trimesečju smo prodali 249 prikolic v vrednosti 301.041.825 din. Prodaja rezervnih delov je realizirana v bruto prodajni vrednosti 556.601.000 din ali 82% glede na dinamični plan ter 19% glede na letni plan. Rezultati prodaje v celoti niso zadovoljivi. Vzrok neizpolnitve plana je izpad nabave rezervnih delov za gospodarska vozila (uvoz iz ZRN), dolgovanje tržišču pa dosega kostantno vrednost 200 mio din. Zaradi pomanjkanja delov stoji približno 800 naših vozil. Preskrba tržišča z rezervnimi deli za program osebnih vozil in prikolic je zadovoljiva, zato moramo kontinuiteto obdržati. Realizacija rezervnih delov v poslovnicah IMV v večini ne zadovoljuje (z izjemo Novega mesta), saj imajo poleg nedoseganja plana prodaje tudi visoke zaloge ter nižje faktorje obračanja. b) Prodaja na domačem trgu — prikoliška dejavnost Na domačem trguje bilo v I. trimesečju prodanih 550 prikolic. Prodaja je potekala preko grosistov: — IMV TOZD COMMERCE Novo mesto, — SLOVENIJALES DO TRGOVINA Ljubljana, — EMONA — GLOBUS Ljubljana. Prodaja je bila v celoti realizirana s strani Slovenijalesa in Emone. Realizacija s strani tozda Commerce še ne poteka po predvidenem sistemu. Osnovni problem predstavljajo veljavne cene prikolic, ki pokrivajo le 60 — 70% direktnih stroškov. Zaradi nizkih cen je bila prodaja na domačem trgu zelo omejena, kljub izredno velikemu povpraševanju. c) Prodaja na tujem trgu — avtomobilska dejavnost Realizacija vozil R-4 na tujem trgu znaša 4.800 vozil, kar je 7% več kot v istem obdobju lani, oz. 22% planirane v tekočem letu in 87% planirane v istem obdobju 1984. Plan, predviden za I. trimesečje, bi bil lahko dosežen. Vozil je bilo zadosti izdelanih, vendar zaradi motene dostave tujih vagonov v Novo mesto, ki so potrebni za opremo v Francijo, to ni bilo možno. Dostava vagonov je povezana s plačilno nezmožnostjo IMV (devizno). V splošnem beležimo največji padec izvoza glede na fizični plan pri dobavah delov proizvodnje IMV. Vrednost izvoza v obdobju januar — marec 1984 (1 124,80 din) d) Prodaja na tujem trgu — prikoliška dejavnost V prvem trimesečju letošnjega leta je bilo izvoženih 1.841 prikolic in 843 CKD garnitur v skupni vrednosti 4.068.901 dolarjev. Izvoz prikolic je bil v vse dežele Zahodne Evrope, kjer imamo PVT, razen v Veliko Britanijo, ki prejema gotove prikolice izključno od naše tovarne IMV Belgium. Realizacija prilivov v prvem trimesečju1 je bila sledeča: dolarjev — januar 634.570 — februar 125.302 — marec 248.267 Skupaj 1.008.139 Zaradi visokih maloprodajnih cen na tujih trgih, ki so posledica antidumpinškuje postopka, je bila prodaja v deželah EGS (razen Grčije) v celoti blokirana. Ob koncu I. trimesečja je znašala zaloga v deželah EGS 5.346 kom prikolic, v skupni vrednosti nad 300 starih milijard din. Popusti, ki so bili trgovcem odobreni, niso dosegli zaželje-nega učinka, ker nam je odvzeta možnost reklame, elastičnega formiranja cen in javne objave novih cenikov. Zelo zaskrbljujoče je poleg tega dejstvo, da je potrebno do konca sezone izvoziti še približno 3.000 kom prikolic, kar predstavlja skupaj z zalogo pri PVT in v IMV Belgium skoraj enoletno prodajo na zapadno evropskem trgu. Testiranje po nižjih cenah na sejmih je pokazalo, da je osnovni razlog zastoja v prodaji previsoka cena. Glede na dejstvo, da je do zaključka sezone 84 ostalo samo še 90 dni, je tudi v primeru javnega znižanja cen nemogoče v tem roku prodati skoraj enoletno zalogo, zato bo precejšnja zaloga prenesena v jesen in s tem v prodajo sezone 85. To bo še dodatno negativno vplivalo na rezultat prodaje in s tem poslovanja. Velike težave pri prodaji povzroča tudi kvaliteta, saj imamo zelo veliko reklamacij. Zaradi neurejenih odnosov pri prodaji rezervnih delov (katalogi, cenik, sistem naročanja ter skladiščenja rezervnih delov (katalogi, cenik, sistem naročanja ter skladiščenja rezervnih delov) je bila prodja manjša od dejansko možne. Sele na kolegiju dne 20. marca 1984 je bilo dogovorjeno, da prodajni sektor lahko sam poskrbi za enotno garancijo in katalog rezervnih delov. Skladišče rezervnih delov je bilo formirano 7. aprila 1984. V prvem trimesečju so bili opravljeni tudi razgovori o možni prodaji na nove trge. Poslovne stike smo opravili s firmo „Avtoexport” Moskva — možnost izvoza v SZ v II. trimesečju je za približno 500.000 Cl. $ 5. STORITVENA DEJAVNOST Dejavnost DO Storitve so tehnično proizvodne in ostale storitve skupnega pomena za vse TOZD in DSSS delovne organizacije IMV"Novo mesto. V prvem trimesečju se je ta naša delovna organizacija spopadala z velikimi težavami zaradi dinarske nelikvidnosti, z zelo slabo oskrbo z repromate-riali in rezervnimi deli, s slabo stimulacijo ter z izredno slabim in številčno nezadostnim stanjem osnovnih sredstev. Od zadnjega poslovnega poročila, ko smo informirali delavce o istih problemih, ni bilo rešeno niti vprašanje delovnega prostora, niti vprašanje najnujnejše opreme. Kljub vsej problematiki in likvidnostim težavam je DO opravila skoraj vsa planirana in zastavljena opravila ter naročene storitve. Tako so posamezne dejavnosti, organizirane v TOZD Transport in TOZD Tehnoservis, opravile naslednji obseg storitev: - a) Služba prevoza potnikov in materiala Ta služba je organizirana v obliki šestih organizacijskih subjektov in sicer: — vodstvo, tehnične priprave, planiranje in koordinacijski del — oddelek avtobusnega prometa, — oddelek cestnega tovornega prometa, — oddelek osebnega prometa, — oddelek tehničnega vzdrževanja in — oddelek železniškega prometa. Oddelek avtobusnega prometa je s 34 avtobusi pripeljal oz. odpeljal z dela in na delo v prvem trimesečju 8415 delavcev. V prvem trimesečju leta 1984 je bilo z vozili osebnega prometa opravljeno naslednje število kilometrov: (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) — osebna vozila z vozniki — osebna vozila brez voznikov — osebna vozila v stalnem najemu 87.770 km 43.804 km 175.108 km Skupaj: 306.682 km Oddelek železniškega prometa skrbi za pravilen potek železniškega transporta pri odpremi gotovih izdelkov v izvoz in na domači trg ter pri prevozu delov in sklopov. V prvem trimesečju so opravljene storitve pri odpremi in prevzemu 1.654 vagonov. b) Investicijsko vzdrževanje Dejavnost investicijskega vzdrževanja je organizacijsko in številčno združena v tozd Tehnoservis z oddelki: — vzdrževanje strojev in naprav, — vzdrževanje energetskih naprav, — vzdrževanje notranjega transporta, — vzdrževanje elektro strojev in naprav, — gradbeno vzdrževanje. Ti so skrbeli za normalen potek delovnega procesa in vzdrževanje celotne opreme in gradbenih objektov delovne organizacije. c) Oskrba z energijo Pomemben del poslovanja vsakega proizvodnega in drugega subjektaje oskrba z električno in z ostalimi oblikami energije. Ta služba skrbi za nabavo in racionalno porabo vseh vrst energije delovne organizacije IMV Novo mesto. V prvem trimesečju leta 1984 je oddelek elektroenergetike dobavil tozdom 7.109.920 kW električne energije. Vse ostale oblike energije je poslal uporabnikom oddelek strojne energetike. V prvem trimesečju je bilo za tehnološki proces in ogrevanje delovnih prostorov porabljenih 2.085.040 kg srednje težkega, 598.156 kg lahkega kurilnega olja in 485.379 m3 hladilne in pitne vode. Kompresorska postaja je v tem času opravila 6.805 delovnih ur. 6. RAZVOJNA DEJAVNOST Na področju razvojnih dejavnosti so se v prvem trimesečju nadaljevala predvsem dela, ki so bila začeta že v letu 1983. Tako je bila pri programu dostavnega vozila SS'izdelana oziroma popravljena tehnična dokumentacija na vozilih GASILEC in SANITET. Za izboljšanje gretja pri dostavnih vozilih je bil izdelan prototip in izdelana tehnična dokumentacija za izdelavo proiz- vodne tehnologije za toplovodno ogrevanje in prezračevanje kabine in potniškega prostora. Izdelana je bila tudi dokumentacija za vgradnjo močnejšega alternatorja v dostavna vozila. Za gospodarsko vozilo 85 smo nadaljevali izdelavo prototipne dokumentacije, na osnovni katere se izdeluje prototip vozila, na katerem bo preizkušen tudi nov zavorni sistem. Na osnovi izdelane projektne dokumentacije za tovorne prikolice za osebne avtomobile sta bili v prototipni delavnici izdelani dve tovorni prikolici skupne mase 275 kg in 400 kg, ki sta bili razstavljeni na beograjskem sejmu avtomobilov. V prototipni delavnici je bilo v tem obdobju izdelanih pet prototipnih prikolic sezone 85, dokončanih 7 prikolic bife, 12 šasij za bifeje ter že omenjene tovorne prikolice, terensko vozilo in AVTODOM. Na področju kooperacij smo pristopili k še intenzivnejšemu osvajanju delov pri domačih kooperantih. Rezultati so spodbudni, saj je drobno gospodarstvo zelo zainteresirano za izdelavo delov. Tehnološka projektiva sodeluje pri izdelavi sanacijskega programa IMV 1, še posebno pa na programu IMV 2 za proizvodnjo velikoserij-skih delov. Izdelan je tehnološki projekt sanacijskega programa tozda Mirna, delamo pa tudi na tehnološkem projektu sanacijskega programa todza Beli Manastir. Na osnovi atrape terenskega vozila je bila izdelana prototipna projektna dokumentacija ter nato izdelan še prototip terenskega vozila, ki bo omogočal nadaljnje opredelitve pri definiranju materialov in opreme vozila. Na področju prikoliške dejavnosti so se odvijale aktivnosti za dokončno definicijo prikolic sezone 85 ter izdelava in uveljavljanje konstrukcijske dokumentacije. Za potrebe homologacije prikolic pa smo že pričeli z izdelavo homofogacijske dokumentacije. Izdelana je konstrukcijska dokumentacija za prikolico prodajalno, za stacionarno prikolico za kampe in delno že tudi dokumentacija za potujoči bife. Na osnovi prototipne projektne dokumentacije v prototipni delavnici izdelujemo prototip AVTODOM 390, ki bo temeljito preizkušen. Za nadaljnje aktivnosti pri programu AVTODOM pa je potrebno definiranje in komercializacija programa. Za posebno opremo naselja za 3000 delavcev v Iranu je bila izdelana ponudba z vso potrebno dokumentacijo. Projekt zajema izdelavo okrog 1000 enot mobilnih stanovanjskih enot s posebno toplotno izolacijo za tropske razmere. Projektiva dela na razvoju mobilnih stanovanjskih enot, vendar se to delo nadaljuje in v naslednjem trimesečju bo izdelana prototipna dokumentacija za prvi prototip. 7. LIKVIDNOSTNA PROBLEMATIKA Ne glede na dokaj ugodne poslovne rezultate v 1. 1983 smo se vse leto srečevali z likvidnostnimi težavami, tako da smo le z velikimi težavami razreševali problematiko nabave repromateriala na domačem trgu in iz uvoza. Na slabo stanje likvidnosti je vplivalo predvsem naslednje: — poslovanje z izgubo, ki finančno ni bilo pokrito, — kasnitve pri plačevanju izvoznih premij, — poslovanje s pretežno tujimi viri in visoke obveznosti za obresti, — omejitev poslovnih bank glede možnega povečevanja kreditiranja, — relativno znižanje sredstev iz naslova predplačil kupcev in priliva iz domače prodaje v zadnjem kvartalu, — manjši priliv iz izvoza od PVT od zapadlih obveznosti, hkrati pa so bile le deloma krite terjatve do PVT z dinarskimi krediti. Posledice teh dogajanj so bila velika dolgovanja koncem decembra lanskega leta (600 mio din do dobaviteljev repromateriala v Jugoslaviji, 450 mio din do dobaviteljev iz tujine ter za devizne neblagovne obveznosti, predvsem transport, 1.150 mio din). Situacijo glede dolgovanj do domačih dobaviteljev smo deloma uspeli razrešiti zadnje dneve decembra in v prvi polovici januarja s pridobitvijo sredstev DPS ter dodatnim avalom pri poslovnih bankah tako, da je sedanji dinarski dolg do domačih dobaviteljev repromateriala, ki izhaja iz leta 1983, še približno 80 mio din. Zaradi zmanjšanja priliva iz prodaje v Jugoslaviji in izpada priliva od PVT v prvih 3 mesecih seje situacija koncem marca zopet poslabšala tako, daje po oceni 31. marca 1984 znašala dolg. — do dobaviteljev repromateriala v Jugoslaviji DO TA — 840 mio din DO AC — 320 mio din DO Storitve — 90 mio din Ostalo — 20 mio din Skupaj 1.270 mio din — Dolgovanje do Inter-evrope za carino znaša 450 mio din. Dolgovanja do tujih dobaviteljev so ostala na nivoju dolgovanj iz 31. decembra in znašajo 420 mio din, s tem, da je do tega prišlo zaradi omejitve dobav iz uvoza, kar že vpliva na reprodukcijsko sposobnost. Dolgovanja iz naslova neblagovnih deviznih obveznosti so 31. marca 1984 znašala 1.215 mio din, v tem je 1.011 mio din dolga do Interevrope in ŽG Ljubljana (ni izkazano v din dinarskem dolgovanju). Preložene obveznosti do poslovnih bank iz L kvartala v april znašajo: TDB 310 mio JUB 116 mio, BB 30 mio in so predvidene za pokrivanje v likvidnostnem planu za april. Navedena težka likvidnostna situacija tako na dinarskem kot deviznem področju je v L kvartalu že povzročala zastoje pri oskrbi z repromate-rialom, tako da je bila proizvodnja nekaterih izdelkov motena, občasno pa je že prišlo tudi do daljših zastojev, saj so nekateri dobavitelji občasno ustavljali dobave. Za razrešitev dinarske likvidnosti izvajamo vrsto ukrepov znotraj IMV za povečanje prodaje in s tem priliva na domačem trgu, ravno tako pa sklepamo samoupravne sporazume z večjimi trgovskimi organizacijami, ki so vključene v prodajo proizvodov IMV in bodo avansirale prodajo v višini trimesečnega obsega, kar bo pozitivno vplivalo na povečanje virov in s tem možnosti za poravnavo obveznosti. V razreševanje likvidnosti so vključene tudi poslovne banke preko konzorcija, ki poleg realizacije investicij po sanacijskem programu pomaga tudi pri razreševanju tekoče likvidnostne situacije, tako da pričakujemo, da bo situacija v naslednjem obdobju nekoliko boljša. Težja situacija glede likvidnosti je na deviznem področju zlasti glede na to, da kljub dovolj velikim pravicam za nakup na deviznem tržišču teh pravic zaradi pomanjkanja deviz na tržišču ne moremo uveljaviti, priliv iz izvoza pa ne bo zadolščal za realizacijo vseh deviznih obveznosti. Glede na leto 1983 je v tem letu velik izpad deviznih sredstev tudi zaradi izpada prodaje za dinarje deviznega porekla. Na tem področju bo treba nujno povečati izvoz, predvsem pa maksimalno pridobiti devizna sredstva iz priliva iz izvoza ter pospešili prodajo zdomcem in pri tem doseči soglasje za koriščenje vsaj dela teh deviz. 8. INVESTICIJSKA DEJAVNOST V obdobju od 1. januarja do 31. marca 1984 so se nadaljevala investicijska dela na programu IMV 3, to je izgradnja Tovarne prikolic v Novem mestu. Gradbena dela potekajo intenzivno, čeprav ka-snijo z ozirom na planiran termin za dokončanje teh del. Močno so v zaostanku instalacijska dela. Zaostanek je povzročila zakasnitev potrditve programa IMV 3 s strani bank in sprememba lokacije v drugi polovici 1983, ko smo morali korigirati tehnologijo za program IMV 3, ker je v kletne prostore, predvidene za dejavnost prikolic, lociran program IMV 2. Ker za IMV 2 ni bila izdelana tehnologija, seje kompletna izdelava projektov in izgradnja terminsko zamaknila. V prvem trimesečju tega leta so bila sklenjene še pogodbe za opremo skladišč in del notranjega transporta ter za drobne strojčke. Oprema, naročena v letu 1983, prihaja po predvidenih terminih, manjši del opreme od domačih dobaviteljev pa z manjšo zakasnitvijo. Za tozd Tovarna oken v Šmarjeti je bil izdelan sanacijski program, ki zajema modernizacijo tehnologije izdelave oken prikolic z manjšim vlaganjem v zamenjavo dotrajane opreme in nabavo najnujnejše opreme. Za to opremo je sklenjenih večina pogodb. Oprema iz uvoza bo dobavljena preko sejma strojev v Ljubljani v mesecu juniju. Za tozd Tovarna opreme Črnomelj je sklenjena pogodba za dobavo dveh strojev iz uvoza preko sejma v Ljubljani v juniju, ki bosta zamenjala že dotrajane. Nujno je takoj pristopiti k izdelavi sanacijskega programa in izgradnji sušilnic in energetske postaje, ker je obstoječa oprema že popolnoma iztrošena. Za tozd Podgorje Šentjernej se pripravlja sanacijski program, ki predvideva delno razširitev delovnih prostorov in izgradnjo lakirnice, kar bo omogočilo proizvodnjo pohištvenih vrat in postavitev miz iz tozda Tovarna opreme Mirna po sanaciji. Za tozd Tovarna opreme Mirna je izdelan sanacijski program. Preko sejma tekstilnih strojev v Ljubjani, kije bil v začetku aprila, so nabavljeni najnujneši stroji iz uvoza, potrebni za šivanje tekstilnih elementov, ki bodo zamenjali že dotrajane šivalne stroje. V tozdu Tovarna prikolic Brežice je organiziran servis prikolic v aneksu tovarne, kjer je bilo skladišče repromateria-la. Ta servis bo potrebno postopoma opremiti z najnujnejšo opremo. 9. KADROVSKO PRAVNA DEJAVNOST Ob koncu prvega trimesečja je bilo v IMV zaposlenih 6.008 delavcev, od tega 3.102 proizvodnih in 2.906 režijskih delavcev. Prišlo je 186 delavcev, delovno razmerje pa je prenehalo 181 delavcev. Število zaposlenih z visoko šolo (VI1/1) je povečano za 6, z višjo (VI) za 4, s srednjo (V) za 8 in s KV (IV) za 22 delavcev. Za 45 se je zmanjšalo število NK (1) delavec. Naloge in aktivnosti službe družbenega in socialnega standarda so potekale po programu dela. Tekoče so bili reševa-ni vsakodnevni problemi, svetovanja delavcem, nudenje pomoči pri posameznih zadevah, izdelava mnenj: dokumentacija za letni oddih, 80 opisov za invalidsko komisijo in obravnavanje 105 oseb na področju socialnega dela, pregledanih 319 vlog za spremembo otroškega dodatka in 40 mnenj za denarno pomoč. Na preventivni zdravstveni pregled je bilo napotenih 125 delavcev, laična bolniška kontrola je bila opravljena v 368 primerih. Na področju psihologije delaje bilo obravnavanih 67 primerov. Na področju izobraževanja so bile izvedene naslednje naloge: 10 uvajalnih seminarjev, usposabljanje 56 delavcev, na proizvodnem delu je bilo 193 učencev usmerjenega izobraževanja, med počitnicami 23 učencev, 118 učencev pa^ je opravljalo praktični pouk. Štipendiranih je bilo 526 oseb, od tega 12 novih, 4 pa so zaradi neuspeha razdrli pogodbo. Bilo je več različnih seminarjev in to o projektnem vodenju, za mentorje, za zunanjetrgovinsko registracijo, refa seminar in jezikovni tečaji. Pripravljene so bile teze za statute temeljnih organizacij in enovite delovne organizacije, delovnih organizacij in sestavljene organizacije. Priglašena za vpis v register je bila ustanovitev delovne organizacije IMV II. Pripravljeno je bilo celotno gradivo za volitve samoupravnih organov po novi organiziranosti in pripravljeni čistopisi sporazumov o združevanju z vsem spremljajočim gradivom. Vloženih je bilo 12 novih tožb, končanih 21 in tako je bilo odprtih še 160 zadev, kljub 53 obravnavam. Mandatnih tožb in izvršb je bilo 384, od tega zoper IMV 148, v 9 primerih pa. je bil vložen ugovor. Iz prejšnjih obdobij je bilo končanih 19 zadev. Pri sodišču združenega dela je bilo 8 zastopanj, 4 zadeve so bile končane v korist IMV, v glavnem zaradi disciplinskih izključitev. Pravna pomoč je bila nudena v 57 disciplinskih obravnavah. 10. POVPREČNI OSEBNI DOHODKI OD 1. 1. DO 31. 12. 1984 Z NADURAMI BREZ NADUR TOZD Masa OD Štev. Povprečni OD Masa OD Štev. Povpreč Bruto Neto zap. Bruto Neto Bruto zap. Neto Btuto Neto 1. DO TOVARNA AVTOM. 229.459.738 164.359.949 3.350 22.832 16.354 210.751.252 152.624.740 3.244 21.655 15.638 Proizvodnja avtom. 175.276.836 125.481.668 2.654 22.014 15.761 156.688.373 114.406.113 2.556 20.434 14.920 Beli Manastir 22.760.522 16.285.038 313 24.239 17.343 22.959.755 16.168.706 311 14.609 17.330 Commerce 16.792.947 12.065.062 226 24.768 17.795 16.779.860 11.705.930 211 25.308 17.656 DSSD DO TA 14.629.433 10.582.191 157 31.060 22.353 14.323.264 10.343.991 .156 30.605 22.103 2. DO ADRIA 109.733.408 79.811.161 1.729 21.155 15.387 108.400.339 79.002.664 1.716 21.057 15.346 Tovarna prikolic * 28.269.145 20.479.835 448 21.036 15.238 28.000.917 20.319.056 445 20.974 15.220 TAP Brežice 11.594.033 8.409.582 202 19.132 13.877 11.357.989 8.264.816 200 18.930 13.775 TO Črnomelj 15.469.791 11.370.197 240 21.486 15.792 15.269.530 11.247.748 238 21.386 15.753 Podgorje 9.114.039 6.646.392 153 19.856 14.480 9.076.265 6.623.622 153 19.774 14.431 TO Mirna 26.341.955 19.155.152 416 21.107 15.349 26.0:0.582 18.954.210 413 20.993 15.298 TOKG Šmarjeta 5.223.448 3.813.932 89 19.563 14.284 5.184.124 3.790.196 88 19.637 14.357 TO Semič 5.189.164 3.820.297 85 20.350 14.982 5.173.804 3.810.901 85 20.289 14.945 DSSD Adria 8.531.833 6.115.774 96 29.624 21.235 8.327.128 5.992.115 94 29.529 21.249 3. DO RAZVOJNI INŠT. 12.527.543 8.977.948 126 33.142 23.751 12.100.720 8.719.571 123 32.793 23.630 4. DO STORITVE 33.635.357 23.866.148 434 25.834 18.330 30.032.820 21.711.904 402 24.903 18.003 Tehnoservis 16.380.427 11.743.001 212 25.755 18.464 15.526.745 11.231.813 204 25.371 18.353 Transport 11.437.478 7.979.237 140 27.232 18.998 9.191.831 6.639.917 121 25.322 18.292 DSSD 5.817.452 4.143.910 82 23.648 16.845 5.314.244 3.840.174 77 23.005 16.624 : 5. DSSD SOZD 18.127.959 13.028.184 213 28.369 20.388 17.761.225 12.807.098 210 28.192 20.329 ■ 6. SKUPAJ IMV 403.484.005 290.043.390 5.852 22.983 22.521 379.046.356 274.865.977 5.695 22.186 16.088 (Nadaljevanje na 6. (Nadaljevanje s 5. strani) 11. FINANČNI REZULTAT V prvem tromesečju letošnjega leta smo dosegli v SOZD 1MV naslednje rezultate poslovanja: v 000 din Zap. Elementi št. Doseženo jan.—marec 1983 Plan Doseženo jan.—marec 1984 Index Index 84/83 dos. 84 /pl. 84 i. Celotni prihodek 4.036.739 36.559.610 6.257.1 18 155 17 2. Porabljena sredstva 3.187.261 31.619.691 5.538.830 174 18 3. Dohodek 849.478 4.939.919 718.288 85 15 4. Obveznosti iz dohod. 564.989 4.469.240 903.539 160 20 5. Čisti dohodek 284.489 470.679 -185.251 — — 6. Osebni dohodki 337.731 1.720.093 403.269 119 23 7. Izguba 53.242 1.249.414 588.520 1105 47 RAZREŠITEV ADAMA GRUNFELDA Na lastno željo in ob soglasju KPO je delavski svet razrešil funkcije v. d. člana KPO SOZD, zadolženega za odnos z Renaultom, z obveznostjo, da tudi po prenehanju delovnega razmerja sodeluje pri razreševanju nalog na tem področju. Ta obveznost mu preneha po dokončni predaji poslov. RAZPIS ZA DIREKTORJA PVT NA ŠVEDSKEM Delavski svet SOZD je določil razpisne pogoje za imenovanje direktorja IMV ADRIA CARAVAN SWE-DEN AB SHAERHOL-MEN. Z novo kadrovsko zasedbo naj bi IMV okrepil aktivnost na tem delu evropskega trga in povrnil nekdaj trden položaj enega najmočnejših prodajalcev prikolic v Skandinaviji. UGOTOVITEV CELOTNEGA PRIHODKA, DOHODKA IN RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA PO DO ZA PRVO TROMESEČJE 1984 Elementi Do Tovarna avtomobilov DO Adria Caravan Do Storitve EDO Rl DSSD SOZD Plan Doseženo Ind. Plan Doseženo Ind. Plan Doseženo Ind. Plan Dosež. Ind. Plan Dosež,d. Cel. prih. 29.252.348 4.836.777 17 5.870.189 1.032.729 18 1.140.874 319.652 28 159.059 32.118 20 137.140 35.842 26 Por. sred. 25.413.968 4.355.774 17 5.165.748 887.902 17 904.284 264.566 29 72.563 16.708 23 63.188 13.880 22 Dohodek 3.838.440 481.003 13 704.441 144.827 21 236.591 55.086 23 86.496 14.410 18 73.952 21.962 30 Obv. iz doh. 3.365.824 625.030 19 996.692 252.175 25 74.166 19.618 26 17.004 2.882 17 15.554 3.834 25 Čist. doh. 472.616 — 144.027 — —292.251 — 107.348 37 162.424 35.468 21 69.492 12.528 18 58.397 18.128 31 Oseb. doh. Ost.č.d. 1.019.556 229.245 23 410.223 109.733 27 162.424 33.635 20 69.492 12.528 18 58.397 18.128 31 izguba —546.940 —373.272 68 —702.474 —217.081 31 — 1.833 — — — — — — — 12. IZGUBA a) Avtomobilska dejavnost: Obdobje smo zaključili z 373.272.000 din izgube, kar je 68,2% načrtovane. Izguba izvira iz: — nepokritih obveznosti iz dohodka v višini 144,027.000 din, — nepokritih akontacij osebnih dohodkov v višini 299.945.000 din. Vzroki izgube, predvsem višje, kot je v predlogu gospodarskega načrta, so obravnavani v posameznih poglavjih, vendar jih za zaključek povzemamo v naslednjih ugotovitvah. 1. izpad celotnega prihodka na domačem trgu za 7% glede na plan, kar je odraz — nižje doseženih prodajnih cen zaradi vračila cen na raven pred zamrznitvijo (pri osebnih vozilih ter gospodarskih vozilih), — fizičnega izpada prodaje za 8-9% glede na plan, vendar bo nadomeščen v drugem trimesečju zaradi vpliva sezone prodaje osebnih vozil ter s sprostitvijo cen gospodarskih vozil, 2. izpad celotnega prihodka v izvozu za 4,6% glede na plan, kar je odraz 3% izpada zaradi pomanjkanja vagonov za odpremo (količine so bile proizvedene), delno pa nižjega tečaja FF v prvem trimesečju glede na planiranega za 1. polletje, 3. višji delež fiksnih stroškov in amortizacije na enoto realiziranega celotnega prihodka, 4. pomanjkanje lastnih obratnih sredstev, ki se odražajo v visokem stanju zadolženosti ter v visokem deležu obresti na enoto realiziranega prihodka, 5. negativen spliv zadolžitve v tujini v preteklih obdobjih (obresti, tečajne razlike), 6. zastoji pri proizvodnji zaradi motenj v oskrbi z repro-materiali ter zaradi pomanjkanja dinarskih in deviznih sredstev, 7. rast nabavnih cen surovin, ki so odraz naraščanja deviznega tečaja ter pritiskov dobaviteljev kljub zamrznitvi cen (poviševanje cen repromate-riala z pogojevanjem dobav). Kljub odmikom od ciljev, zastavljenih v predlogu gospodarskega načrta, pa velja poudariti, da smo ob pogojih gospodarjenja, ki so bili do skrajnosti zaostreni, dosegli boljše rezultate v proizvodnji kot v enakem obdobju preteklega leta. b) Prikoliška dejavnost Obravnavano obdobje smo zaključili z izgubo v višini 216.437,000 din, ki je za 32% večja od planirane. Vzroki za slab poslovni uspeh so razvidni iz poročil na začetku tega gradiva, strnemo pa jih lahko v naslednje grobe ugotovitve: a) izpad prihodka: — na domačem trgu zaradi nizke prodajne cene, valjavne še iz leta 1982, prikolic v željenem obsegu kljub pov- praševanju ni bilo moč prodajati, ker so bile vse proizvodne kapacitete usmerjene v proizvodnjo izvoznih modelov, — v izvozu zaradi velikih zalog v PVT, — prilivi od izvoza prikolic so okrnjeni zaradi znanih težav s komisijo EGS. Izpad prihodka je na račun tečajnih razlik in izvozne stimulacije znašal 100 milijonov din, — zastoji v proizvodnji so povzročali izpad prihodka za okoli 100 mio din. Če bi želeli ovrednotiti še negativni psihološki učinek, ki ga zastoji povzročajo pri zaposlenih delavcih, bi bila izgubljena dohodkovna vrednost še bistveno večja. b) večji stroški poslovanja: — zaradi visoke rasti cen repromateriala, energije, storitev in drugih težav pri oskrbi s surovinami in polizdelki na domačem trgu, — zaradi visokih obresti, ki so glede na lansko obdobje višje kar za 98% in znašajo 175 mio din, — vpliv previsoke cene delov in sklopov od TA, kajti plačujemo po višji ceni od lastne, obenem pa moramo biti kot izvozniki na tujem trgu konkurenčni in moramo na primer CKD kolekcije izvažali po ceni, ki ne dosega 50% izde-lavnih stroškov materiala. Stroški so zato višji za najmanj od 50 — 80 mio din. V pripravi so konkretni ukrepi za izboljšanje poslovanja v DO Adria, ki bodo sprejeti z gospodarskim na- črtom, od vseh nas pa je odvisno, ali bodo ostali le deklaracija, ali pa bomo pri naslednjih obračunih beležili bolj optimistične številke. Služba plana in analiz SOZD ZAKLJUČEK V času, ko bo izšla ta številka Kurirja, bodo vse samoupravne formalnosti v zvezi s poročilom o poslovanju IMV v prvem trimesečju že zaključene, saj se bližamo trenutku polletnega obračuna. Zaradi tega bi se lahko marsikdo upravičeno vprašal po smislu objavljanja, te informacije, še posebej zaradi tega, ker gre za dejansko zelo skrčen povzetek iz vsega, kar je bilo v tej zvezi napisanega in izrečenega v vseh fazah razprave. Menimo, da nas že zgolj dejstvo, da smo v borih treh mesecih ustvarili kar 47% letos načrtovane izgube obvezuje, da o tem nenehno razmišljamo in iščemo najboljše možne poti iz nadvse težkih razmer. Nismo namreč prepričani, da smo v odločilni bitki za premagovanje stanja mobilizirali vse potenciale. Ali si takšno ravnanje po rdečih številkah v obračunu še lahko privoščimo? 3. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA SOZD Statuti pred referendumom SOZD IMV Novo mesto DO STORITVE TOZD Tehnoservis Na seji delavskega sveta SOZD, ki je bila 23. aprila 1984 v Novem mestu, so največ pozornosti posvetili predloženemu osnutku besedila statuta SOZD, medtem ko so delavski sveti tozdov in delovnih organizacij tik pred tem obravnavali svoje statute. S sklepom delegatov delavskega sveta SOZD, da se javna razprava o besedilu vseh statutov zaključi do 15. maja in da se referendumi razpišejo za 29. v istem mesecu, je opravljena pomembna faza v dolgoročnem programu aktivnosti samoupravne preobrazbe IMV. Delavski svet je naložil strokovnim službam, naj izdelajo podroben rokovnik aktivnosti ob zaključku javne razprave in pripravah na izvedbo referendumov. Posebna pozornost bo namenjena zbiranju pripomb na besedila osnutkov in razčiščevanju možnih nejasnosti pred objavo dokončnih predlogov. Delegati so imenovali tudi razpisno komisijo za izvedbo referenduma za sprejetje statuta SOZD v sestavi: Andrej Gerbec (predsednik), Stanka Pakar in Jože Kastrevc, njihovi namestniki pa so Rudi Sever, Janez Zrimšek in Janez Gregorčič. V neposredni zvezi je tudi sklep o razpisu za imenovanje predsednika, namestnika predsednika, podpredsednika in štirih članov poslovodnega odbora SOZD. Dodajmo, da so tudi delavski sveti delovnih organizacij in tozdov sprejeli sklepe o razpisih za imenovanje individualnih poslovodnih organov. V razpisno komisijo za imenovanje KPO so delegati imenovali Staneta Ravbarja in Dušana Pluta, KO OOZS SOZD je imenoval Andreja Gerbca in Čeda Ne-govanoviča, komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Novo me;sto pa je imenovala v razpisno komisijo Naceta Stamcarja in Tilko Sašek. Ta razpis kot tudi drugi na ravni DO in TOZD, naj bi bili še v maju. Skladno s svojimi pristojnostmi je delavski svet razpisal imenovanje individualnega organa EDO Razvojni inštitut in imenoval razpisno komisijo. Zelo živahna in podrobna razprava je potekala v zvezi s predlogi odpisov terjatev do podjetij IMV v tujini. Ob zaključku so delegati v celoti potrdili predlog odpisov, ki sta ga pripravila Prodajni sektor DO Adria in Posebna finančna služba SOZD. Dogovorili so se tudi, da se z odpisi obremenijo dohodki posameznih tozdov ob delitvi premoženja IMV (v zaključni fazi je izdelava samoupravnega sporazuma v tej zvezi). Delavski svet pa je dal pobudo odboru samoupravne delavske kontrole SOZD, da v skladu s pristojnostmi oceni poslovanje naših podjetij v tujini ter ugotovi eventuelno odgovornost za nastalo stanje. Predsednik odbora za organizacijo dela in poslovanja SOZD IMV tov. Jože Bučarje podal poročilo o problematiki dopolnjevanja in vzklajevanja mikroorganiziranosti IMV za leto 1984. V tej zvezi je posebej opozoril na nespoštovanje določil samoupravnega sporazuma o skupnih metodoloških izhodiščih za oblikovanje razvidov del in nalog, ugotavljanja njihove zahtevnosti in uspešnosti dela delavcev v SOZD IMV in samoupravnih dogovorov o metodologiji dopolnjevanja in usklajevanja mikroorganiziranosti med organizacijskimi enotami. Slednje se izraža zlasti v dejstvu, da v nekaterih delovnih organizacijah uveljavljajo spremembe mikroorganiziranosti in celo vrednotenje del in nalog brez poprejšnjega usklajevalnega postopka v strokovni službi. Takšno ravnanje je v popolnem nasprotju s prej omenjenimi dogovori in sporazumom, zato ga je potrebno odločno preprečiti. Delegati delavskega sveta so sprejeli informacijo ter se zavzeli za dosledno spoštovanje dogovorjenih načel usklajevanja. Vodstva DO naj ukrenejo vse potrebno, da bodo vsi predlogi dopolnil mikroorganiziranosti za leto 1984 pripravljeni v najkrajšem času in dostavljeni za usklajevanje oddelku za napredek organizacije dela in nagrajevanja, nakar bodo dokončni predlogi vnešeni v gospodarske plane posameznih delovnih organizacij. Delegati so obravnavali še nekaj točk dnevnega reda o problematiki, ki sodi v pristojnost delavskega sveta SOZD. Nekaj o tem poročamo v kratkih vesteh v tej številki Kurirja. Po določilih samoupravnih aktov ter v skladu z mikro-organizacijo objavlja prosta dela in naloge obračunovalca OD po delovnih nalogih Pogoji: ^ — končana poklicna šola administrativne smeri, — delovne izkušnje na podobnih delih in nalogah, — poskusno delo 60 dni. Pismene prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih in s kratkim opisom dosedanjih del pošljite v 15 dneh po objavi na naslov IMV Novo mesto, DO Storitve, kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Informacije dobijo kandidati v kadrovski službi osebno ali po telefonu 24-888, int. 21. SOZDIMV Delovna skupnost skupnih dejavnosti nudi zanimivo delo v posebni finančni službi za — ekonomista — finančne smeri, z 2 letoma delovnih izkušenj, — 2 ekonomska tehnika z izkušnjami na finančnih ali računovodskih poslih in — administratorja. Pismene prijave za razporeditev vseh zainteresiranih sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba DSSD SOZD, kjer se dobijo še ostale informacije osebno ali po telefonu 24-888, int. 21. Likovna razstava v prenovljeni jedilnici Ker pač v Novem mestu v IMV nimamo ustreznih prostorov, kjer bi likovniki predstavili svoja dela, ne želimo pa da njihova dela le zaradi tega ostajajo v anonimnosti, je bila pred prvomajskimi prazniki v prenovljeni jedilnici TOZD Proizvodnja prikolic organizirana rastava del Franca Urbančiča. Franc Urbančič, delavec v TOZD Proizvodnja prikolic slika že od leta 1959 dalje. In kot sam pravi, mu je že od majhnega prišel prav vsak kos papirja, da je na njem uril svoje risarske sposobnosti. Preizkusil seje v več tehnikah, sedaj pa se je omejil na platno in olje. I n motivi? Nekaj ste si jih lahko ogledali na razstavi, sicer pa samouk in aktivni član likovne skupine KUS IMV najraje upodablja naravo in tihožitja. Občinska revija pevskih zborov Baje so v 1MV tudi takšni, ki ne vedo, da imamo že nekaj let mešani pevski zbor, ki ga vodi Slavko Rauch. Morda smo krivi tudi mi v uredništvu, ker zbor vse premalo populariziramo. Tokrat bi vas želeli seznaniti, da je naš zbor kljub maloštevilčnosti ponovno nadvse uspešno sodeloval na občinski revijipevskih zborov. V tem mesecu ste jim lahko prisluhnili kar dvakrat: prvič v Šentjerneju, kjer so se v dokaj močni konkurenci uvrstili med boljše zbore v občini, in se nato predstavili še na zaključni prireditvi revije v Domu kulture v Novem mestu. Program, s katerim so se predstavili novomeškemu občinstvu (dvorana Doma kulture je bila razveseljivo premajhna), je bil dokaj zahteven. Zapeli so tri pesmi. Sedaj pa že pridno vadijo in se pripravljajo na pevski tabor v Stični. In še to: če želite dvakrat na teden večer preživeti v prijetni družbi, ki jo veže skladno zapeta pesem, vas pevci in njihov zborovodja vabijo, da ne oklevate. Pridite v ponedeljek ali sredo v osnovno šolo Grm, kjer od 19. do 21. ure pridno vadijo. Kulturno-umetniško društvo v 1MV še vedno obstaja, če ste morda mislili, da je že razpadlo. Iz leta v leto se počasi, a vztrajno množi njegovo članstvo, vedno več je ljubiteljev kulture, ki žele aktivno sodelovati pri njenem oblikovanju. A vendar aktivnost v našem društvu še ni takšna, kot bi jo lahko pričakovali v tako številnem kolektivu. Vendar pa nikogar ne moreš siliti v nekaj, kar ga pač ne zanima. No, če niste med največjimi ljubitelji kulture, bi vas vseeno obvestili o letnem občnem zboru KUD IM V. Kot je pač običajno, so člani KUD izvolili novo vodstvo: predsednica je Jasna Šinkovec, tajnica Marija Jerele, blagajničarka Majda Kalčič. Novo izvoljeni predsednik mešanega pevskega zbora je Ivan Prus, njegov namestnik pa Robert Yebuah. Predsednik likovne sekcije je Ljubo Skupek. V nadzorni odbor KUD so bili izvoljeni: Rezi Aringer, Bogo Sivec in Nežka Lukšič, morebitne disciplinske prestopke pa bodo reševali člani disciplinske komisijej Franc Urbančič, Monika Žalec in Majda Grozina. Za koordinatorja mešanega pevskega zbora je bil izvoljen Jože Turk. V poročilu aktivnosti KUD v minulem obdobju je bilo ponovno ugotovljeno, daje še vedno glavni nosilec aktivnosti mešani pevski zbor, ki pa ga že od vsega začetka tarejo težave, vezane na premajhno število pevcev. Tako bo v tem letu nepretrgoma tekla akcija pridobivanja novih članov in hkrati s tem tudi prizadevanja, da bi zboru omogočili čim več nastopov v javnosti. Nadaljevali naj bi s pričeto akcijo koncertov po temeljnih organizacijah IMV. Nenehoma se ponavljajo vprašanja, kako med zaposlenimi spodbuditi zanimanje za kulturna dogajanja, kako v njih zbuditi vsaj to, da bi se raznih prireditev udeleževali kot poslušalci. Na tem področju smo v naši delovni organizaciji bili vse predolgo pasivni. Danes pa, ko ugotavljamo, da smo po strukturi zaposlenih mlad kolektiv, hkrati spoznavamo, da ti mladi, ali ne znajo ali enostavno ne želijo oblikovati kulturna dogajanja. V ta namen je bila na občnem zboru pozdravljena pobuda, da organizira KUD v sodelovanju z osnovno organizacijo sindikata nabavo abonmajev, da skušamo v kolektivu samem pripraviti nekaj prireditev, ki bi morda le zbudile želje in zahteve po nenehnem kulturnem dogajanju. Razveseljivo pa je, da so likovniki v dobrem letu svoje aktivnosti v kolektivu samem zbudili veliko zanimanja, da so njihova dela našla prostor v sejnih sobah. In spet nekoliko pelina, ko ugotavljamo, da v vsej IMV ni ustreznega prostora, ki bi bil primeren za razne kulturne prireditve (npr. razstave). Člani kulturno-umetniške-ga društva so sprejeli tudi program aktivnosti, ki ga objavljamo. Morda se boste letos odločili tudi sami in se aktivno vključili v katero od skupin ali pa postali celo pobudnik za ustanovitev nove sekcije, ki bi delovala v okviru društva, saj je med vami veliko literatov, glasbenikov. Zakaj se ne bi povezali in pričeli z delom? ZAHVALA Ob smrti brata Antona Puclja se zahvaljujem za izrečena sožalja in poklonjeno cvetje vsem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata. brat JOŽE ZAHVALA Sodelavcem TOZD Proizvodnja prikolic Novo mesto in osnovni organizaciji sindikata se zahvaljujem za izražena sožalja in podarjeno cvetje ob smrti moje matere. TOMO VVINDISCHER IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 5500'izvodih — Ureja uredniški odbor: Zvonka Rangus Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel — Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.