Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 9. FEBRUARJA 1961 Leto XIII.— Štev. 6 Cena 15 din Ob 20 . obletnici vstale narodov Jugoslavije Letos praznujejo narodi Jugoslavije 20. obletnico vstaje. 6. aprila bo poteklo 20 let, ko so nas v zgodnjih jutranjih urah vzbudile detonacije porušenih mostov na Muri. Na Beograd, so na gosto padale bombe, rušile hiše in ubijale nezaščiteno prebivalstvo. Nemške, italijanske in druge kolone so zahrbtno napadle in okupirale Jugoslavijo. Slovenijo so si zavojevalci razdelili na tri dele. Pričelo se je štiriletno obdobje strahot, pokolov, koncentracijskih taborišč in izsiljevanj, ki so spremljala pohod fašističnih armad. Pričelo se je štiriletno obdobje herojske borbe narodov Jugoslavije proti fašizmu, za svobodo. Komunistična partija Jugoslavije je pravilno ocenila položaj po letu 1936, ko se je začela politična in gospqdarska ekspanzija Hitlerja proti Balkanu. Zato je v borbi proti prodirajočemu fašizmu razvila pod vodstvom sekretarja Josipa Broza-Tita. uspešen boj za enotnost delavskega razreda in pritegnila široke množice, v borbo proti domačemu kapitalističnemu režimu, ki se je vdinjal fašizmu. Tako je bila sposobna stopiti na čelo ljudstva, ko je propadla vlada in večina starojugoslovanskih strank. 27. marca so množice obsodile izdajalsko dejanje princa Pavla in vlade Cvetkovič—Maček. Po razpadu države in vojske je Partija stopila na čelo neoboroženega ljudstva. Vodstvo KPJ ni omahovalo. Takoj po okupaciji je pričelo s pripravami za odpor. 22. junija, ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo in razširil fronto na vzhod, je Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije izdal proglas in pozval ljudstvo na oborožen boj, na splošno ljudsko vstajo, na boj za svobodo, za resnično svobodp delavskega razreda in za neodvisnost. 4. julija so se pričele v Srbiji oborožepe borbe partizanov, katere je podpiralo ljudstvo. 22. julija je stopila v boj prva partizanska četa v Sloveniji. Tudi Partija v Pomurju se je odzvala bojnemu klicu. Centralni komite KPJ, in Vrhovni štab narodnoosvobodilne vojske in ‘partizanskih odredov Jugoslavije je organiziral in vodil narodnoosvobodilno borbo vseh narodov Jugoslavije. 22. decembra je bila formirana I. proletarska udarna brigada. Borci te in mnogih drugih brigad, ob katerih so se borili milijoni mož in žena, so bili herojsko štiriletno borbo, v kateri je dalo za svobodo življenje 1 milijon 700 tisoč prebivalcev Jugoslavije. Te slavne dogodke iz leta 1941 bomo praznovali letos na Dan vstaje. Iz narodnoosvobodilnega gibanja je vzklila nova ljudska oblast in trdna vez bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov. Okupatorju se je udinjala večina domače bur-žuazije in ostala reakcija. Narodnoosvobodilno gibanje se je zato trdno borilo proti srbski, hrvatski in ostali domači bur-žuaziji in je dobilo značaj ljudske revolucije, katere rezultat je Federativna ljudska republika Jugoslavija. Po 15 letih graditve svobodne in neodvisne socialistične države smo dosegli velike uspehe v odpravi izkoriščevanja in zaostalosti. S ponosom se spominjamo dogodkov v letu 1941 in z zaupanjem gradimo socialistično družbeno ureditev, v kateri so že. razviti novi socialistični odnosi upravljanja po proizvajalcih in v kateri naglo raste proizvodnja, ki vedno bolj zadovoljuje razne potrebe vsega prebivalstvitf. Sida Podlesek V PRETEKLEM TEDNU TRI KONFERENCE OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL Pretekli petek so se kar v treh občinah sestali delegati krajevnih organizacij Socialistične zveze na občinskih konferencah. Mnogo je bilo vprašanj, o katerih so delegati razpravljali. Toda povsod je bil v ospredju novi perspektivni program gospodarskega razvoja in vprašanja o delu in oblikah dela Socialistične zveze. Povsod so se delegati zavzema-5 li za večji vpliv organizacije v vsem družbenem življenju in tudi pri odločanju o gospodarskem razvoju. Glede perspektivnega razvoja so v vseh občinah dane dru- Pretekli petek je okrog 100 delegatov iz vseh krajevnih organizacij Socialistične zveze radgonske občine razpravljalo o delu Socialistične zveze ter o nekaterih vprašanjih novega perspektivnega plana radgonske komune. Med drugimi je konferenci prisostvovala tudi Milena Koržč, delegat Glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije. V obširnem poročilu, s katerim je. seznanila presednica občinskega odbora SZDL Marija Levarjeva zbrane delegate o delu Socialistične zveze, je dalo konferenci dovolj snovi za razpravo, Tako v poročilu, kot kasneje v razpravi, je konferenca kritično ocenila delo sekcij Socialistične zveze, ki doslej še niso zaživele v zadovoljivi meri. Zato tudi ni bilo čutiti prizadevnosti državljanov pri reševanju določenih krajevnih problemov v nekaterih krajevnih organizacijah SZDL. Kot izredno pereč problem, kateremu mora posvečati tudi Socialistična zveza vso pozornost, so omenjali delegati vprašanje nekvalificiranih delavcev v Apaški dolini. Zato so se delegati zavzemali za to, da bi formirali v občini poseben izobraževalni center, predvsem za kmetijske delavce. Nekaj kritičnih pripomb so dali delegati tudi na račun nesoraz- merij pri predvidenem večanju družbenega bruto proizvo-da in narodnega dohodka. V nekaterih gospodarskih organizacijah narašča narodni dohodek nekoliko počasneje kot družbeni brutoproizvod. Zato naj bi upravni organi v teh podjetjih ponovno proučili vse možnosti za hitrejši porast narodnega dohodka. (Nadaljevanj^ na 2. strani) Z LETNE OBČINSKE KONFERENCE SZDL V PETROVCIH Številni sklepi za nadaljnje delo V petek je bila v Gornjih Petrovcih letna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki ji je poleg 94, delegatov krajevnih organizacij in nekaterih gostov prisostvovala tudi članica Glavnega odbora SZDL Slovenije Vilma Pirkovič. Obširnejše poročilo o dosedanjem delu Socialistične zveze ter o nadaljnjih nalogah v prihodnjem petletnem planu je podal predsednik občinskega odbora SZDL Karel Gom-boc. Delegati so za tem v živahni razpravi načeli vrsto vprašanj, med drugim tudi vprašanje šolstva petrovsko-šalovske občine. V tej občini imajo 18 šol, od katerih je le v Markovcih popolna osemletka. Ugotavljali so, da nekateri sedanji šolski prostori ne morejo-več služiti svojemu namenu, bodisi ker so poslopja že stara in so v Slabem stanju, ali pa je slab inventar. Prav tako je tudi pereče vprašanje kadrov na šo-lahj Sedaj imajo na vseh šolah skupno 31 učiteljev, potrebovali pa bi jih še najmanj 18, da bi lahko zadovoljili potrebam. Tudi stanovanja učiteljev so slaba. Zgodi Se, da morajo učitelji stanovati v prostorih, v katerih sploh ni elektrike. Zato petletni družbeni načrt obsega med drugim tudi gradnjo novih šolskih prostorov. Letos je dograjena in urejena osnovna šola v Gornjih Pet-rovcih, delno pa bo urejena tu-di telovadnica, ki bo lahko služila za kulturne prireditve, za katere do sedaj ni bilo ustreznega prostora. Med nadaljnjo razpravo so delegati razpravljali o slabem stanju cest v občini. Predlagali so, naj bi v naslednjih petih letih uredili ceste Markovci— Adrijanci, Lucova—Šulinci— Ženavlje—Boreča, Lucova— Cepinci, Petrovci—Stanjevci in Križevci — Panovci—Ivanovci, od katerih zadnjo že urejujejo. Prizadevnost celotne organizacije Socialistične zveze naj bi bila po mnenju delegatov ušmerjena predvsem za izboljšanje živinoreje, posebno skrb pa naj bi posvečali razvoju in- tenzivnega sadjarstva. Doslej so uredili na tem področju že dva plantažna sadovnjaka in to v Budincih in v Gornjih Petrovcih. V prihodnjih petih letih pa predvidevajo ureditev plantažnih nasadov na 330 hektarjih. Precejšnjo pozornost so posvetili delegati združevanju kmetijskih zadrug. Po daljši diskusiji o tem vprašanju so Ugotovili, da je združevanje kmetijskih zadrug velikega gospodarskega pomena. Za tem so delegati razpravljali še o gradnji zdravstvenega doma, nakazali pa so tudi potrebo po ustanovitvi agrotehnične delavnice v Gornjih Petrovcih in sodobnega pekarskega obrata, da v bodoče ne bi bilo potrebno prevažati kruha po nehigienskih vagonih iz Murske Sobote. Ugotovitve konference kažejo, da je področje, občine Petrovci—Salovci v zadnjik letih zelo napredovalo. Ustvarjajo pa se gospodarski temelji za še hitrejši napredek. Zato bo morala Socialistjčna zveza v bodoče vlagati ves trud za dosego teh ciljev. V tem delu bo ^nedvomno našla oporo v vseh članih SZDL, ki stremijo k vsestranskemu gospodarskemu napredku. Seja komisije okrajnega odbora SZDL za družbeno upravljanje Prejšnji teden je Komisija za družbeno upravljanje Okrajnega Odbora SZDL razpravljala o delu komisij za družbe-np upravljanje pri občinskih odborih SZDL ter o družbenem upravljanju v. zdravstvu ih o družbenem upravljanju pri DOZ Komisija pa je tudi sprejela program dela in sklenila, da bo ob koncu februarja razpravljala o družbenem upravljanju y denarnih zavodih. Glede družbenega upravljanja na področju zdravstva je komisija na osnovi ankete, ki je koncem lanskega leta bila izvedena v vsej Sloveniji, ugotovila, da so organi družbenega upravljanja v zdravstvu dosegli lep napredek in da so skrbeli za urejevanje notranjih problemov; zdravstvenih zavodov, pogrešati pa je predvsem, tesnejše sodelovanje organov z zbori volivcev, raznimi oblastnimi organi in političnimi organizacijami. Po socialnem sestavu pa je v teh organih preveč uslužbencev in premalo delavcev. Pri DOZ je bilo uvedeno poskusno družbeno upravljanje jin zaradi tega tudi upravni odbor ni mogel biti zelo aktiven, ker njegov obstoj ni bil urejen z nobenimi pravnimi pred- pisi. Komisija je sklenila priporočati širšo razpravo o decentralizaciji te službe in u-vedbo družbenega upravljanja, zavod pa bi naj poleg tega našel tesnejše stike z občinskimi in tudi okrajnim ljudskim odborom. ' - VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 9. DO 19. FEBR. Padavine z ohladitvjjo pričakujemo okrog 11., 17. in 18. februarja. V ostalem suho. oz. lepo vreme z mrazom ponoči. Dr. Vital Manohin DROBILEC IN MEŠALEC ŽIVINSKE KRME pri KG Osnovna sredstva Kmetijskega gospodarstva v Beltincih so se povečala z drobilcem in mešalcem živinske hrane. Te dni so namreč monterji tovarne a-vionov UTVA iz Pančeva končali montažna dela na drobilcu in mešalcu. Nabava tega stroja je hadaljnji korak pri mehanizaciji na tem gospodarstvu ter osamosvojitev v pripravljanju krmilnih mešanic .za živino; Ta paprava, ki jo je napravila UTVA po lastnih načrtih, je prva v naši republiki. Združitev gradbenih podjetij S prvim januarjem 1961 je v Murski Soboti samo eno gradbeno podjetje. Dosedanje obrtno gradbeno podjetje Zidar se je pripojilo Sogradu. Namen združitve obeh gradbenih podjetij je bil v tem, da se v našem okraju ustanovi tako gradbeno podjetje, ki bo sposobno za večja gradbe-r na dela. Novo podjetje se bo mehaniziralo in strokovno izpopolnilo, da bodo gradnje potekale hitreje kot do sedaj. V Splošno-gradbenem podjetju za Pomurje - kakor bo naslov novega, podjetja - so v teh dneh začeli delati na novi, organizacijski shemi podjetja Pri tem so se povezali z industrijskim gradbenim pod- jetjem Ingrad v Celju, kjer so se pred letom dni združila tri gradbena podjetja. Omembe vredno je tudi to, da so v novem podjetju že začeli z' izdelavo investicijskega programa za nabavo gradbenih strojev. Tako bodo že letos dosegli nad eno milijardo dinarjev realizacije. V novem podjetju je trenutno zaposlenih 700 ljudi. Računajo pa, da bo to število v sezoni naraslo na tisoč zaposlenih. Volitev delavskega sveta ne bodo imeli, marveč bodo tiha delavska sveta prejšnjih podjetij le združili. Novi DS bo tako imel 40 članov. Izvolili bodo novega predsednika DS, novi UO in vse komisije, ki bodo delovale v okviru novega DS. -rj Soboški mladinci v Maribora Nekateri člani občinskega komiteja LMS v M. Soboti so bili pred nedavnim na obisku pri mladini občine Maribor— Center. Med drugim so si ogledali Mariborsko livarno in izmenjali s člani kluba mladih proizvajalcev v tem podjetju svoje izkušnje. S predstavniki mladinskega komiteja občine Maribor—Center so se za tem pogovorili o nekaterih problemih, ki jih srečujejo pri vsakodnevnem delu, predvsem pa o sodelovanju mladine v ostalih organizacijah, o pomoči občinskim komitejem s strani višjih forumov, o delovanju, mladih komunistov, ustanavljanju mladinskih aktivov in še o nekaterih vprašanjih. Z občinske konference SZDlf v Radgoni (Foto: Ocepek) OBČINSKA KONFERENCA SZDL V RADGONI AKTIVNOST ČLANOV NAJ SE ODRAŽA V SEKCIJAH SZDL gačne možnosti. Zato so tudi predlogi bili svojstveni za stanje v posameznih komunah. Delegati krajevnih organizacij v ljutomerski občini so predvsem navajali, da bi morala v programu imeti prednost industrija in kmetijstvo. Industrijo bi naj razvijali predvsem z združenimi sredstvi, ker nobeno podjetje nima toliko svojih sredstev, da bi zadostovalo za obnovo. Na radgonski konferenci pa so delegati menili, da v perspektivnem programu ni pravilnega sorazmerja med naraščanjem vrednosti brutoproizvodnje in narodnim dohodkom. Zavzemali pa so se za zgraditev raznih objektov, kot so kulturni in zdravstveni domovi po vaseh, poudarjali pa so, da se morajo zaradi boljših pogojev za prodajo kmetijskih pridelkov povečati tudi investicije za družbeni standard na vaši. Na konferenci petrovsko-šalovske organizacije SZDL so delegati prav tako razpravljali o mnogih komunalnih in gospodarskih ter družbenih vprašanjih. Teh ni tako malo od ureditve cest do šol In stanovanj za učitelje, ki so zelo slaba, pa do kmetijskih zadrug, njihovega združevanja in razvoja, pa do zdravstva in vloge Socialistične zveze je potrebno še marsikaj urediti in to s prizadevnim delom. Zaradi vseh teh vprašanj so bile konference v ospredju naše politične pozornosti. Vsem so tudi poleg članov Glavnega odbora SZDL Slovenije prisostvovali naši najvišji politični delavci: konference v Ljutomeru sta se udeležila, predsednik Okrajnega odbora SZDL Franc Skoberne in član predsedstva Peter Vujec, radgonski sta prisostvovala Sida Podlesek, sekretarka OO SZDL in član predsedstva Joško Slavič, petrovsko-šalovski pa član predsedstva OO SZDL Rudi Čačinovič. Letna konferenca občinske organizacije SZDL Ljutomer Razvijati predvsem industrijo in kmetijstvo Delegati krajevnih organizacij občinske organizacije SZDL Ljutomer so se minuli petek zbrali na redni letni konferenci ter razpravljali o bodočih nalogah organizacije in o njeni dejavnosti v prihonjih dveh letih. Konference se je udeležilo 132 delegatov, prisostvoval pa ji je tudi kot gost član Glavnega odbora SZDL Slovenije Jože Pavličič. Obsežno poročilo občinskega odbora SZDL je delegate pred konferenco seznanilo z doseženimi gospodarskimi uspehi v obdobju preteklega perspektivnega plana. Avgust Bedeko-Vič, predsednik ObO SZDL, pa -je v začetku konference s svojim referatom nakazal glavne naloge Socialistične zveze glede izpolnjevanja novega perspektivnega programa. Delegati so se v diskusiji glede bodočega gospodarskega razvoja zavzemali, da bi naj imela prednost industrija in kmetijstvo, Z novozgrajenim obratom Mariborske tekstilne tovarne, se bo namreč znatno povečala, vrednost industrijske proizvodnje saj bo samo to podjetje 1965. leta proizvajalo za 1,5 milijarde dinarjev vrednosti. Kot naslednji industrijski objekt so delegati omenjali lesno predelovalno podjetje, ki bi se naj razvilo iz sedanjih podjetij. O tem se je že večkrat razpravljalo in bilo sklenjeno tudi glede združitve, toda predlog ni bil uresničen zaradi o-sebnih teženj nekaterih vodilnih ljudi v. teh podjetjih, kar so delegati ostro kritizirali. Predlagali so tudi, da bi naj čimbolj združevali razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij in tako postopoma ter načrtno obnavljali sedanja podjetja in razširjali njihove proizvodne zmogljivosti. S hitrejšim razvojem industrije bi bil omogočen tudi večji napredek v kmetijstvu, so poudarjali nekateri delegati. Toda v kmetijski proizvodnji je že sedaj precej takih problemov, ki zahtevajo nujno rešitev. Pri kmetijskih zadrugah je predvsem opaziti pomanjkanje kadra in tudi sama organizacija v bodoče ne bo ustrezala vsem nalogam. Smele-je je potrebno razvijati kooperativne odnose med zadrugami in kmetovalci in to na širših osnovah, kot je bilo doslej. Delegati so tudi ugotavljali, da je v občini precej ostarelih kmetovalcev, ki bi bili pri-pravljehi oddati svojo zemljo v zakup in da je zaradi tega potrebna večja pozornost zadružnim ekonomijam. Delegati so tudi govorili o investicijah y kmetijstvu. Zavzemali so se, da naj ne bi bilo v tem pogledu razlik med kmetijskimi gospodarstvi družbenega sektorja in kmetijskimi zadrugami kot doslej. Nadalje so delegati razpravljali tudi o nagrajevanju po u-činku dela, elektrifikaciji nekaterih naselij kot je Dobrava, ki bi naj kot znana partizanska vas bila deležna večje pomoči. Zavzemali pa so se tudi za bolj smelo reševanje raznih komunalnih problemov, gradnjo stanovanj, urejevanje cest in raznih domov. V komisiji za organizacijska vprašanja in idejno politično delo pa so delegati razpravljali predvsem o oblikah dela Socialistične zveze in uveljavljanju njenega vpliva v raznih organih družbenega in delav-, skega samoupravljanja. Ugotavljali so, da delo v sekcijah Še ni zaživelo in da je glede sekcij tudi mnogo nejasnih pojmovanj. Kot ena izmed osnovnih slabosti v delu krajev- doslej s problematiko, ki jo rešujejo, niso prihajali pred volivce niti pred Socialistično zvezo. Obširno pa so razpravljali tudi o izobraževalnem delu preko Ljudske univerze ter o kulturno-prosvetnem žaljenju. Za širše sodelovanje volivcev in članov Socialistične zveze pri odločanju o reševanju vseh važnejših problemov se čedalje bolj kot nujnost poraja bolj sistematično obveščanje občanov o vsem dogajanju o komuni. Zato bi naj bile bodoče obliko obveščanja pekaka posvetovanja z volivci o posameznih problemih. Za take oblike so se zavzemali tudi delegati, ko so ugotavljali, da so premalo seznanjeni z delom raznih organov in da zaradi tega krajevne organizacije Socialistične zveze ne rho-rejo uveljavljati svojega vpliva. n g Številne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku V počastitev slovenskega kulturnega praznika — obletnice smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceti Prešerna, so bile v vseh večjih krajih proslave. Organizirale so jih šole skupno s prošvetnimi društvi In sekcijami SZDL. V Murski Soboti so v počastitev tega pomembnega praznika priredili v ponedeljek zvečer literarni večer, v Ljutomeru so proslavo povezali z gostovanjem SNG Maribor, ki je uprizorilo igro »Odprto nebo«, v G. Radgogi pa je DPD Svoboda priredilo v torek zvečer večjo proslavo. Sodelovali so tudi člani SNG iz Maribora in pianistka Zdenka Novak. Primerno proslavo so imeli predvčeraj tudi v Beltincih. Priredila jo je mladina, ki je poskrbela tudi za primeren kulturni program. Iz Lendave pa so nam sporočili, da bodo. imeli proslavo prihodnji četrtek, organiziral pa jo bo sin- dikat prosvetnih in znanstvenih delavcev. Rakičan Mladina v Rakičanu je. izredno delavna. Letos je na novo vključila v organizacijo 24 članov in šteje danes mladinski aktiv v Rakičanu 66 članov. Izven organizacije so le še 3 mladinci. Tedensko enkrat i-majo razna predavanja, igraje šah, berejo knjige in revije. Štirikrat tedensko' pa gledaje televizijski program. Te dni bodo tudi začeli s plesnimi vajami. TELEVIZIJSKI KLUB V DIJAŠKEM DOMU Na pobudo Radiotelevizije Ljubljana je bil pred kratkim v Dijaškem domu v, Murski Soboti ustanovljen televizijski klub. V klub se je vključilo 25 dijakov -f^ učiteljiščnikov, vodi pa ga petčlanski odbor. čimprej izboljšala, bo glavna naloga televizijskih klubov v tem: kritično opazovati šolske televizijske ure, si beležiti mnenja, pripombe in predloge ter na osnovi tega pisati o posameznih oddajah poročila, in jih pošiljati v Ljubljano. Ta naloga pravzaprav ne bo lahka, saj bo treba programe gledati z očmi otroka, se vživi jati v njegovo duševnost jn pri tem misliti na to, kako bi otrok program dojemal in spremljal. Včasih bodo člani kluba gledali program skupno z otroki, kar pa spet ne bo enostavno, saj bo treba pozornost usmerjati hkrati na dve strani: na program in na to, kako ga otroci sprejemajo. Gledanje šolskih programov pa ne bo edina naloga kluba. Prav tako bo treba spremljati vse ostale oddaje, ki bi utegnile koristiti pouku, in razmišljati o tem, so upo-robne za šolo, oziroma kateri stopnji otrokovega razvoja so primerne. Posebna naloga soboškega kluba pa bo, gledati šolske programe avstrijske televizije (kar Ljubljana zaradi neugodnega geografskega položaja ne more); primerjava med našo in avstrijsko šolsko televizijo bo vsekakor zanimiva in lahko od nje marsikaj pričakujemo. Televizijski klub v Dijaškem domu je že začel delovati. Za začetek je odbor kluba prevzel v upravo televizor in odloča o tem, katere oddaje in kolikokrat tedensko gojenci lahko gledajo program. Da bi se člani seznanili z osnovnimi principi delovanja televizije, so si že organizirali o tem strokovno predavanje. Prav tako se je večina članov že naučila ravnati s televizorjem. Kdor ve, koliko lahko televizija koristi pri pouku, bo vedel, kakšnega pomena je za bodoče u-čitelje, da se pravočasno seznanijo z najrazličnejšimi prednostmi tega pouka. Vemo tudi, da je televizijskih aparatov v naših šolali vedno več, zato ustanovitev televizijskega kluba v Dijaškem domu toliko bolj pozdravljamo. L L. V Pomurju 1500 srednješolcev V Pomurju obiskuje letos 1477 dijakov srednje in strokovne šole. Srednje šole obiskuje 958 dijakov, vajeniški šole 439, šole s praktičnim poukom pa 80. Poleg tega pa be letos zaključila s poukom tudi izredna dveletna srednja kmetijska šola, katero obiskuje nad 180 slušateljev. V letošnjem letu je bilo zabeleženo na vseh šolah, razen gimnazije, povečano število vpisanih dijakov. Računajo, da bo prihodnja leto število učencev oziroma dijakov na srednjih šolah znatno povečano. Letos bo Zaključilo osemrazredno šolsko obveznost v osmem razredu osnovnih šol 1038 učencev. To število je od lanskega leta naraslo za 136 učencev. Aktivnost članov naj se odraža v sekcijah S7DL (Nadaljevanje s 1. strani) Delegati so tudi poudarili, da morajo boljši pogoji za prodajo kmetijskih pridelkov vplivati na izdatnejše investicije v družbeni standard na vasi. Zato so govorili tudi o urejanju otroških zavetišč ter o služnostnih dejavnostih stanovanjske skupnosti v Gornji Radgoni, kjer naj bi uredili pralnico in kopalnico. Delegati so sodili, da bi za ureditev teh objektov prispevali nekaj sredstev tudi državljani. Delegat krajevne organizacije SZDL pri Negovi se je zavzemal za hitrejše ukrepanje pri gradnji kulturnega doma in zdravstvenega doma - pri Negovi. Prebivalci tega kraja so že zbrali material v vrednosti milijon dinarjev, položena sredstva naj bi prispevalo za gradnjo doma tudi kmetijsko gospodarstvo, ki ima pri j Negovi svoje delovišče. Posebno pozornost so posvetili nekaterim vprašanjem glede odnosov med člani delovnih kolektivov v podjetjih, pri čemer gre predvsem za neaktivnost članov SZDL v 'sindikatih, kateri premalo sodeluje,-jo pri vzgoji članov delovnih kolektivov v dobre upravljal-ce. Kljub temu, da delo Socialistične zveze v sekcijah vaških organizacij še ni zaživelo, je organizacija Socialistične zve- ze dosegla v preteklem obdobju precejšnje, uspehe. V prvi vrsti se kaže to v številu volivcev, včlanjenih v SZDL. V tem pogledu je radgonska občina na najboljšem v soboškem okraju, poleg tega pa je značilno za ta predel Pomurja tudi to, da je med člani Socialistične zveZe 51 odstotkov žena. Seja ObLO Murska Sobota 35 milijonov za komunalna dela Na zadnji seji obeh zborov ObLO Murska Sobota, ki je bila prejšnji četrtek, so odborniki poslušali poročilo Direkcije za komunalno službo občine Murska Sobota in poročilo občinske sanitarno-inšpekcijske službe. Pb živahni—razpravi 'so sprejeli nekatere pomembne sklepe. Poročilo Direkcije za komunalno službo pri ObLO Murska Sobota med drugun navaja, da so v letu 1960 porabili za vse vrste komunalne dejavnosti v občini okrog 35 milijonov 'dinarjev. Od tega je bilo porabljenih 9 milijonov dinarjev samo za komunalno dejavnost v vaseh soboške občine, ostali del pa za potrebe mesta Murska. Sobota id za ceste IV. reda. Poleg tega so lani začeli z gradnjo 8 že-lezo-betonskih mostov, od katerih je 6 že gotovih, na 16 mostovih pa so opravili večja popravila. Lani so začeli z gradnjo šestih mrtvašnic, od katerih so tri že zgrajene. Nabavili so tudi 573 propustnih cevi raznih velikosti za potrebe na cestah IV. reda in na vaških cestah. Ena izmed glavnih nalog Direkcije za komunalno, službo v letošnjem letu bo začetek na delih pri kanalizaciji in Vodovodu v Murski Soboti. S kanalizacijo bodo začeli že v prvi polovici letos in sicer s kopanjem glavnega odvodnega kanala od prečrpalnih na-pi’?.v pri Lenavi do priključka Zvezne ulice na Titovo cesto pri hotelu Central. Sredstva za ta dela so že na razpolago. Tudi za vodovod bodo verjetno že letos začeli s kopanjem črpališč. V smislu omejenega poročila in živahne razprave so odborniki o-beh zborov ObLO Murska Sobota sklenili, da se na pestah IV. reda, ki so' v pristojnosti Direkcije za komunalno službo, preneha z u-darniškimi deli vaščanov. Mimo tega so sprejeli še sklep, da se ysa komunalna dejavnost po vaseh pre-hese v samostojno upravljanje krajevnih odborov. Za ta dela bodo krajevni odbori dobivali sredstva iz občinskega proračuna, tipati je, da se bo stanje naših cest tako že letos močno izboljšalo. V poročilu sanitarne inšpekcije je omenjeno, da je inšpekcija lani tesno sodelovala s tržno in veterinarsko inšpekcijo ter z raznimi zbornicami in RK. Glavno delo sanitarne inšpekcije je bilo področje higiene živil. Pregledali so 195 objektov in pri tem ugotovili več vrst nekakovostnih živil. Zaradi tega so vložili nekaj predlo--gov za kaznovanje, nekaj pa je bilo izrečenih tudi začasnih prepovedi poslovanja z živili. Ugotovili so tudi, da nekateri ljudje, ki delajo z živili, ne upoštevajo predpisov o delovni obleki. Nekaj pomanjkljivosti je bilo ugotovljenih tudi na področju šolske higiene, v nekaterih hotelih in na javnih prevoznih sredstvih. Pri splošni družbeni skrbi za zdravstveno varstvo državljanov i-ma sanitarna inšpekcija pomembno vlogo, saj nadzira izvajanje predpisov, ki so namenjeni varstvu ljudskega zdravja. Predvsem pa so se na seji obeh zborov zavzemali za to, da naj bi bilo sodelovanje sanitarne inšpekcije-z lokalnimi forumi čimboljše, predvsem pri ureditvi komunalno-zdrav stvenih razmer na vaši in pri izvedbi malih asanacij. Z novimi zakonskimi predpisi je sanitarna inšpekcijska služba prenehala biti samostojni upravni organ ObLO, temveč bo sodelovala v bodoče kot samostojen referat v okviru oddelka za splošne in družbene službe, oziroma odseka za zdravstvo. -rj Spominska plošča v Radencih Na občnem zboru krajevne organizacije Zveze borcev v Radencih so med drugim sklenili, da bodo v počastitev^ 20. obletpice revolucije vzidali na Kapeli padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja spominsko ploščo. Od komisij, ki delujejo pri organizaciji, je bila najbolj delavna komisija za skrbstvo otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Ta komisija bo letos posvetila vso skrb usmerjanju teh otrok V poklice. Na koncu so člani ZB V Radencih sklenili, da bodo zbrali in opisali čim več dogodkov in doživljajev iz NOB Za muzejsko zbirko in razstavo v Gornji Radgoni, kjer bo za 20-letnico revolucije centralna proslava. Ika Razpisna komisija Zdravstvenega doma Lendava ponovno razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Sefa računovodstva 2. BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE 3. 2 FAKTURISTOV 4. BLAGAJNIKA 5. STATISTIKA Pogoji za vsa delovna mesta: končana ali priznana srednješolska izobrazba. Na ta razpis sprejemamo tudi prošnje kandidatov z nižjo šolsko izobrazbo. Prošnje teh kandidatov bomo -upoštevali le v primeru, da se' na razpis ne bi prijavilo zadostno število kandidatov s predpisano šolsko izobrazbo. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokumenti in dokazili o izobrazbi je dostaviti Upravi zdravstvenega doma Lendava do 25. februarja 1961. 0-119 NEPOZABITE! BAR! NA VII. AKADEMSKEM PLESU 11. februarja v vseh prostorih »ZVEZDE« v Murski Soboti bosta peli MARJANA DERŽAJ in IVANKA KRAŠEVEC Igra ljubljanski jazz orkester »COMBO« Predprodaja vstopnic v kiosku Jugoslovanske loterije pri tov, Flegarjevi. Plenum Občinskega komiteja LMS Murska Sobota VEČ SODEL0VAVJA MER AKTIVI V nedeljo je bil' v Klubu mladine in pionirjev v Murski Soboti plenum Občinskega ko- Posvetovanja o zadružništvu V preteklem tednu so bila v vseh občinah posvetovanja o organizaciji kmetijskih zadrug Posvetovanja so na pobudo okrajnega odbora SZDL sklicali občinski odbori. Prisostvovali pa so jim upravniki kihe- tijskih zadrug, predsedniki. unravnih odborov in zadruž-nih svetov ter predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Posvetovanja so služila za pripravo na sejo plenuma okraj-. nega odbora SZDL. ki bo pri-horteii teden razpravljal o ražnju, kmetijstva in zadružništva v prihodnjem planskem obboru. miteja Ljudske mladine Murska Sobota. Plenuma se je poleg delegatov udeležil sekretar občinskega komiteja ZKS Franjo Šonaja. Na plenumu so, razpravljali o društvenem zabavnem živ-ljeriju mladine in o idejno-vzgojnem delu mladine v organizacijah LMS. Člani komiteja so bili mnenja,- da bi naj v bodoče izboljšali sodelovanje med posameznimi mladinskimi aktivi in kulturno-prosvet-nimi društvi. O društvenem in zabavnem življenju mladine so menili, da bi bilo potrebno od časa do časa prirejati poučne izlete, športne igre, poleg tega pa bi naj ustanavljali filmske in televizijske klube. Kritično pa so ocenili idejno-vzgojno delo mladine v posameznih organizacijah. Menili so, da bi morali, prav temu posvetiti največ pažnje. V bodoče naj bi v ta namen izvedli razna predavanja na šolah. Ob koncu So, na plenumu imenovali komisije pri občinskem komiteju in sicer: komisijo, ki bo skrbela za kulturno in zabavno življenje mladine, idejno-vzgojno komisijo, ko-misijo za dela vsko-vajeniško mladino in komisijo za mladinske delovne brigade. ML Čestitka Stefanu Balažiču in Hildi Smerčanovi na skupni življenjski poti vso srečo in iskrene čestitke! Podružnica Društva“ novinarjev LRS v Murski Soboti iri kolektiv ČZP "Pomurski tisk" POMURSKI VESTNIK, 9. FEBR. 1961 2 Konferenca SZDL v Radgoni nih organizacij se kaže predvsem v pomanjkanju samostojnosti pri dajanju raznih pobud in predlogov. Delegati so se zavzemali tudi za tesnejše sodelovanje med organi družbenega upravljanja, in ugotavljali, da takega sodelovanja prej nj bilo, saj ti organi (kot so šolski odbori in družbeni organi ha področju zdravstva) Podobnih klubov je za zdaj v Sloveniji malo, saj so ti le še v Ljubljani, Kopru in Celju. V vseh teh mestih so klubi na učiteljiščih; ker pa soboško učiteljišče televizorja nima, so klub ustanovili v Dijaškem domu, seveda pa z omejitvijo, da so vanj lahko vključeni samo dijaki 2. in 3. letnika učiteljišča. In zakaj samo dijaki učiteljišča? To nam bo takoj jasno, če se bomo malo podrobneje seznanili z nalogami kluba. Televizija je pri nas pravzaprav na začetku svoje poti. Ta u-gotovitev še toliko bolj velja za šolsko televizijo, ki je zdaj šele v eksperimentalni fazi in so Šolske televizijske ure zelo redke: komaj enkrat mesečno. Seveda pa Radiotelevizija Ljubljana pri tem ne namerava obstati. Na osnovi teh eksperimentalnih oddaj bo treba preiti na reden šolski program. Da bi bil ta prehod čim lažji, oziroma da bi se kvaliteta oddaj Radiotelevizija-Ljubljana NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra ~ Aleksander Popovič: Povabilo na ples; 8.26 Iz albuma skladb za otroke; 8.36 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši. Tone Frantar: Obkoljen v hiši; 10.30 Partizanske in množične pesmi; 10.45 Spoznavajmo svet in domovino; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate; 16.00 Humoreska tega tedna — Fridolin Žolna pripoveduje; 16.20 Dunajski napevi; 16.40 Peli so jih mati moja ...; 17.00 Pol ure ob zabavni glasbi; 17.30 Radijska igra — A. Rivemal—H. Colpi: Slon v hiši; 18.31 Ivo Lhotka—Kalinski: Sedem bagatel; 18.40 Malo peč nas bo ogrela, malo pesmica vesela; 20.05 Izberite melodijo ledna!; 20.50 Plesni orkester Marty Gold; 21.00 O Verdijevem življenju in delu IX. oddaja; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05 Nočni simfonični koncert. PONEDELJEK 8.00 Poročila; 8.05 Simfonična matineja; 9.00 Naš podlistek — John Braine: Prostor na vrhu-l.; 9.-20 Operne melodije; 10.15 Melodije južnih morij; 10.40 Komorni zbor . RTV Ljubljana p. v. Milka Sko-berneta; 11:00 Po svetu jazza — Jazz iz kluba »Five-špot« (ponovitev); 11.30 Za otroke; 12.00 Trio Maksa Kovačiča; 12.15 Radijska kmečka ' univerza — ing. Jože Spanring: Naloge in uspehi načrtnega uvajanja novih sort; 12.25 Iz filmov in glasbenih revij; 13.30 P. I. Čajkovski: Iz cikla "Letni časi"; 13.50 Zvočni kaleidoskop; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce — RTV Beograd; 15.40 Naši popotniki na tujem -Peter Jambrek: Dva meseca dolgočasja v ameriški provinci; 16.00 Popoldanski koncert operne glasbe; 17.15 Šoferjem na pot!; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Glasbeni varietč; 20.45 Kulturni globus; 20.55 —22.45 (Koncert Zbora in orkestra Slovenske filharmonije; 23.05 Iz naših studiov; 23.55 Prijeten počitek! TOREK 8.05 Izberite melodijo tedna!; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Franc Puntar: Z mopedom nad Janezke; 9.25 Stanko Premrl: Štiri pastorale; 9.40 Narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet; 10.15 Med virtuozi na razne instrumente; 10.40 Utrjujte svojo angleščino — 6. lekcija; 10.55 Orgle in orglice; 11.00 Arije iz neznanih o-per; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Glasbene razglednice; 12.00 Zabaval vas bo Trio Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti -Ing. Jože Sile: Izkušnje v pridelovanju silaž; 13.30 Od Apeninov do Urala; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Športnik - prijatelj mladine; 14.35 Dva prizora iz oper Seviljski brivec in Štirje grobijani; 15740 Listi iz domače književnosti — Veseli motivi v slovenski liriki; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.25 Za pustni popoldan; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Orkester Manto-vani; 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 Izobraževalni obzornik; 20.00 Zborovska oddaja za pustni torek; 20.30 Radijska igra — Karlheinz Tredup: Dnevnik Kel-lyja s kanončkom; 21.30 Melodije raznih dežel; 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu; 23.05 Po svetu jazza; 23.35 S popevkami čez kontinente; 23.55 Prijeten počitek! SREDA 8.00 Poročila; 8.05 Mladina poje — Poje dekliški pevski zbor Učiteljišča Tolmin p. v. Maksa Pirnika; 8.30 Ppl ure s Franzom Schubertom; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.15 Melodije za vse; 10.15 Odlomki iz opere Knez Igor; 11.00 Pol ure z velikimi zabavnimi ansambli; 11.30 Za cicibane; 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. ing. Franc Ločniškar: Odbira prašičev in progenotestna postaja v Prevojah; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Franc Puntar: Z mope- dom nad Janezke (ponovitev) ; i4.35 V ritmu počasnega valčka; 14.40 -Si naš?«; 15.45 Radijska univerza — dr. Stefan Mihelič: Kako prebijejo živali zimo; 17.15 Sestanek v sredo; 17.45 Jazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Skladatelji ruske romantike; 18.45 Pozdrav z gora; 20.00 Lene melodije; 20.15-22.50 Kurt Weill: Razcvet in propad mesta Mahagonny Opera v 3 dejanjih — Prva izvedba v RTV Ljubljana; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Mladim plesalcem. ČETRTEK 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.35 Poje Akademski pevski zbor Tone tomšič p. v. Janeza Boleta; 10.15 Od polke do mamba; 10.40 Pet minut za novo pesmičo 11.15 Harfa in violina; 11.20 Med klasiko in impresionizmom; 12.00 Ansambel Srečka Dražila igra slovenske narodne melodije; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Lucijan Krivic: Uspehi farme prašičev v Ihanu; 12.25 Nesmrtne melodije Vincepza Bellinija; 13.50 Poje zbor Slovenske filharmonije; 14.05 Popularne orkestralne melodije; 15.40 Iz svetovne književnosti — Džaina-rendra Kumar: Džahnavi; 16.00 Tz filmov in glasbenih revij; 16.25 Le-oš Janaček: Zapisnik izginulega — Ciklus samospevov za tenor, mezzosopran, ženski tercet in- klavir; 17.15 45 minut turizma in rae-lodii; 18.00 Operne uverture in medigre; 19.30 Radijski dnevnik; . 20.00 Četrtkov večer -domačih pesmi in napevov; 20.45. Naš srnoV 21.25 Orkestrski intermezzo; 21.35 Popevke in plesni zvoki; 22.15 Po svetu iazza — Jazz pod drobno gle-dom-IV.; 22.45 G. F. Handel: So- nata za violino in klavir; 23.05 Iz modernega glasbenega sveta-XVITI. oddaja. PETEK 8.00 Poročila; 8.05 Med orkestralnimi rapsodijami - Eduard Lalo: Norveška rapsodija, — Antonin Dvorak: Slovanska rapsodija št. 3 v As-duru; 8.30 Vedri zvoki; 9.00 Naš podlistek — John Braine: Prostor na vrhu-II.;. .9,20 Nekaj romunskih' zborovskih skladb; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Za ljubitelje popevk; 10.40 Koncert violončelista Vlada Požarja 11.00 Odlomki iz Smetanove opere Dalibor; 11.40 Po strunah in tipkah; 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Raoul Jenčič: Tehnika varstva sadovnjakov proti pozebi;- 12.45 Pevec Ivo Robič; 13.30 Vesela godala; 13.45 Poje Sloven-ski oktet; 14.05 Radijska Šola za -nižjo stopnjo — Kako potujemo;, 14.35 Sopranistka Rosanna Carteri in tenorist Giuseppe di Stefano v operah Gounoda in Bizeta; 15.45 Radijska univerza — dr. Vilko Novak: Ob stoletnici rojstva Matije Murka; 16.00 Petkovo glasbeno po-poldne; 17.25 Od plesišča do plesišča; 18.15 Vedri zvoki z orkestrom Raphaele; 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev — DPD Svoboda Celje; 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Z violino skozi čas-XI. oddaja; 21.06 I-vana Lang: Groteska za orkester; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Zveneče kaskade; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni komorni koncert. SOBOTA 8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Narodni motivi v komorni glasbi; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Kako potujemo; 9.25 Majhno potovanje po Jugoslaviji; 10.15 Erno Dohnanyi: Variacije na otroško pesem za klavir in orkester; 10.55 Ansambel Maurice Larcange; 11.00 Po svetu jazza; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Otroci izbirajo pesmico; 12.15 Kmetijski nasveti — A-dolf Šauperl: Rez rodnih sadnih dreves; 13.30 Iz naših krajev..., (domače ih narodne viže); 13.50 Od arije do arije; 14.20 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Ali' vam ugajajo?; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Plesni zvoki; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.30 Poljska zabavna glasba; 18.45 Okno v svet; 20.00 Z veselimi zvoki v prijeten sobotni večer; 20.20 Michael Brett: Georgeu se zmeraj kaj primeri — Tehten problem; 21.00 Za prijeten konec tedna!; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. RADIO Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z Molivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.00 »Želeli ste, poslušajte.« PONEDELJEK 17.00—17.15 Športna poročila, od-daja za mladino, obvestila. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Glasbeni spored. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 »Želeli ste, poslušajte«. SOBOTA 17.00 »Naš sobotni sprehod«; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 »Želeli ste, poslušajte«. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00—8.00 in od 15.00—23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00—23.00 ure. S skupnimi močmi pospešujemo tehnično vzgojo Letos praznujejo naše teh nično-vzgojne organizacije 15. obletnico svojega delovanja. Tudi v Pomurju imamo take organizacije: 7 avto-moto društev, 5 radioklubov, 2 fotokluba, 1 brodarsko društvo in 4 društva traktoristov in kmetijskih strojnikov, ki so bila ustanovljena pretežno lani. Da bi javnosti predstavili osnovno tehnično-vzgojno delovanje v društvih Ljudske tehnike, smo povprašali štiri predsednike teh društev, kako so delovala društya lani, kakšno sodelovanje so si ustvarila z ostalimi društvi in klubi v svojih okoliših in kako usmerjajo tehnično vzgojo. Tovariš F. ČASAR, predsednik društva LT v Bogojini, po poklicu poljedelec, je poudaril, da je bilo v Bogojini ustanovljeno društvo LT že pred 10 leti za okoliš 4 vasi (Bogojina, Bukovnica, Filovci in Ivanjci), vendar je šele lani začelo s širšim programom tehnične vzgoje, zdaj le za območje Bogojine. »V začetku smo se ukvarjali izključno z izobraževanjem v agrotehniki. Imeli smo veliko uspelih predavanj. Ogledali smo si tudi sodobne vinograde pri Vinogradniškem posestvu Kapela. Pri naših članih smo ustvarili smisel za uvajanje novih agrotehničnih ukrepov.« je dejal tovariš Časar. Za tem je omenil, da sodeluje društvo z Aeroklubom M. Sobota in vzgaja letalske modelarje, da jim je omogočila pomoč avto-moto društva iz Lendave izšolanje prve skupine šoferjev, da so kupili v sodelovanju z ostalimi društvi, organizacijami in prebivalstva televizor, ob katerem je vedno dokaj živahno. Tovariš GEZA KlSFALVI, predsednik društva LT v Rogašovcih meni, da si je društvo v nekaj le- tih obstoja že pridobilo osnovni krog sodelavcev, ki so se v društvu že poučili o marsikaterih vprašanjih tehnike. Trenutno imajo te- čaj za šoferje, ki ga vodi osebje avto-moto društva iz Sobote, pripravljajo tudi osnovanje lotoama-terske sekcije, predvidevajo pa, da bodo dobili preko okrajnega vodstva kinoprojektor in da bodo ob pomoči dveh strokovnjakov iz ra-kičanske šole ustanovili tudi agrotehnično sekcijo. »Glede fotoama-terstva sodelujemo z društvom LT na Cankovi. S tem društvom, ki je močnejše od nas, bomo ustvarili stalno sodelovanje, ki nam bo vsekakor zelo koristilo,« je poudaril tov. Kišfalvi. V obeh društvih na Cankovi in v Rogašovcih so zlasti aktivni pionirji. Tovariš FELIKS KARBA, predsednik društva LT pri Agrotehniki v Ljutomeru je dejal, da imajo avto-moto sekcijo in strojniško sekcijo. Društvo ima svoj avtomobil, ki ga je dobilo od podjetja. Na tekmovanju Agroservisov Slovenije lani v Soboti sta dva njihova motorista zasedla dve prvi mesti v spretnostnih vožnjah, e-den pa je sodeloval pri spretnost- Soboški učiteljiščniki na obisku v kmetijski zadrugi PETROVCI £ ŠALOVCI — Na seji ideološke komisije pri Občinskem komiteju ZKS Petrovci — Šalovci so razpravljali o ideološki izobrazbi. Komisija je dala predlog občinskemu komiteju ZKS, naj ustanovi večerno šolo v Gornjih Petrovcih. Že do sedaj se je prijavilo okrog 25 slušateljev. PRAVNI KOTlČEK Vprašanje: Starši so prepustili z op or oko vse svoje premoženje vnukinji in njeni materi, Vam pa določili le 140.000 din. Zanima vas, ce je oporoka veljavna, kasten nujni delež Vam pripada in če se nujni delež računa tudi od premičnin? dgovor: Oporoka je veljavna, če je napravljena v predpisani obliki, če ni bila napravljena pod silo, grožnjo ali v zmoti. Kdaj je oporoka veljavna po obliki, je oorazlo-ženo v pravnem kotičku v Pomurskem vestniku z dne 21. 1. 1961. Ce med zapuščinskim postopkom nastane med dediči spor o veljavnosti oporoke, se prekine zapuščinski postopek in dediče, katerih trditve so manj verjetne, napoti na pravdo, da se v pravdnem postopku ugotovi veljavnost, oziroma neveljavnost oporoke. Oporoka se ne more izpodbijati iz razloga, da zapustnik z oporoko ni zapustil nujnemu dediču ničesar, ali pa le, da z oporoko določeni delež ne dosega nuj-; nega deleža. V tem primeru se lahko zahteva samo nujni de-; lež oziroma dopolnitev tega. Nujni delež znaša polovico zakonitega deleža, ali pa tretjino tistega dela zapuščine, ki bi ga dobil, če ne bi bilo oporoke in bi nastopilo dedovanje po zakonu. Nujni delež se računa od celotne zapuščine, v katero spadajo poleg nepremičnin tudi zapustnikove premičnine. Na Vaše vprašanje Vam konkretno ne moremo odgovoriti, ker v svojem dopisu niste navedli, v kakem sorodstvu ste bili z zapustnikom. Vprašanje: Od svojega moža ste se razvezali, ste brez sredstev za preživljanje, zanima Vas, če Vas je bivši mož dolžan preživljati? Odgovor: Razvezani zakonec ima po 70. členu Zakona o zakonski zvezi pravico do preživnine in sicer ob tehle pogojih: 1. da je nepreskrbljen, to je da nima sredstev za preživljanje in da je nezmožen za delo ali nezaposlen; 2. da zakonska zveza ni bila razvezana po njegovi krivdi. O preživljanju se odloči v razvezni pravdi, ali pa tudi v posebni pravdi, če se preživnina zahteva pozneje, vendar morajo biti zgoraj navedeni pogoji za določitev preživnine, podani že v času razveze. ŠE BOLJ V ŠIRINO SOBOTA NAJ BI ŽE V BLIŽNJI PRIHODNOSTI DOBILA DELAVSKO ŠPORTNO DRUŠTVO — NK GRAFIČAR SEKCIJA TEGA DRUŠTVA — OB DOSEDANJIH UGODNIH USPEHIH TUDI LEPI OBETI: PO KONČANEM SPOMLADANSKEM TEKMOVANJU KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA VSTOP V SCL — NAJVEČJI PROBLEM KLUBA: IGRIŠČE. Na letnem občnem zboru Nogometnega kluba Grafičar, ki je bil v nedeljo dopoldne, se je po izčrpnem poročilu sekretarja kluba Pavla Skrabana in ostalih funkcionarjev razvila živahna razprava o dosedanjih uspehih in slabostih v tem klubu kakor tudi o perspektivah za prihodnost. Značilnost občnega zbora je bila v tem, da se razprava ni omejevala zgolj v klubske okvire, marveč je z nekaterimi tehtnimi ugotovitvami . in pobudami posegla tudi v športno življenje širše okolice. V I. kakovostnem razredu MPL doseženo tretje mesto je prav gotovo ugoden uspeh za prvo moštvo in klub kot celoto; da ni bilo nekaterih spodrsljajev, bi soboški Grafičar lahko pristal tudi tik za vodečim Kovinarjem iz Maribora. V spomladanskem tekmovanju bo potrebno še z večjim poletom nabirati tekmovalne točke v športnih srečanjih in si tako v okviru danih možnosti povečati izglede tudi za uspeh v kvalifikacijskih tekmah za vstop v SCL. Toda uspeh v kvalifikacijah je mogoče vezati samo na realne možnosti, ki že sedaj obstajajo v klubu, vendar pa jih bo potrebno še povečati z večjo discipliniranostjo in športnim prizadevanjem igralcev in klubskega vodstva. To prizadevanje bo tudi odsihdob temeljilo na zdravih športnih in amaterskih načelih, ki so odlika, na katero so v klubu upravičeno ponosni in ki jim je že doslej v znatni meri pripomogla k zasluženemu ugledu ne le v pomurski, marveč tudi v širši športni javnosti. Tudi pionirsko moštvo se je dokaj uspešno uveljavilo v tekmovanju v okviru Pomurske nogometne lige, v prihodnosti pa bodo vzgoji mladega naraščaja posvetili še večjo pozornost. Največji problem za klub predstavlja igrišče, brez katerega ne more dovolj uspešno uresničevati svojega glavnega smotra: množičnosti in vzgoje mladega naraščaja. Doslejšnja prizadevanja so prav spričo pomanjkanja lastnega igrišča zadela ob težko premagljive ovire. Zato bodo tudi glede igrišča poskušali najti začasno rešitev, prvenstvena skrb in tudi pomoč kluba pa bo veljala naporom za zgraditev osrednjega športnega parka v Soboti. Lansko delovanje kluba je kljub čistemu amaterizmu terjalo izdatna finančna sredstva, ki presegajo 700 tisoč din, zato pričakujejo, da jih bodo delovni kolekti- vi soboških podjetij letos še izdatneje podprli, potrebna sredstva pa bodo skušali pridobiti tudi iz lastnih virov. Na zboru so dali tudi pobudo za ustanovitev delavskega športnega društva v Soboti, v katerega bi se predvidoma vključil tudi NK Grafičar kot samostojna sekcija. Ustanovitev takega društva narekujejo že obstoječe potrebe v naglo se razvijajočem pokrajinskem središču; organizacijsko, kadrovsko in strokovno pa naj bi združilo in usmerjalo že delujoče športne aktive, skupine in posamezne športnike v soboških delovnih kolektivih ter jih vzpodbujalo k stalnemu in načrtnejšemu delovanju na športnem področju. Pobudniki si v svojem prizadevanju obetajo zlasti razumevanje sindikalnih organizacij, katerim bo novo društvo lahko v veliko pomoč pri razvijanju delavskega športa in rekreacije. Na občnem zboru so Že izvolili iniciativni odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno za ustanovitev društva. Nogometaši se pripravljajo Po krajšem odmoru so se pričeli pripravljati tudi nogometaši za še uspešnejši start v spomladanskem tekmovanju. Igralci prvega moštva NK Sobota so do nedavnega trenirali v telovadnici, v nedeljo pa so se prvič srečali na prostem. Prijateljska tekma med A in B moštvom tega kluba se je končala z rezultatom 3:3. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bodo igralci Sobote imeli odslej treninge na prostem, do začetka tekmovanja za prvenstvo v SCL pa imajo v programu 6 prijateljskih srečanj, med njimi nekaj tekem z renomiranimi nasprotniki iz soseščine. Kot kaže, bo I. moštvo Sobote spomladi nastopalo v pomlajeni postavi, vendar se bodo pri pomlajevanju naslonili izključno na lastne vrste in vključili v moštvo par novih nadarjenih igralcev. Izpisnico iz kluba sta dobila dosedanja igralca I. moštva Ludvik Norčič in Boris Potočnik. Tudi Nafta v Lendavi se, kot kaže, z velikim poletom pripravlja, da bi se v spomladanskem delu tekmovanja v SCL znebila nevarnega mesta na repu lestvice in ostala še naprej v tem kakovostnem razredu. To bo ob dosedanjem bornem izkupičku izredno težavna naloga! Moštvo so tudi okrepili z novimi igralci, ki precej obetajo, vendar še njihovega znanja in ru- tine ni moč ocenjevati po prvih nastopih, kajti za uspeh je bistveno važna uigranost moštva kot celote. Po prijetnem presenečenju, ki so ga lendavski nogometaši pripravili predzadnjo nedeljo na domačem igrišču z zmago nad gostujočim Varteksom iz Varaždina, pa je zadnjo nedeljo prispela iz Varaždina precej drugačna vest: Nafta je morala v povratnem srečanju s tamkajšnjim Varteksom premočno položiti orožje pred nasprotnikom z rezultatom 0:8. Tudi naš predstavnik v I. razredu MPL — soboški Grafičar — se z veliko vnemo pripravlja na spomladanski start. Zaenkrat trenirajo v telovadnici soboškega TVD. Spomladansko tekmovanje bo za črno-bele izredno važno, saj je potrebno, z ugodno dokončno uvrstitvijo moštva na lestvici te kakovostne skupine opravičiti pravico za kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v SCL, ki bo pred tem klubom. Tudi v moštvu »Grafičar-ja« ne bo bistvenih sprememb, razen novega igralca J. Maroše, ki se je že vključil v priprave prvega moštva. Kakor vidimo — povsod skrbne priprave in ugodni obeti, toda kaj bo od napovedanega tudi uresničeno, bomo lahko videli šele v bližnjih borbah za točke na zelenem polju! 12 DELEGATOV IZ POMURJA Na I. kongresu telesne kulture Slovenije, ki bo 7. in 8. aprila 1961 v Ljubljani, bo po sklepu skupnega Sekretariata upravnega odbora Partizana in Športne zveze Slovenije zastopalo Pomurje 12 delegatov. Štirje delegati bodo iz soboške, po 2 iz ljutomerske, lendavske-in radgonske občine, občini Beltinci in Petrovci—Šalovci pa bosta poslali na Kongres po enega delegata. PRED POMEMBNIM POSVETOVANJEM Okrajni odbor Socialistične zveze v Murski Soboti je sklical za sredo, 15. februarja v Soboti posvetovanje o ustanovitvi okrajne zveze za telesno vzgojo. Na dnevnem redu posvetovanja, kateremu pripisujejo v pomurski športni javnosti velik pomen, je poročilo o stanju telesne kulture v Pomurju, razprava o vlogi okrajne zveze za telesno vzgojo in njeni u-stanovitvi ter izvolitev iniciativnega odbora. V RAKIČANU — STADION Letos bodo pričeli v Rakičanu graditi večji stadion, na katerem bodo igrišča za nogomet, košarko, mali rokomet in odbojko, štiri lahkoatletske steze v krogu, itd. Na stadionu bo poleg športnih naprav tudi otroško igrišče. Stadion bosta gradila Srednja kmetijska šola ih tamkajšnje TVD Partizan. Predvidoma bo veljal okrog 4 milijone dinarjev, ob tem, da bodo večino težaških del opravili prostovoljno. Stadion bodo pričeli graditi že letos, 1 popolnoma urejen pa naj bi bil ob koncu leta 1962. Na spomlad za košarkarje v Morski Soboti DVOJE REPIRUŠklH SREČAJ PRVI KANUJI Pred kratkim so na soboški I. Osemletki ustanovili brodarsko sekcijo, ki bo delovala pod okriljem PSD »Mladost«. Najbolj marljivi člani nove sekcije so v zimskih počitnicah izdelali dva kanuja, prva v Pomurju, s katerima bodo poleti tekmovali na Muri. V letnih počitnicah nameravajo taboriti tudi ob morju. V prihodnosti bodo mali brodarji napravili še več kanujev za športne potrebe v svoji sekciji. P. J. KOŠARKARJI V PRETEKLEM TEDNU Pretekli teden je bilo v gimnazijski telovadnici nekaj prijateljskih srečanj. Tekem sedmega kola zaradi odsotnosti tehničnega vodstva niso odigrali, zato jih bodo proti koncu tega tedna. Ko bodo končane vse tekme v jesenskem delu, se bo takoj pričelo tekmovanje v spomladanskem delu. Pretekli teden je bila v Ljubljani seja republiške Košarkarske isveze. Po razpravi o delovanju Pomurske košarkarske podzveze, ki je v zadnjem času zelo aktivna, je bilo predlagano, naj bi pomurski košarkarji letošnjo spomlad priredili v Soboti finalno tekmovanje za košarkarsko prvenstvo vajenske mladine LRS in pionirsko tekmovanje za prvenstvo LRS. Tekmovanja naj bi bila_v. drugi polovici marca, ob otvoritvi telovadnice na ESŠ in trgovski šoli. Stroške prvega tekmovanja bo delno krila republiška Košarkarska zveza, ostalo pa bo poravnala Tr- govinska zbornica LRS. Pionirsko tekmovanje za prvenstvo bo v glavnem organiziralo PŠD »Mladost«, denarna sredstva za organizacijo pa bo prispevala zveza. Na seji so tudi razpravljali o sodniškem problemu, kajti za sedaj imamo v Soboti le nekaj sodnikov, kar pa je za nadaljnja liga ~ka tekmovanja občutno premalo. Zato so sklenili, da bodo v kratkem priredili v Soboti poseben sodniški seminar, ki naj bi dal Pomurju vsaj nekaj kakovostnih košarkarskih sodnikov. Za predavatelje bo poskrbela republiška zveza. -jz- POMURSKI VESTNIK, 9. FEBR. 1961 4 n ih vožnjah tudi na Dnevu LT v Lendavi. Člani društva so izdelali dva prototipa traktorskih prikolic, namenjenih prevozu hlodovine. »Nameravamo pa preusmeriti strojni krožek v proizvodno sekcijo, v kateri bi obravnavali vse nove postopke proizvodnje, ki jih bomo morali uvajati,« je poudaril predsednik društva. Poleg tega bodo še nadalje ohranili stalne stike z o-bema šolama v Ljutomeru, kjer je okrog 100 pionirjev, ki jih poučujejo člani tega društva o strojništvu in podobnih dejavnostih svojega podjetja. Še najbolj zanimivo pa je to, da je društvo s svojim avtomobilom izšolalo večje število šoferjev za avto-moto društvo Ljutomer in društvo v Križevcih pri Ljutomeru. Podobnih stikov z društvi in klubi Ljudske tehnike bi lahko bilo več, je potožil tov. predsednik, če bi bil' v Ljutomeru tudi občinski odbor Ljudske tehnike, ki bi usmerjal celotno tehnično-vzgojno dejavnost. V Murski Soboti smo se obrnili na tehničnega vodjo društva LT za gimnazijo in učiteljišče, tov. JOŽETA RAJHA. Zvedeli smo, da je društvo staro šele 3 mesece in aa mu do dograditve novega dela šolskega poslopja, ki je namenjen predvsem tehnični vzgoji, primanjkujejo prostori. »Trenutno lahko deluje samo avto-moto sekcija, za katero imamo na razpolago prostore avto-moto društva Sobota,« je povedal tov. Rajh. »Za fotoamaterje nam je dal prostor v fizikalnem kabinetu prof. Avsec, za radioamaterje pa nam ne more nuditi pomoči niti soboški radioklub, ker ta nima prostorov niti zase. Ker je tako, bo težje ustvarjati pogoje še za letalske modelarje — razen v prostorih aerokluba — in brodarske modelarje. V kolikor bo brodarsko društvo sposobno s svojim plovnim parkom razvijati aktivnost v brodarstvu, bo nastala tudi sekcija brodarjev.« Kaže, da je v tem društvu mogoče razviti posebno živahno aktivnost v skupnem razpravljanju o tehničnih vprašanjih. To zategadelj, ker se pripravljajo v zadnjem razredu na maturitetne naloge v veliki meri iz tehničnih tem. »Ti tovariši bodo lahko koristili tudi izven, društva,« je poudaril tov. Rajh. »Ker bodo lahko predavali v bližnji okolici mesta in seveda v krajih, od koder so doma.« Slednje je zlasti važno zato, ker v Ljudski tehniki primanjkuje prav mladih ljudi. tudi dopisni študij je ugoden Zadnje čase se nam ponujajo najrazličnejše možnosti za izobraževanje. Tisti, ki ne morejo pustiti službe, da bi tako nemoteno študirali, imajo možnosti za izredni študij na visokih in višjih šolah, ali na šolah za odrasle, ki obstajajo v več krajih. Kot zelo ugodno obliko pa brez dvoma lahko štejemo dopisni pouk, ki ga že več let po vrsti organizira Dopisna šola v Ljubljani. Tisti, ki študira na dopisni način, lahko nemoteno opravlja službo, res pa je, da mora žrtvovati precej prostega časa. Dopisna šola v Ljubljani ima več oddelkov: administrativno, splošnoizobraževalno in eko- nomsko srednjo šolo ter organizira tečaje tujih jezikov. Gradivo dobivajo dopisniki v določenih presledkih na dom. Ko predelajo snov, se lahko prijavijo k izpitu na najbližnji ESŠ. Za to imajo vsako leto po štiri redne roke, ki pa si jih lahko posamezniki izbirajo sami. Ko končajo prvi letnik, lahko začnejo s pospešenim študijem, ker ostali letniki niso točno vezani na šolsko leto. V začetku prireja šola predizpitne seminarje in seminarje za težje predmete, kjer kandidati skupno predelujejo snov. Tudi v našem okraju je zanimanje za ta način izobraževanja vsako leto večje. Lansko jesen se je v prvi letnik vpisalo že okrog 25 dopisnikov, največ iz goričkih predelov. V začetku imajo seveda težave in nekateri celo popustiio. pri večini pa težave izpodrine želja po znanju. Res pa je, da so kriteriji pri izpitih najmanj tako strogi kot na rednih šolah, snov pa še obširnejša. Kako je s tem načinom študija, nam bodo najbolje povedali prvi trije absolventi Dopisne ekonomske srednje šole: Franček Sitar iz Ljutomera. Jože Gruškovnjak. in Stefan Karba iz Murske Sobote. Franček Sitar: »Študiral sem samostojno, brez obiskovanja seminarjev. Letnike bi lahko končal že prej, če bi dobil gradivo. Izbral sem takle način študija: Najprej sem snov nekajkrat prebral, nato pa si izdelal obširne povzetke ter jih še posebej preštudiral. Pred izpiti pa sem iz teh napravil še manjše povzetke ter preizkusil svoje znanje. Bilo je sicer težko, vendar smo s pomočjo Gl. odbora ZB in z velikim razumevanjem ESS v Murski Soboti vsi trije končali vse štiri letnike. Sam sem se že vpisal na Višjo pravno šolo v Maribor.« Jože Gruškovnjak: »Največ težav je bilo zaradi tega, ker sem poleg študija opravljal še službo. V začetku sem obiskoval seminarje. S študijem sem moral pohiteti, ker sem se vpi- Jože Gruškovnjak sal na Višjo komercialno šolo.« Štefan Karba: »V začetku sem obiskoval seminarje. Snov je bila zelo poljudno podana, pa tudi na ESS v Murski Soboti so nam dali precej pomoli. Dopisni študij je zares posrečena oblika izobraževanja, saj sem lahko ostal ves čas v službi. Upam, da bo tako tudi vnaprej; vpisal sem se namreč na Višjo komercialno šolo. Res pa je eno: prostega časa mi ostane zelo, zelo malo.« Odločilno vlogo pri študiju igra samo dvoje: neuklonljiva želja po znanju ter odločna volja! OFEVZIVA ŠOVINISTOV V TRSTU V zadnjih dneh je neofašistična in revanšistična Lega nazionale« organizirala vrsto šovinističnih izpadov proti slovenskemu življu v Trstu in pri tem vzklikala »Ven s ščavi< (psovka za Slovence). Pred dnevi so naščuvali študentsko in dijaško mladino, da je branila italijansko nacionalnost z demonstracijami proti Slovencem. V soboto je sprevod vnetih šovinistov krenil proti slovenski tržaški kreditni banki v ulici Filzi. Na »čelu« te povorke so bili ljudje, ki so se kasneje pozdravljali s fašističnim pozdravom. Po vzklikanju pred banko so krenili na gradbišče kulturnega doma, kjer je prišlo do spopada med policijo in študenti. Policija je sicer intervenirala toliko, da je preprečila rušenje ograje in mor- da celo rušenje nedokončanega doma, kljub temu pa se ni potrudila, da bi razgnala demonstrante, ki so na nekaterih mestih še pričeli podirati 'ograjo. S kamenjem so obmetavali posamezne delavce in e-nega zadeli celo v glavo. Naslednji izpad je napravil neki Albin Zanon iz Padove, ki je pred dnevi razbil v Križu pri Trstu spominsko ploščo žrtvam fašističnega nasilja. Da so demonstracije naperjene proti Slovencem in proti Jugoslaviji in da imajo izrazit šovinistični in revanšistični značaj, vidimo lahko tudi po tem, da so na trgu Unita pred sedežem mestnega župana in vladnega generalnega komisarja izobesili zastave Istre, Dalmacije in Reke. Italijanski šovinistični in i-redentistični krogi so se odločili za takšne postopke, ki kalijo odnose med tržaškimi Italijani in Slovenci zato, ker so napovedovali spremembo fašističnih paragrafov 122 in 137 kazenskega in civilnega postopka, ki zahtevata izključno uporabo italijanščine na sodišču. Z odpravo teh paragrafov še zdaleč ne bi uvedli v Trstu in okolici dvojezičnosti, pač pa bi priznali Slovencem pravico, da uporabljajo slovenščino v stikih s sodnimi oblastmi. »Lega nazionale« je takšne pravice pojasnila drugače. Trdi, da hočejo uvesti dvojezičnost, da je italijanski narod v nevarnosti in, da bi preprečili študentom obvezno učenje slovenščine ter onemogočili poniževanje in žalitev mesta, so se odločili za revan-šistične izpade. Tudi na tržaške oblasti odpade za zadnje izgrede velika odgovornost, saj so molče dovoljevale demonstracije, mirno spremljale žaljivo vzklikanje ter uradno spremljale ljudi, ki so imeli v žepih legitimacije neofašistične organizacije. S takšnim zadržanjem so oblasti vzpodbujale tisti sile, ki so preko boja proti dvojezičnosti netile revanšistični duh ter podžigale željo po sosednjih o-zemljih in to celo po Reki in Dalmaciji. Ali so to prizadevanja italijanskih oblasti, da bi dokončno zgradile most med Italijo in Jugoslavijo? S svojim zadržanjem kažejo izrazito dvoličnost. Na eni strani obljubljajo pravice slovenski manjšini, na drugi strani pa s tiho privolitvijo silijo šovinistične kroge v boj proti Slovencem, tako da bi lahko opravičili svojo nepopustljivost pri dajanju pravic nacionalni manjšini. Vse slovenske organizacije v Trstu so takoj protestirale ter zahtevale sprejem pri generalnem komisarju dr. Palamari. Tudi ostalo prebivalstvo je že izrazilo svoje ogorčenje nad izpadi nahujskane šovinistični ne mladine. Pokrajinski odbor generalne konfederacije italijanskih delavcev je objavil protest, v katerem med drugim obsojajo napad na gradbišče slovenskega kulturnega doma. Neodvisna socialistična zveza je v svojem proglasu pozvala demokratske in protifašistične sile, da zavzamejo jasno stališče do zadnjih dogodkov na tržaških ulicah. Poslanec KP Italije pa je v rimskem parlamentu predal interpelacijo predsedniku vlade in notranjemu ministru ter zahteval, da preprečijo nadaljevanje re-vanšističnih demonstracij. Tržaške ulice te dni VEČER UMETNIŠKE BESEDE V počastitev 8. februarja, kulturnega praznika slovenskega naroda, je Klub prekmurskih akademikov priredil v ponedeljek v soboški kino dvorani literarni večer pod naslovom »Večer umetniške besede«. Po uvodni besedi prof. Štefana Sedonje so brali svoja dela mladi literati Jože Ternar, Drago Grah in Branko Semen; Boris Kralj, član Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani pa je recitiral več pesmi Naceta Kranjca-Pajlina, medtem ko je Olga Vogrinec prebrala povest Miška Kranjca. Vse nastopajoče je v celoto povezal z glasbeno spremljavo Franc Ha-još. Slavica Čurič in Stane Ho-čevar pa sta deklamirala »Zdravljico« in »Povodnega moža« Franceta Prešerna. Za literarni večer je bilo med prebivalci M. Sobote veliko zanimanje. posebno pa še med mladino. Zato ni bilo tudi nič čudnega, da je bila dvorana polna kot redkokdaj ob takih prireditvah in da so mnogi morali celo stati. "VESELA PRLEKIJA" V soboto so imeli v Radencih prleški študentje uspelo prireditev pod naslovom "Ve-sela Prlekija". V levo dekori-ravi dvorani radenske kavarne je v veselem pronramu sodelovala tudi "Prleška Mickat". V ŠOU ŠE VEDNO TEŽAVE Pred kratkim smo obiskali direktorja Zavoda za prosvetno in pedagoško službo pri OLO Murska Sobota Belo Horvata in prosvetnega svetovalca Iva Orešnika in se z njima v kratkem razgovoru pomenili o nekaterih problemih v reformirani šoli ob začetku letošnjega drugega polletja. V ponedeljek so šolarji zopet napolnili šolske klopi. Ko smo se zanimali za pomoč prosvetnih svetovalcev u-čiteljem pri njihovem delu, so nam na zavodu omenili, da so v letošnjem šolskem letu organizirali vrsto seminarjev, na katerih so predavali znani prosvetni delavci iz Ljubljane. Tudi prosvetni svetovalci, ko o-biskujejo posamezne šole, dajejo neposredno pomoč in nasvete učiteljem. Vendar je delo le-teh otežkočeno, saj pridejo na vsakega prosvetnega svetovalca vse šole v dveh občinah. Prosvetnim svetovalcem bi morali biti v veliko pomoč šolski upravitelji, ki pa zaradi preobremenjenosti z material-no-administrativnimi deli ali s celodnevnim poučevanjem, tega ne zmorejo. Na Zavodu za prosvetno in pedagoško službo ugotavljajo, da so učni uspehi vendarle, v prvem polletju letos skoraj na večini osnovnih šol boljši v •primerjavi s prejšnjimi leti. Naj navedemo nekaj številk o uspehih v letošnjem prvem polletju. V našem okraju je v prvih razredih osnovnih šol 9.232 učencev, od katerih je uspešno končalo prvo polletje 7.755 ali 84 odst. s povprečno oceno 3,2. V četrtih in petih razredih je v okraju 6.305 u-čencev, od katerih je izdelalo 4.994 ali 79,2 odst. s povprečno oceno 3. V zadnjih treh razredih imamo v okraju 5.787 učencev, od katerih je izdelalo 4.237 ali 73,3 odst. s pov- prečno oceno 2,9. Skupno imamo v okraju 21.324 učencev osnovnih šol. Od teh je prvo polletje uspešno končalo 16.986 ali 79,6 odst., 19,6 odst, učencev ni izdelalo, neocenjenih pa je bilo 128 učenčev. Povprečna ocena za vse osnovne šole v okraju je 3. Na Zavodu tudi ugotavljajo, da so učni uspehi tistih učencev, ki so po novem zakonu o osnovnih šolah napredovali brez ponavljanja razreda, čeprav so imeli negativne ocene, zadovoljivi. Temu pa je vsekakor veliko pripomogla tudi dodatna pomoč učiteljev slabšim učencem. Dovolj nazorno nam o tein priča tudi tale podatek: medtem ko je bilo v šolskem letu 1958/59 2.548 učencev, ki so razred morali ponavljati, se je ta številka v šolskem letu 1960/61 zmanjšala na 1.076 po-navljalcev. Pri tem moramo o-meniti tudi to, da se število otrok nenehno veča. V šolskem letu 1957/58 je bilo v okraju 19.468 šolarjev, v letošnjem šolskem letu pa že 21.324. Cankova — zvečer pri študiju JOŽE BEZJAK - PETDESETI,ETVIK Dragi Jože, saj ne boš zameril, če želim tokrat s Teboj pokramljati na ta nenavaden način. Ne gre zato, ker si, kot pravijo, srečal Abrahama; to je stvar osebnega okusa. Če takole malo premisliva, bi moral praznovati Ti ta živi jenj-si praznik šele ob svoji sedemdesetletnici, saj si še tako mladosten in poln mladostne sile: Nekoč si mi pravil, da si pri-kukal na svet pri Tomanu, tam pri Ormožu, in da je bil Tvoj oče prav tako šolnik, kot si Ti. Takrat so dobivali učitelji bolj malo penez za svoje delo, zato si si moral pomagati sam; muziciral si po kavarnah v Mariboru in lovil skupaj tiste uboge dinarje za še bolj ubogo življenje. Potem si končal učiteljišče v Mariboru, odslužil soldate in šel učiteljevat v Prekmurje, ki tiste čase ni bila nobena Indija Koromandija za vaše učitelje. Bil si mlad in poln ognja, in čeprav si imel izposojeno kolo, si hodil pridno v Ljutomer in si sodeloval nekaj časa v ljutomerskem orkestru. Dobro si obvladal violino in čelo. No, vojna tudi s Teboj ni bila prijazna. Znašel si se na pravem mestu in veš, da je v današnjem našem lepšem živ- ljenju tudi drobec Tvojega trpljenja in žrtve. Kakšno leto po svobodi si prišel v Gornjo Radgono na takratno nižjo gimnazijo. Dve leti si hodil pridno ra grajski hrib, kjer si bil mladim šolarjem vzoren učitelj in vzgojitelj. Ko si odšel v Ljubljano, smo bili vsi skupaj hudo prizadeti. Zato nam je bilo prijetno. ko si se zopet vrnil v Gornjo Radgono, Kmalu si postal ravnatelj na novo osnovani glasbeni šoli v G. Radnoni, ki je pravzaprav Tvoje delo. To si Še danes. kljub velikim težavam, ki jih imaš Z glasbenimi vzgojitelji, saj delaš največ z "zoosoieni-m" glasbeniki. No, in na to tudi ne smeva pozabiti, da si bil vrsto let predsednik radgonskega kulturno-umetniške-ga društva, da si bil prvi pevovodja radgonskega mladinskega zbora in odličen pevovodja mešanega zbora radgonskega SKUD. In še danes si neumoren predsednik občinskega Sveta za šolstvo, in kdo ve, kako bi izgledale šole v občini, če ne bi bilo Tebe. Ver-jami, Jože, da Ti je Radgona hvaležna za vse, zato Ti želi še mnogo zdravih let! Manko Golar V KRATKEM PO POMURJU PETROVCI — ŠALOVCI — Na zadnji seji Občinskega odbora Zveze borcev NOV občine Petrovci Šalovci so razpravljali med drugim o proslavi 20. obletnice vstaje. Sklenili šo, da bo centralna proslava v počastitev 20. obletnice vstaje na dan 22. julija 1961 v Gornjih Petrovcih. Imenovali so poseben pripravljalni odbor, ki bo skupno z ostalimi organizacijami izdelal podrobnejši program proslave. BUCKOVCI — Člani KPD v Bnčkovcih so v nedeljo priredili v tamkajšnji dvorani Prleško gostuvanje«. Udeležba je bila izredno dobra. S programom bodo sodelovali tudi na veliki pustni prireditvi v Ptuju. ROGASOVCI — V nedeljo bodo imeli v Serdici otvoritev elektrike. Tako bo 60 gospodarstev v Serdici in Ocinju zasvetilo z električno lučjo. Za elektrifikacijo so vaščani prispevali blizu 4 milijone dinarjev, transformator in opremo pa je prispevalo podjetje Elek-tro Maribor—okolica. NEGOVA — Krajevni odbor SZDL pri Negovi je pred nedavnim imenoval pripravljal- ni odbor za gradnjo zdravst-veno-kulturnega doma. Opeko nameravajo s prostovoljnim delom pripraviti še letos. Organizacija SZDL pa je organizirala posebno nabiralno akcijo za nakup televizorja. Dobršen del sredstev bodo prispevale tudi ostale vaške organizacije. PROSENJAKOVCI — Te dni so imeli posvetovanje predstavniki zadrug Ratkovci—Prosenjakovci in Selo—Fokovci skupno s predstavniki organizacije SZDL. Obravnavali so združevanje omenjenih zadrug. O združitvi se niso docela sporazumeli in bodo to vprašanje obravnavali še na prihodnjem sestanku. STAVESINCI — Kakor smo zvedeli, bo Prosvetno društvo v Stavešincih priredilo prihodnjo nedeljo maškerado. Minulo nedeljo pa so imeli maškerado pri Vidmu. Priredilo jo je gasilsko društvo. Dobiček so namenili za dograditev gasilskega doma. GRAD — Včeraj je Avto-moto društvo iz Murske Sobote začelo pri Gradu šoferski tečaj. Tečaja se udeležuje 30 kandidatov. TIŠINA — Začetna dela pri gradnji nove osemletke na Tišini so že v teku. Vaščani iz vasi Murski Črnci, Gradišče, Tropovci in Tišina so navozili gramoz za betoniranje temeljev, vaščani iz Vanča vesi pa so pripravili les za žganje zidne opeke. Dosedaj je bilo opravljenih že okrog 800 ur prostovoljnega dela. BUCKOVCI — Prejšnji teden je imela organizacija Zveze borcev letni občni zbor. Po kritični oceni dela organizacije so med drugim sklenili, da bodo priredili 22. julija skupno s Socialistično zvezo in o-stalimi Vaškimi organizacijami proslavo 20. obletnice revolucije. Gasilsko društvo namerava ob tej priložnosti razviti društveni prapor. Ura ima svoje muhe. Zgodi se, da kar na lepem noče več tiktakati. v takem primeru ni drugega izhoda, kakor da jo damo »zdravniško« pregledati najbliž-njemu urarju. Če je potrebna urarjeva »operacija«, se moramo sprijazniti, da bomo nekaj dni merili čas brez ure. Tako je bila moja ura kakih 10 dni v »bolniški« v soboškem Urarstvu na Titovi cesti. Ker so mi zatrdili, da bo tega in tega dne »ozdravljena«, sem tistega dne z veseljem vstopil v urarstvo. Mojega veselja pa je bilo hitro konec. Komaj sera jo spoznal med mnogimi drugimi pokvarjenimi urami v neki škatli iz kartona. Se vedno je bila »bolna«. Ni še prišla na vrsto. Toda uro sem nujno potreboval. Prihodnji dan sem moral za nekaj dni odpotovati iz Murske Sobote. Človek pa je brez ure, kakor dan brez sonca. ČE SE POKVARI URA »Prosim, popravite mi jo do jutri. Moram odpotovati ...,« sem ponižno prosil. «Ni mogoče«, sem slišal glas izpod upognjene glave nad neko drugo pokvarjeno uro. »Pa vendar... Obljubili ste mi ... Potrebujem jo ...«. Odgovora ni bilo. Misli so se porajale druga za drugo. Mislil sem, da bo popravljena vsaj do takrat, ko se bom vrnil s potovanja. Zato sem z večjim pogumom vprašal: »Prosim, povejte mi, kdaj bo popravljena?«. Odgovora zopet ni bilo. »Prosim, povejte ml, kdaj bo , popravljena?«. Tudi zdaj brez odgovora. »Tovariš, prosim povejte ml, i kdaj bo popravljena?«. Odgovora zopet ni bilo. »Prosim, povejte ml, kdaj bo i popravljena?«. i Tudi zdaj brez odgovora. »Tovariš, prosim, povejte mi, kdaj bo popravljena moja ura?« Zopet brez odgovora. Prisiljen sem bil vzeti nepo- pravljeno uro in jo odnesti v urarsko delavnico v bližini podružnice Večera. (Drugi dan Je bila popravljena). Ko sem odhajal iz Urarstva na Titovi cesti, so se mi vsiljevale tele misli: ali Je tovariš v omenjenem urarstvu kdaj slišal o solidni postrežbi in o vljudnem odnosu do strank? Po vsem tem, kar sem doživel, najbrž ne? Rudi Jaušovec POMURSKI VESTNIK, 9. FEBR. 1981 3 Franc Sitar ČESTITKE Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral OSKAR NORČIČ. Čestitajo člani Kluba prekmurskih akademikov in kolegi Antonu Grlecu, sodarju iz Vadarec, in Heleni Krenos, iz Motovilec, želijo na novi življenjski poti mnogo sreče in zadovoljstva dobri prijatelji Helenci in Stefanu Hajdinjaku mnogo razumevanja in osebne sreče v novem življenju. Ivan, Vlado, Evgen, Zoli, Karči PRESELITEV Prejšnji teden se je preselila Studijska knjižnica v Murski Soboti iz gradu v stavbo GRAJSKA ulica 2, kjer spet fedno posluje, čitalnica je odprta ob delavnikih: v ponedeljek, sredo in v petek od 12. do 19. ure, v torek in četrtek od 7. do 12. ure, v soboto pa samo do 12. ure. Uprava PGD V MURSKI SOBOTI razpisuje mesto A V TOMEHANIKA s šoferskim izpitom C ali D kategorije. Prijave poslati Gasilskemu društvu v Murski Soboti. Plača in nastop po dbgovoru. ZAHVALA Ob bridki izgubi drage žene, mame in stare mame j MARIJE ŽIŽEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti in darpvali vence. M. Sobota, 6. febr. 1961. Žalujoči j mož, sinova, hčerka, snaha, zet in vnuki. MALI OGLASI ZOP AGROSERVIS Murska Sobota kupi takoj cca 5 m3 suhega borovega lesa (deske različnih dimenzij). Ponudbe pošljite na naslov podjetja. M-118 TRAKTOR Diessel, s hidrauliko (Stajer), kupim. Opis s ceno sporočiti Pavlu Castvenu, Petrovac, JA 51. M-99 KUHINJSKO KREDENCO, žeJezno-travniško, njivsko brano in ot-roško posteljico prodam. Naslov v upravi listi. M-104 GOSPODINJSKO POMOČNICO k štirl-članski družini sprejmem za Maribor. Informacije: Cankarjeva 8, v M. Soboti. M-107 VERANDO, stekleno, leseno in prenosno v izmeri 4 m X 2 m ugod-* no prodam. Naslov v upravi lista. M-108 ZIDANI KA.HLASTI Štedilnik kupim. Naslov v upravi lista,- M-124 STAREJŠO ZENSKO UPOKOJENKO. ki bi pomagala pri gospodinjstvu; sprejmem na stanovanje (v bližini Ljutomera). Naslov v upravi lista. OČALA sem izgubil dne 28. jan. v Murški Soboti. Poltenega naj-ditelia prosim, da jih proti nagradi vrne v upravo lista. M-122 TEDENSKI KOLEDAR Petek, ltL febr. — Dušan Sobota, 11. febr. — Zvezdana Nedelja, 12. febr. — Damjan Ponedeljek, 13. febr. - Katarina Torek, 14. febr. — Pust Sreda, 15. febr. — Vesela Četrtek, 16. febr. — Danilo KINO MURSKA SOBOTA - od 10.-12. febr, ameriški barvni kinema-skopski film: »Nočni prehod«; čd 13.—14. febr. francoski film: »Zločin in kazen«; od 15.—16. febr, madžarski - film: »Zavite stopnice«. SLATINA RADENCI - Od 11.-12. febr. ameriški barvni kinema-skopski film: »Rihard levjega srca«; 16. febr. ameriški barvni film: »Afriški lev«. VERŽEJ - od 11.-12. febr. ameriški barvni film: »Prišel, iz La-Vapiia«. GORENJA RADGONA - od 11.-12. febr. angleški barvili vistivisiop-ski film: "Evropa ponoči"; 15. febr. japonski film: »Ulica sramu«, LENDAVA - od 10,-12. febr. fran- £ cosko-italijanski kinemaskopski film: »Zeha in možicelj«; od 14.—15. febr. češki film: »Zvečer nastopamo«. LJUTOMER ,— 11.-12. febr. ameriški barvni kinemaskopski film: »Sedem nevest za sedem bra-- tov«; od 15.—16. febr. jugoslovanski film: »Rafal v nebo«. KRIŽEVCI PR LLJUTOMERU - od 11-12. febr. francoski film: »Inšpektor ljubi zmedo«; 15. febr. nemški film: »Lizi«, VIDEM OB ŠČAVNICI - od 11.-12. febr. ameriški film: »Visoki jezdec«. Upravni odbor Vodne skupnosti Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta: GRADBENEGA DELOVODJE, TRAKTORISTA Z IZPITOM 50 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV | ‘ Plača in ostalo po dogovoru. Osebne ali pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. Nastop službe je mogoč takoj. V D-110 OPOZORILO Podpisana Rozalija Husar iz Bakovec obveščam občinstvo, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredil moj mož Franc Husar iz Bakovič. Rozalija Husar, Bakovci UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE GRAD , razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z najmanj 2-letno prakso. Ponudbe pošljite na gornji naslov najkasneje do 28. februarja 1961. 0-98 Sprejmemo v službd s takojšnjim nastopom ali pozneje TRGOVSKEGA POSLOVODJO-INJO živilske stroke in za mešano blago — za svojo poslovalnico v Ljutomeru. Pogoji: najmanj 5 let službe v stroki na delovnem mestu poslovodje, neoporečen. Prošnje z dokazili o dosedanjem službovanju pošljite Trg. podjetju "ZARJA" Ljutomer, upravi odbor. Obrtno gradbeno podjetje »TEMELJ« na Cankovi razpisuje prosto delovno mesto NORMIRCA Pogoji: končaila srednja šola ali končana nižja šola z najmanj 2-letno prakso v gradbeni stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe je dostaviti upravi podjetja do 25. februarja 1961. 0-105 Kmetijska zadruga z o. j. »SADJAR« Radoslavci razpisuje imešto RAČUNOVODJE Pogoji: ustrezna kvalifikacija z večletrio prakso. Plača po tarifnem pravilniku zadruge. Nastop službe 15. marca 1981. 0-109 ZOP »AGROSERVIS« MURSKA SOBOTA obvešča, dar po sklepu delavskega sveta v letu 1961 ne bo dajalo reklamnih prispevkov, dotacij i. pd. fin. pomoči in ne bo odgovarjalo na prispele prošnje, ker je podjetje v rekonstrukciji in nima finančnih sredstev. 0-97 ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ROS IVANA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekali sožalje, poklonili vence in kakorkoli skušali- olajšati izgubo dragega pokojnika. Posebej se zahvaljujemo dr. Francu Starcu, ravnatelju bolnišnice v M. Soboti za vso skrb, in zdravniško pomoč, nadalje krajevni organizaciji ZKS in SZDL, gasilcem in pevskemu zboru iz Veržeja, godbi DPD Svoboda iz Ljutomera, vsem govornikom, sosedom in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem — iskrena zahvala. Veržej, M. Sobota, 5. II. 1961 Žalujoči: žena Ivana, hčerka Marica, sin Ivan z družino ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega moža in tateka ANTONA ŠIMONKE se zahvaljujemo vsem sorbdnikom ih znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti v prerani grob in darovali tolikšno število vencev. Iskreno se zahvaljujemo vsem govornikom za pošlovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice v M. Soboti. Lendava, 26. januarja 1961. Žalujoči: žena Marija in hčerka Evika ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega moža, očima, starega očeta JANEZA ŠKAPERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti in mu darovali vence, Iskrena hvala dr. Sedlačku za vso polnoč, ki jo je nudil pokojniku, kolektivu »Pomurskega tiska« za darovani venec, kakor tudi govornikom in pevcem iz ,Veščice za ganljiv govor in petje. Hvala tudi tov. Mariču za poslovilni govor. Murska Sobota, dne 4. febr. 1961. Žalujoči: družine Škaper, Džuban in Hauko Komisija za razpis uslužbenskih mest pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje Murska Sobota drugič razpisuje naslednja delovna mesta: 1. REFERENTA ZA PRIJAVE IN ODJAVE v oddelku za zdravstveno zavarovanje pri zavodu; 2. TREH REFERENTOV ZA ZDRAVSTVENO ZAVARO- VANJE KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV pri podružnicah v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni; 3. Sefa odseka za zdravstveno zavarovanje pri podružnici Gornja Radgona; 4. DVEH REFERENTOV ZA VODENJE KATASTRA IN PREDPIS ZASEBNEGA SEKTORJA pri podružnici Ljutomer in Radgona; 5. DVEH REFERENTOV ZA DAJATVE IN LIKVIDACIJO RAČUNOV pri podružnici Lendava in Ljutomer; 6. VOD JE PISARNE PRI PODRUŽNICI LENDAVA. Pogoji.: Za delovno mesto pod 1 in 6 srednja strokovna izobrazba pisarniške stroke s prakso. Za delovna mesta pod 2 in 3 srednja strokovna izobrazba upravne stroke s prakso. Za delovna mesta pod 4 in 5 srednja strokovna izobrazba finančne stroke s prakso. , Razpis velja 15 dni od objave v Pomurskem vestniku. Interesenti naj vložijo v tem roku prijave, kolkovane s 50 din Razpihni komisiji pri zavodu. Komisija 'za razpis uslužbenskih mest pri OZSZ Murska Sobota Komisija za sklenitev in odpovedovanje delovnih razmerij pri KPZ, obrat Agromerkur v Murski Soboti razpisuje naslednja delovna mesta: Sj FINANČNEGA KNJIGOVODJE 2. KNJIGOVODJE ZA OBRAČUN Pogoji: pod tč. 1. ekonomska srednja šola ali njej enaka šola; pod tč. 2. ekonomska srednja šola in 5-letna praksa. Nastop službe l. marca 1961. Prijave poslati do 25. t. m. Plača po tarifnem pravilniku. 0-121 Kmetijska zadruga z o. j. POLANA-HOTIZA razpisuje JAVNO LICITACIJO osnovnih sredstev za dan 26. febr. 1961 popoldne ob 14. uri, za naslednje predmete: 2 kom. mopeda (Sinson) 1 kom. čistilec (Trier) Zgradbo, zgrajeno z zidno opeko Stekleno embalažo Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. Interesenti si lahko predmete ogledajo, navedenega dne od 10. ure naprej. 0-102 PRLEŠKO GOSTIVANJE TE PA PRIDI, ZAŽELENA GOLOBICA Kako se je služilo in se tu in tam še danes služi gostii-vanje, je opisal v narečju prleški »bukovnik« Peter Skuhala. Opis podajamo v knjižnem jeziku, pustili smo vmes' le nekatere lepe prleške izreke. »Pozafčini, pozafčini,« zakriči Japec na vse grlo. Pozabil je na svojega konjička in odhitel na vas. V naglici je prekopicnil stolek in zibiko. Na vasi je bilo že polno dece. Eden ni imel Časa niti suknje obleči, drugemu je še robača pri pojasu gledala izpod hlač. Sosedov Franček je skočil čez plot, suknja se mu je zadela na kol in se mu razčesnila do ši-jaka. Pa kaj je vse to proti pozavčinom, ki so tako imenitno oblečeni! Na glavi nosijo veliko, podolgovato kapo, s pisanim perjem okrašeno, okoli pojasa imajo privezan lep robec, od prave rame pod levo roko jima visi belo-modro-rdeča ruča iz tančice, eden nosi boben, drugi Irom-peto pa lepo zakrivljene palice, obvezane s trakovi in zvončkom. Tudi džurdže (ploska lesena posoda za vino) imata obešene na rami, v eni je proso, v drugi pa vino, »snehino mleko«. Pozavčina sta plesala, skakala, bobnala, trompetala in z zvončki cin-getala. Kakšno veselje za deco! Ko sta prišla do hiše, kjer sta nameravala vabiti, sta ustrelila iz pištol. Drašehov Martinek je prvi. stopil čez prag, za njim pa njegov pajdaš Martinekov Drašek. Drašek se je v naglici spotaknil čez prag, da, se je potočil tijan do kuhinjskih dveri. No, pa se je kmalu opomogel. Nato je začel Martinek svojo učenost kazati. Rekel je: »Naš mladi ženin in nevesta sta naju poslala k vam. Že od ranega jutra hodiva, pa še nisva ne jedla ne pila. Hodila sva po zelenoj trati, do kolena po blati, no zdaj sva prišla, kamor sva bila namenjena. Kaj pa vi rečete, oča, sva prišla prav?« »Kdo bi znal, kam sta bila namenjena.« »Tja bi rada prišla, kjer zjutraj sonce dol gre, zvečer pa gor.« »Potem pa že nista prav prišla, pri nas sonce ne hodi ne gor ne dol.« i »To pa se lahko prepričava, le odprite nama dveri!« »Aha, prav sva prišla, Drašek, prav. Poglej, da ima hiša štiri kote, v petem pa je pač, tako so nama doma povedali.« Potem sta začela pozafčina razlagati, kako se pripravlja gostuvanje. »Naš mladi ženin in, nevesta sta naju poslala, da bi vas povabila na gostuvanje. Gostuvanje bomo služili tisti četrtek po petku, tijan ta do petka bomo jeli in pili. Vsega bomo-imeli zadosti, jesti in piti. Že štirinajst dni vino v pivnico kotajo, le da se jim je en polovnjak ponesrečil. Po stopnicah jim je, ušel in se razletel. Gor po dilnicah je vino teklo, toliko pa ga je le še ostalo, da smo napolnili pet polževih lupin. Le jesti,' jesti bomo imeli! Zenske že štirinajst dni eno sinico sku-bejo. Poln listnjak je že perja. Pa kakega prašička smo zaklali! Po celem hlevu ga je dekla iskala, slednjo betvo slamice je s Šibatnoj metloj prevrgla, dokler ga ni zasukanega v pajčevino v nekem kotu zagledala. Slanina je bila tako žmetna, da se je vože utrgalo, ko smo jo po vitlu na hišo vlekli. Padla je dol in predrla troje dilnic, potem pa je na pajčevini obvisela.« Tako in podobno sta pozafčina vabila na gostuvanje. Hišni oča jima je ponudil jesti in piti. Potem sta šla še druge vabit. Ce sta na poti koga srečala, sta ga vprašala: »Cujte, možak, ali greva prav proti Stri-govi?« Čeprav sta Šla v nasprotni smeri. Ce pa je nju kdo vprašal, kam gresta, sta enemu rekla: »Za nosom,« drugemu pa: »Boljše znava kakor ti, ki vprašaš.« Bolj znanim sta ponujala iz džUrdžev »snehinega mleka«. Kdor je vzel džiirdž z vinom, je bil srečen, kdor pa se je nameril na džiirdž š prosom, Je proso, ki se mu Je po ustih namešalo, dolgo pljuval po trati. Tako sta vabila celih štirinajst dni. Na gostuvanje vabijo bližnji rod snahin in ženinov, sosede, prijatelje, in za povračilo tiste, ki so kdaj tudi njih vabili. Ce so bili vabljenci prepričani, da se gostuvanje ne bo razvrglo, so začeli nositi darove: k ženinu tisti, ki so bili povabljeni od njega, k nevesti pa tisti, ki jih je povabila ona. Prvi je prinesel velikega purana, drugi puro in purana, stric dva kokota z golimi šinjaki pa dve raci pa še dve goski, soseda je polovila pet najžmečnejših kokoši, da bo bolj tečna žiipa, drugi prinesejo svinjskega mesa iz tunke, zabelo, melo, vrhnje pa sir za pogače. Za gostovanje je potrebna tudi učena kuharica. Vabljenci radi prinesejo svoje darove, zato pa hočejo tudi tečne skuhe. Kuharica je nataknila vsak kot, da je vedela, kje je kaj za v roke vzeti. Urno se je poprijela svojega dela. Na peči je morala rženega in pšeničnega kruha, bosmanov, bidrov, povitic pa še drugih gosposkih pekarij. Dva dni pred gostuvanjem so klali. Moški so cvilili s svojimi pro-lenki po dvori, ženske, pa so brečale z živadjoj po kuhinji in prikleti. V sredo je šel Juško k zdavanju (k poroki). V torek so prišli igrci. Tiho so se postavili na podoknih in zaigrali podoknico, žalostno podoknico so zaigrali Juško si je z robcem brisal oči. Podoknico v tihem mraku jih pride dosti poslušat, največ odrasle dekline. Se dolgo po gostovanji si o podoknici gučijo. Največ guča imajo dekline domače vasi. Prva je rekla: »Kaj bo Juško s Tričevoj Katicoj, ki je vsemu dobremu navajena: se v gorice voziti, po ranoj meši v krčmo na teletino pa še kaj. Ho, še kesal se bo, ker si Katico jemlje. On bo zadovoljen z vsem, Katica pa bo hotela drugače. Zaran za zajtrk kavo pa žemljo ali pšeničjak, v nedeljo za obed govedino ali teletino od mesarja, svilnate robce, lepe, drage janjke in predpasnike. Juško, Juško, od kod boš peneze jemal? Pa šele kakšen jezik ima ta Katica! V celoj fari ga nima para. Prav se mu godi! Zakaj pa hi vzel Kvarove Lizike, kakor je nameraval? Lizika res ni tako bogata kakor ta gizdavka, pa je zato gruba (lepa), pohlevna in delavna, in penez še tudi nekaj zmore. O Juško, jokal se še boš, jokal!« »Glej, Micika, kako si ženin oči briše!« »Naj si le briše,« pravi Julika, »saj to niso zadnje solze, ki mu bodo še tekle po licu.« Take guče imajo nevoščljivke, ki bi rade same z njim pred oltar stopile. Tisti večer pred zdavanjem se moški dogučijo, kako se bodo drugi dan peljali. Zdaj se vozijo k zdavanju na malih kolesljih, tedaj pa so vozili ženiha s štirimi konji pa nevesto s štirimi. Murski poljanci so dosti držali na to, da so bili tisti štirje konji lepi, mladi in sparjeni. Vzeli so enega od tega pa od drugega povabljenca in jih celih štirinajst dni vi-čili vkup voziti. To pa ni bila šala. Mladi konji so itak ogpjeni, in to še pozimi, ko so spočeti. Pa kaj je to za take, ki že v jajnčici silijo na konja! Tako so jih vkup navčili, da so dirjali kot jeleni. Tudi pri nevesti je tisti večer dosti skrbi. Opletalka kuštra (kodra) lase nevesti in svatevcam (družicam). Za kratek čas uganjajo šale in pojejo. Ce se začne nevesta na joč držati, so hitro vse pri njoj, da jo potolažijo. Drugi dan zaran okoli pol osmih se začujejo igrci, znamenje, da je Ženih bliizi. Pri nevestinem domu je vse zaklenjeno, žive duše ni videti, samo šoštar sedi na pragu. Široke breg ti še ima oblečene, pruslik (telovnik) pa staro čoho (vrhnja obleka), na glavi ima širok star klobuk, čevlje pa z motvozom zvezane. Poleg sebe ima smolo, falat (kos) ilovice, šilo, nož, kladivo in vse, kar je čevljarju treba. Na krilu ima star čevelj, en konec drete drži v Jevoj roki, drugega v ustih žveči, z zobom od bičane zabada v kverd. »Dobro jutro, Sumen,« ga pozdravi ženihov starešina, »imate kaj dosti dela?«, »Kaj vas briga moje delo!« »No, no, Sumen, ne bodite tako hitro v ognju! Delo imamo za vas, silno delo.« »Kaj je meni za vaše delo, še svojega ne morem dokončati.« »Pa vam bomo dobro plačali. Ne bomo gledali na tolar ali dva.« »Kakšno delo vas ali te tak peče?« »Ženiha vozimo, pa, se mu je pojdoč črevelj razpočil, tak pa deno (vendar) ne more pred svojo nevesto.« »To je slabo znamenje, ne kaže na srečo. Ce pa je že tako, pa ga zute (sezujte).« »Vuni ga ne bomo zdvali, se nam Še prehladi, gremo v hišo!« »V hišo pa že ne!« ... »Zakaj pa ne?« »V hiši moja baba muhe lovi, če odpremo, joj katera vujde.« »Kje pa so vaši ljudje, ve nikoga nega, kakor da bi vse pomrlo.« »Vsi so odšli boba plet, do mraka ne bo nobepega domov.« »Vi pa imate rani bob.« »To pa že, to. Vi pa letošnjega nanjč jeli niste, kali?« "Če ga vi že ste?" 1 »Ho, že lani.« »Prismoda, budalo!« »Kaj. iaz prismoda? Da vas —« vrže šoštar črevelj mednje in odhiti. Starešina stopi pred dveri pa reče: »Ljudje, odprite nam! Mi smo prišli od daleč pa smo že žejni in lačni.« (Nadaljevanje na 6. strani) I Komisija za razpis delovnih mest pri ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKEM ZAVODU ZA POMURJE V M. SOBOTI razpisuje delovno mesto PISARNIŠKE MOČI Pogoj: pomožni pisarniški referent ali pisarniški referent z znanjem strojepisja in vsaj tri leta prakse. ' Prošnje sprejema Komisija Živinorejsko-veterinarskega zavoda do 25. febr. 1961. 0-106 Grostinsko podjetje hotel »ZVEZDA« v M. Soboti prode na JAVNI DRAŽBI dne 19. februarja 1961 ob 10. uri razno pohištvo, t. j., postelje, omare, umivalnike in drugo. Ogled 1 uro pred pričetkom dražbe. 0-115 POMURSKI VRSTNIK — List izdaja la tiska Casoplsto in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik JOSE VED — Ureluje uredniški odbor — Lift pošiljamo samo po Pre-cedniku — Nenaročenih rokopisov ae vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota. Kooljevs ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota Konllevn ulica letna C00 dinarjev, polletna 900 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 din — Tekoči račun pri Komunalni banki v Morski Soboti št. 605—79 V prvi polovici prihodnjega leta prva jugoslovanska raketa »Selenit« Prva jugoslovanska raketa znamke »Selenit« naj bi dosegla višino 100 kilometrov —Načrte za raketo so naredili naši strokovnjaki — Lansirali naj bi jo nekje ob Jadranski obali? Astronavticno društvo Letalske zveze Jugoslavije je pripravilo načrte za prvo jugoslovansko raketo, ki naj bi poletela prihodnje leto — računajo že v prvi polovici leta v višje plasti atmosfere, 100 kilometrov visoko. Raketa bo dvostopenjska. Načrte zanjo so naredili domači strokov- njaki, izdelala pa jo bodo domača podjetja. Raketa bo dolga 5,6 metra in bo ponesla s seboj okrog 20 kilogramov različnih instrumentov za merjenje temperature, zračnih tokov, poleg tega bo v raketi radarska naprava, ki bo med letom omogočala stalen stik z e-kipo strokovnjakov. Glede na zemljepisni položaj Jugoslavije in sorazmerno gosto naseljenost, strokovnjaki sodijo, da je najbolj primerna za lansiranje prve jugoslovanske rakete Jadranska obala. Konica rakete namreč ne bo imela padala, zato bi v gosto naseljenih predelih lahko povzročila škodo. Poleg tega bodo dobili naši astronavti več manjših japonskih raket tipa »Kapa-6«. Te nameravajo lansirati v atmosfero že v začetku letošnjega leta. PENTAGON - AMERIŠKI VOJAŠKI »ŽIVČNI SISTEM-Velika peterokotna stavba v Washingtonu, v kateri je nastanjen sedež ameriškega vojnega ministrstva, zaposluje 20 tisoč vojaških uslužbencev. Ti imajo na razpolago 39 tisoč telefonov, stavba ima 2600 oken in okrog 25 kilometrov hodnikov. Poleg tega ima Pentagon dva velika parkirna prostora za 8 tisoč avtomobilov. _ Na račun Pentagona in njegovih dolgih hodnikov so razdrli A-meričani že marsikatero šalo. Med njimi je tudi tale: med vojno je prišel v Pentagon poročat neki kapetan. Po kilometrskih hodnikih je toliko časa iskal svoj štab, da je med tem postal že polkovnik. (Nadaljevanje s 5 strani) Sliši se glas od znotraj: "Kdo pa tako rogovili okoli naše poštene" "Mi smo tisti, ki imamo takšno stvar, ki je vašoj nevesti par. Le odprite nam, pa boste videli." "Le pomalem" Od kod ste?« »iz polževe vesi, kjer se sam med cedi.« »Kam ste namenjeni?« »K vam smo se zagnali.« »Pa ste krščeni?« »Pa kdaj ze!« »Znate kaj katekizmuša?« »Več ze kakor vi.« »No, pa nam povejte, kaj je katekizmuš?« »Katekizmus so tiste knjige, ki jih deca v šolo nosijo, odrasle, pa naj bo sram, da ne vedo, kaj je v njih.« »Dobro. Kelko pa je bogov?« »Tu pa tam, pa povsod eden.« »Kdaj pa je bog mali bil?« »Dere je robačo nosil.« »Zakaj pa je bog mali bil?« »Ker je hotel kot človek na svet priti, človek pa pride mali na svet.« »Kdo je izmeril, kako daleč je od nebes do zemlje?« »Lucifer, dere je iz nebes v pekel letel.« »Kaj peče brez ognja?« »Vaša kosmata vest, ker nas noter ne pustite.« »No, znate res nekaj, ali povejte nam, kaj bi radi?« »Tisto stvar, ki je našemu ženihu par.« »Takšne stvari mi nimamo.« »Da lažete!« Tedaj sta dva iz hiše odprla dveri in zgrabila starešino, da ga od-ženeta v vozo (zapor), ker ima poštene ljudi za lažnivce. Ko se je to godilo, so hoteli zunanji izkoristiti priložnost in priti v hišo, pa notranji so na to pazkb imeli, hitro so dveri zaprli in zaklenili. Pred dveri so po-staviii veliko mizo, okoli mize so sedli šribari, ki so gor pisali, kar so zunanji gučali. Gosinja peresa so pomakali v kropjačo, voda v kropjači je bila tinta. Čez nekaj časa se jim je tega špajsa vendarle zdelo zadosti, lepo tiho so mizo odnesli, dveri pa odklenili. »Pa nam deno že odprite, drugače mi odidemo,« se čiije od rvana. »Odprite si sami!« Zunanji porinejo, dveri odskočijo pa so pakapali v priklet. »Pa se to spodobi za vas? Pojdimo, od koder smo prišli, vi ste tolovaji, kosti bi nam radi potrli« »No, no, pa venda (menda) razumete kakšen mali špajs. Le hote noter pa dobri si bodimo. Povejte nam ali, zakaj ste prišli?« »V mlinu se dvakrat pravi.« »O neki stvari je bil guč. Takšne stvari pa nega pri našem hramu.« »Ze pa lažete.« »Vi na klaftre lažete. Gospod farmešter so nam trikrat dol s pred-ganjce povedali, da je tu tista stvar, ki je našemu ženihu par, vi pa pravite, da je nega. To je laž. Kdor laže, je lažnivec.« »Pa si jo poiščite sami, če nam ne verujete!« »Tega pa že ne, vi nam jo morate pred oči spraviti zato imama dobro skažingo s seboj. Poglejte to pismo!« »Kje pa je pečat iz kancjije?« »Odzadaj.« »Naj bo, pa naj pride ta zaželjena stvar.« Hitro prištapka po palici stara zadudana (zagrnjena) baba. »No, oča starešina, ste zadovoljni?« Ne kaže odreči, drugače pričkanje predolgo trpi. Zato odgovore: »Smo, samo umije naj se malo, takšnega strašila ne smemo ženihu pokazati.« Baba odbeži pa se prikaže belo oblečena svatevca. »No, oče starešina, kaj pa rečete na to?« »Zadovoljni smo, pa prava tota ni. Micika, stopi k meni.« Prikaže se driiga svatevca. »Ste zdaj zadovoljni?« * »Tudi s totoj smo zadovoljni, ali jaz sem že> lačen, dajte nam to pravo!« »Oča starešina, če tota ni za vas, te pa res niste prav prišli, mi pač druge ne zmoremo.« »Ve se lahko previžamo (prepričamo). Mi imamo snehin prstan s seboj, če joj bo na srednjem prstu prav, je prava, če ne, nam morate drugo prignati.« Starešina potegne iz žepa vuho od stare motike. Dene joj ga na prst. »Vidite, da Joj je preveliki. Zdaj ste previžanL« "Vi ste kiinštni kakor lisjak, vam se ne more nič skriti in zatajit" Te pa ali, pridi zaželjena golobica!« »Tota pač, tota,« reče starešina, pa jo potegne k ženihu. Juško se joj nasmeje. Katica pa mu da bel robec in pušeljc z rožmarinom. Robec vtekne Juško v žep, z rožmarinom pa mu Katica potegne nekajkrat pod nosom, ki prč nekaj pomeni, te pa mu ga vtekne za klobuk. To pa ni edino darilo med njima. Dere oglednik nevesto dobi, joj da zadav v penezih, v srebrnih ali zlatih. To je prvo darilo. Ženih kupi nevesti ves zvunajšnji obleč: janjko, jopo, predpasnik pa robec. To je drugo darilo. Nevesta pa da ženihu robačo. Zdaj sedejo k zajtrku. V kotu za mizo je prvi prostor, tam sedita ženin in nevesta, ženin na pravoj, nevesta na levoj strani. Poleg ženina sedi njegova svatevca, pri njoj pa njen združba, prav tako sedita pri nevesti njena svatevca in združba. Na pravoj za temi sedita ženino v starešina pa njegova žena, ki joj pravijo posnehalja, prav tako na levoj nevestin starešina in posnehalja. Drugi gostje posedejo po redu, veljavi ali prijateljstvu. Po zajtrku prinese nevesta na taliru bel robec in kupljeni pušeljc obema starešinoma. Včasi (takoj) za njoj prineseta svatevci kupljene pu-šeljce za druge gostuvanjščeke. Vsakemu posebej ga na taliru ponudita, gostuvanjščeki pa dajejo na pokrite talire svoje darove. Te pušeljce morata svatevci sami kupiti, zato pa je njuno, kar dobita zanje. Po zajtrku se napotijo k zdavanju. Petnajst voz je bilo. Na prvem se vozijo igrcl, nekako na sredini Ženih, na zadnjem pa se pelje sneha. Na večjih vozovih imajo zastave, na njih pa znamenja: goska, rak, mak itd., to so grbi iz vasi, od koder so gostiivanjščeki. Vsa kola so opletena, prav tako tudi konji. Okrog cerkve je polno ljudi, odraslih, malih moških in žensk. Najbolj radovedne so pač dekline. Se enkrat hočejo videti sneho, in jo prerešetati od nog do glave. Totoj obleka dobro ne pristoja, ovoj pa venec ne, tota je prekiištrava, ova ima preveliki obiitelj, tota je preskopa, ova pregizdava ali presiromaška. Po zdavanju so se odpeljali v istem redu kakor prej, le da sta Ženih in nevesta sedaj sedela skupaj. Na pragu stoji Juškova mati. V rokah drži kolač in nož. Prva stopi k njoj nevesta. Mati jo objame in joj izroči kruh pa nož. Nevesta ga načne, v znamenje, da je v totem hramu zdaj ona gospodinja. Poza^čin ponudi janževca tistim, ki niso bili pri zdavanju. Nevestin starešina vzame krožico (kupico), pozdravi domače,, nato pa se obrne k materi in reče: Lublena mati, pripeljali smo vam sneho, zdana je z vašim sinom, zdana do smrti. Sprejmite jo in lubite. Namesto vas bo zdaj ona opravljala težko delo, vi pa, luba mati, počivajte na stare dni. Mati, ne bodite žalostni, polna lubezni in vesela je prišla sneha k vam. Primite krožico, dozdanja gospodinja, kušajte janževca pa ga dajte očetu pa po redu dalje!« »Zdaj pa, lubleni ljudje, k mizi!« zakliče pozafščin. Sedli so za mizo po istem redu, kakor je bilo že prej povedano. Proti večeru sta prišla še školnik in farmešter. Gospodje so bolj viičeni, vajeni govoriti in pridigati, pa so tako lepo napijali snehl, ženihu, očetu, materi, starešinama in posnehaljama. Potem so prepevali lepe narodne pesmi, da je letel hrum po hiši. V. K. Z OSEBNIM AVTOMOBILOM TRČIL V DREVO Na relaciji Rakičan—Murska Sobota je pred nekaj dnevi prišlo do prometne nesreče. Šofer — amater Stanko Zver iz Ižakovec je vozil osebni avtomobil last Ljudske u-niverze Beltinci iz smeri Beltinci —Murska Sobota. Izven vasi Rakičan je hotel prehiteti kolesarja Franca Pleja iz Ivanje. V tem času pa je iz nasprotne smeri privozil tovorni avtomobil. Da bi se izognil trčenju, je šofer osebnega avtomobila naglo zavil v desno stran cestišča in trčil v drevo. Pri tem je podrl kolesarja, ki je dobil lažje telesne poškodbe. Lažje poškodovan pa je bil tudi sopotnik v osebnem avtomobilu, Franc Franko. Skoda na osebnem avtomobilu znaša okrog 250.000 dinarjev. PROMETNA NESREČA ZARADI SPOLZKE CESTE Voznik osebnega avtomobila znamke Volkswagen, Jože Lavrenčič iz Maribora je v vasi Lokav-ci pri Ljutomeru zaradi spolzke ceste zdrknil s cestišča v jarek. Skoda na avtomobilu znaša okrog 60.000 dinarjev. ROJSTVA Rodile so: Antonija Strahan iz Kramarovec — deklico, Marija Ba-gari z Murščaka — dečka, Marija Horvat iz Kroga — dečka, Ana Der-varič iz Boračeva — deklico, He- lena Feher iz Mostja — deklico, Olga Ficko iz Murske Sobote — dečka, Sarolta Vitez iz Murske Sobote — deklico, Marija Matjašec iz Lipe. dečka, Magdalena Sekereš iz Hotize — deklico, Olga Vaš iz Lončarovec — deklico, Emilija Bo-har iz Andrijanec — 'dečka, Katica Feher iz Dolge vasi — dečka, Terezija Gjergjek iz Kruplivnika — deklico, Anica Flegar iz Murske Sobote — deklico, Gizela Kološa iz Vaneče — dečka, Marija Hozjan iz Hotize — deklico, Sarika Kovač iz Murske Sobote — deklico, Zlata Cvernjak iz Kruplivnika — dečka, Marija Fukaš iz Domajlnec — dečka, Helena Panker iz Pečarovec — deklico, Marija Z rim iz Kuzme — deklico, Marija Škerget iz Brato-nec — dečka. POROKE Poročili so se: Karel Raj nar, poljedelec iz Murskih Črnec in Emilija Perkič, poljedelka iz Gradišča; Jože Skraban, mesarski pomočnik iz Murske Sobote in Terezija Gom-boši, delavka iz Murske Sobote; Stefan Hajdinjak, absolvent ekonomske fakultete iz Ljubljane in Helena Mešič, fotografska pomočnica iz Ljubljane; Franc Lukač, poljedelec iz Bakovec in Marija Nemet, babica iz Bakovec; Vincenc Pečnik, urar in graver iz Murske Sobote in Terezija Kaučič, goŠDO-dinja , iz Murske Sobote: Stefan Horvat, krojaški pomočnik iz M. Sobote in Marija Vogrinčič, strežnica v bolnišnici iz M. Sobote in Franc Červek, zidar iz Bakovec in Terezija Kalamar, delavka iz M. Sobote. SMRTI Umrli so: Ana Franko, stara 88 let iz Murske Sobote, Ivan Andrej č, poljedelec iz Kupšinec, star 84 let; Marija Žižek, poljedelka iz M. Sobote, stara 78 let; Janez Ska-per, zidarski pomočnik iz Murske Sobote, star 68 let; Ivana Ferko iz Serdice, stara 77 let; Alojz Trojak, poljedelec iz Centibe, star 67 let. PIKA IN FLOBA - dobri prijateljici Kadar je Laško lačen, mu Saša na skrivaj prinese kakšen priboljšek. Laško mu vrača tako, da ga vozi na saneh. Psica Flora, katere lastnik je lovec: in avtomehanik Jože Farič iz Slatine Radenci, je lanskega maja dobila nenavad- NENAVADNA KAZEN Neki pismonoša iz okolice Sab-ca je bil pred sedmimi leti obsojen na devet mesecev zapora. Ko se je vrnil iz zapora, je ženi dejal, da se bo še sam kaznoval. To Je naredil na zelo nenavaden način. Na podstrešju si je zgradil posteljo v najbolj temačen kot. Vse dneve prespi, delo na polju in doma pa opravlja ponoči. Njegova kazen je namreč taka, da se nikoli ne bo prikazal podnevi pred svojimi sovaščani. Ze večkrat so vaščani bivšega poštarja poskušali pregovoriti, naj preneha s takim načinom življenja, toda niso uspeli. no prijateljico, srno Piko. Sicer pa je »življenjska pot« Pike dokaj nenavadna. Nesreča je hotela, da je bila takrat še majhna Pikica, ranjena v zadnji del telesa med košnjo na. nekentyitravniku. Kosa ji je tudi pokvarila zadnjo nogo. Ranjeno srnico je Farič odnesel domov. Ker pa v Radencih ni veterinarja, ji je »zdravniško pomoč« nudil dr. E. Kline in ji rano sešil, nogo pa ji je s protezami iž kartona zdravil Farič. Ves čas zdravljenja je bila pod »strogo zdravniško kontrolo« dr. E. Klineja. Ko je Pika ozdravela, se ni več vrnila k »svojcem«. Ostala je v Radencih pri psici Flo- gli zjutraj vstati. Neki Škot si vsak večer navije tri budilke, ki pa Jih baje pogostokrat presliši. Se bolj krut do samega sebe Je neki elektroinženir, ki je izumil poseben alarmni sistem. Okrog postelje Je razporedil šest električnih zvoncev. Ce to ne zaleže, se sproži naprava, ki potegne s postelje o-dejo in blazino. Včasih pa tudi to ne zaleže, zato je naprava narejena tako, da trešči inženirja na tla. Pravijo pa, da je najbolj originalen način vstajanja za zaspance ta, če slednje naredi žena. ri in mački. Se posebno pa se je navezala na gospodinjo, ki jo seveda skrbno hrani z mlekom in zrnjem. Tudi domač kruh ima rada. Ne mara pa belega kruha. Pika je povsem svobodna. Z gospodinjo rada gre v bližnjo trgovino in na pošto. Vendar v trgovino noče. Gospodinjo čaka pred vrati. Tudi radenski poštarji ji niso- tuji. Večkrat jih obišče pri delu. Rada nagaja tudi avtomobilistom, ko se postavi sredi ceste, od koder noče in noče, dokler šofer ne ustavi. In kako bo z njeno bodočnostjo? Ce bo lovska družina v Radencih dobila živalski vrt v bližini novega kopališkega bazena, bo Pika našla tu svoj novi dom. Ce ne, bo prišla v bodoči živalski vrt v Murski Soboti — morda tudi že z mladiči. Za dobro voljo SAMO MAJHNA RAZLIKA Psihiater je človek, ki mu plačate, da vam postavlja podobna vprašanja kot žena. Razlika je torej v tem, da žena ne zahteva honorarja. PARIŠKI ŽVIŽGI Neki pariški prometni policaj je zažvižgal za kabaretno plesalko, ki je prečkala ulico, kljub rdečemu signalu. »Zakaj se ne ustavite?« se je razjezil policaj. »Poslušajte prijatelj«, se je nasmehnila plesalka, »nikoli ne bi prišla do kabareta, če bi se ustavila vsa-kikrat, ko za mano zažvižga kakšen moški!« DVE BRZINI Londončan je spremljal ženo na letališče. Ko je reaktivno čezoceansko letalo odletelo proti New Torku, je odšel proti domu. Dolgo je moral čakati na avtobus in dolgo se je vozil. Doma ga je že čakala brzojavka: »Srečno prispela — Me-ry.« KRATKO IN JASNO Razrednik je poslal opomin: »Vaš sin je len, nagaja drugim učencem, 1-ma že dva ukora!« Oče Je odgovoril kratko: »Videl — podpisal — premlatil!« »DIVJA« PŠENICA Prebivalci nekega kraja v Bački so preimenovali domačo pšenico v »divjo«. To zato, ker daje mnogo manj pridelka kot italijanske sorte pšenice. BELI SLONI Siamska vlada je objavila pred nedavnim vest, da so našli v pragozdovih južnega Siama krdelo belih slonov. Vrednost teh je neprecenljiva, ker so to edini beli sloni. INVAZIJA LASTOVK Na nekem ameriškem letališču se je pred kratkim iznenada pojavilo tolikšno število lastovk, da 24 ur ni moglo vzleteti niti pristati nobeno letalo. Sele, ko so se lastovke odpočile in odletele, je bilo letališče sposobno za letalski promet. POPULARNO DRUŠTVO Neko društvo je naslovilo na ministrstvo za finance v Angliji prošnjo, naj zmanjšajo davke. To društvo se imenuje Društvo davčnih obvezancev. MOC TELEVIZIJE Po izjavi generalnega direktorja UNESCO kupijo ljudje po vsem svetu dnevno po 10 tisoč televizorjev. Tako dobi televizija vsak delavnik povprečno 50 tisoč novih gledalcev. MUHAM BO ODKLENKALO Dve leti so delali v Ameriki različne poskuse, kako uničiti muhe. Končno so ugotovili najprimernejšo metodo. Napravili so pravcato farmo, v kateri so vzredili dnevno do 50 milijonov muh. Te so potem obsevali s kobaltno bombo. Posledice obsevanja so za muhe usodne, saj postanejo pri tem samci neplodni. Obsevane muhe so natovorili na letala in jih odmetavali na področja Srednjega vzhoda, kjer delajo muhe ha j več j e preglavice. Sele čez leto dni se je pokazalo, da je metoda zelo uspešna. Muhe so skoraj povsem izginile. Lahko se zgodi, da bodo postale muhe zelo iskano izvozno blago — seveda sterilizirane. PARK ZA SLEPCE V okolici Dunaja so pred nedavnim uredili park za slepce. Park ima 10 tisoč kvadratnih metrov površine. Na vsakem drevesu je v pisavi za slepce napisano latinsko in nemško ime drevesa, podobni napisi, seveda samo v nemščini, so tudi na vseh kažipotih. TRAKTORIST ZADEL V TELEFONSKI DROG Pred kratkim se je v vasi Črnci pri Gornji Radgoni pripetila manjša prometna nesreča. Šofer traktorja Unimog je zavozil v obcestni jarek ih s traktorjem zadel v telefonski drog. Skoda na vozilu znaša okrog 30.000 dinarjev. MOPEDIST PODRL PEŠCA Mopedist Janez Kigl, stanujoč v Turjancih, je na Tišinski cesti v Murski Soboti podrl Terezijo Ca-čovič iz Murske Sobote, staro 65 let. Omenjena je dobila manjše telesne poškodbe; Prvo pomoč so ji nudili v soboški bolnišnici. POŽAR V PREDANOVCIH V noči od torka na sredo je v gospodarskem poslopju Franca Vratariča v Predanovcih izbruhnil požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje, krma, orodje in 26 kokoši. Skoda znaša okrog 500 tisoč dinarjev. Vzrok požara še ni ugotovljen. PRIPOMOČKI ZA ZASPANCE Nekateri ljudje počenjajo najbolj nevsakdanje stvari, da bi mo- Vohun na letališču ~m POMURSKI VESTNIK, 9. FEBR. 1961 Srna Pika in psica Flora sta dobri prijateljici 6