Radovan Hrast:
ČAS, Kl GA Nl
Avtobiografska dela, če le podajajo dovolj izmzite in zanimive, zlasli pa še posebne in izjemne človeške usode, vzbujajo običajno pri bralcih velik odziv. Ozji zvrsti avtobiografij, ki sta se močno uveljavili v zadnjih desetletjih, sta vojna (vojaška) in jetniška (taboriščna). Potem ko smo se najprej seznanili s spomini iz italijanskih fašističnih in nemških nacističnih taborišč, so se začela vrstiti postopoma tudi pričevanja iz komunističnih taborišč, najprej seveda iz sovjetskih (npr. K. Štajner: 7000 dni v Sibiriji). Končno s politično otoplitvijo in s poliličnimi spremembami v Sloveniji - pa so sledila še spominska dela o (novo)jugoslovanskih zaporih in taboriščih in še posebej o »de-vetem krogu« teh taborišč - o Golem otoku.
Takd smo npr. ie brali pretre-sljivo iivljenjsko zgodbo Janeza Jezerška, opisano v knjigi Arhipe-lag Goli (posrečen naslov z asoci-acijo na Solienicinovo knjigo Ar-hipelag Gulag!). Zdaj pa dobi-vamo v roke še izpoved Radovna Hrasta »Čas, ki ga ni« (s podnaslo-vom: Preprosta povest o človekovi usodi). Avtor (rojen 1931) opiše obrisno najprej svojo mladost (1. del - »Priprave« na Goli otok). Čeprav je bil še deček, je vendarle te-z vsem idealizmom - sodeloval v NOB. Po vojni pa je prišel v uni-čevalno kolesje retima in se 18-leten znašel - na Golem otoku. Pri njem - kot pri številnih drugih - sploh ni ilo za Informbiro (kot opredelitev za Stalina), ampak enostavno za obračun z dejansko ali moino  kritičnimi Ijudmi,   za
ustrahovanje zapornikov in prek njih tudi vseh drugih drfavljanov. Drugi (obseinejši) del Hrastove knjige (Goli na Golem) obravnava jetniško življenje, to livljenje pa je bilo organizirano kot perverzen si-stem peklenskih muk. Povrh je bil Hrast še »dvomotorec« (jetniški izraz za povratnika), saj je po pr-vem krajšem bivanju na Golem otoku (1949) leta 1951 ponovno prišel nanj, in je bil tako še do-datno izpostavljen najhujšemu tr-pinčenju (pretetno kar na »samou-pravni« podlagi!) Preživel je na otoku 26 mesecev - knjiga pa se končuje z vrnitvijo tetko preskuše-nega mladeniča domov. Delo je mogoče priporočiti obenem z vi-dika literarno sugestivne izpovedi in kot pretresljivo (dokumentarno) pričevanje o »goli resnici Golega otoka«. Tehtne spremne besede je napisal knjigi dr. Rado Bordon (tudi sam medvojni in povojni za-pornik), Zdenko Zavadlav pa je na ovitku dodal nekaj svojih misli. Navedimo njegov zakjuček: »Goli je bil potemtakem krona vsega, zločinstvo, ki mu v zgodovini ni para. Sistem, v katerem so bile ir-tve hkrati rablji, so uvedli in izva-jali stari boljševiki, komunisti, ki so taborišče na Golem organizirali in ga vodili, obenem pa »krivdo« zanj prevalili na tiste, ki so Goli otok doiivljali. Prav Goli je bil začetek popolnega moralnega pro-pada ne le jugoslovanskega, mar-več boljševizma nasploh.«
ANDRIJAN LAH