v CluMiant, 21. $ullja 1937 Konkordat Konkordat j© tuja beseda za posebno mednarodno pogodbo, katero sklene Sv. stolica v H i mu s kako državo, v kateri prebivajo katoličani. Take pogodbe urejajo razna vprašanja, ki se tičejo pravic in dolžnosti Cerkve do države in obratno, in jih cerkvena oblast podpiše le tedaj, če država-pogodbenica zagotovi Cerkvi vsaj najnujnejše pravice, da more vršiti nemoteno svoje vzvišeno poslanstvo med verniki-katoličani v dotični državi. Konkordate je Sveta stolica sklenila zlasti v povojni dobi že s celo vrsto držav, tudi takih, kjer so katoličani v veliki manjšini. Tudi predvojna Srbija je zaradi malega števila katoličanov podpisala konkordat, ki je za srbske pokrajine še danes v veljavi. Te dni pa razpravlja naš parlament o potrditvi novega, za vso državo veljavnega konkordata. Konkordat je na željo blagopok. kralja Aleksandra po dolgotrajnih pogajanjih s Sv. stolico izdelala bivša Jevtičeva vlada. Po nastopu dr. Stojadinovičeve vlade je odpotoval v Rim takratni minister dr. Auer in gotovo pogodbo slovesno podpisal. Treba je sedaj konkordat le šo predložiti parlamentu v odobritev, nakar bo postal veljaven. 0 nekaterih za nas važnejših poročilih konkordata bomo še govorili. Za danes hočemo omeniti le nekatero značilne dogodke atdnjih dni, ki kažejo neverjetno sovraštvo nekaterih političnih krogov pri nas do katol. Cerkve, kateri pripada okrog 6 milij. državljanov. Kakor hitro je namreč vlada sklenila predložiti parlamentu konkordat v potrditev, se je pričela proti konkordatu umazana gonja. Cele množice brošur in letakov so preplavljale zlasti Belgrad in srbske kraje, v katerih je nakopičenih polno laži, klevet in psovk na račun Cerkve in katoličanov. Te pisarije so imele namen vzbuditi zlasti v nekatoliških pokrajinah države odpor proti konkordatu, češ da se v njem daje katoliški cerkvi nekako gospodovalno stališče, ki bo v veliko škodo državi in ki ponižuje druge priznane veroizpovedi. Ministrski predsednik gosp. dr. Stojadinovič je v sijajnem govoru, ki ga je imei pred nekaj dnevi, jasno dokazal, da so vse take trditve neresnične iu da konkordat daje katoliški cerkvi le to, kar so vse druge veroizpovedi v naši državi s posebnimi zakoni že davno dobile. Danes je gotovo, da bo velik del nekatoliških poslancev v parlamentu glasoval za konkordat, ki bo sprejet v nekaj dneh. Borbo proti konkordatu vodi na zunaj JNS. To je tista JNS, katere voditelj Jevtič jo lastnoročno vodil pogajanja za konkordat do ugodnega zaključka. Sedaj bo Jevtič glasoval proti konkordatu. To je možak, ali ne? Da bodo proti konkordatu glasovali slovenski liberalni poslanci, ni treba še posebej poudariti. Saj se jo slovenski liberalec doslej še vselej znašel v eni vrsti z vsemi tistimi, ki so hoteli zavzeti sovražno stališče proti katolištvu. To je žalostna naloga izkoreni-njencev našega naroda. Turkom, luteranom in judom slovenski liberalec priznava pravice, ki jih katoličanom odreka. To velja zapomniti za tiste dni, ko bodo Kramerji, Puelji in njihovi tovariši zopet moledovali za glasove katoliških volilcev in trdili, da spoštujejo njihovo versko prepričanje. Kakšne poslance bomo volili? © Že v enem izmed prejšnjih člankov smo Povedali, da pomenja posamezni poslanec v neigrajski skupščini in v političnem vrvenju We malo, kajti pravo veljavo mu daje šele franka, kateri pripada: čim več velja stranka, lem več veljajo tudi njeni poslanci, Vsi poslanci ene stranke so v narodni skupščini združeni v poseben poslanski klub, « praktično vodi vse politično delo. Uspehi takega kluba so odvisni od treh činiteljev: od njegov« številčne moči, resnosti njegovega dela in programa, °d kakovosti poslancev. Sivjia SLS je imela v belgrajski narodni •*>P«ini v povojnih letih vedno po 20-22 Poslancev, ki so bili združeni v ^Jugoslovan. !em klubu«, Klub torej nj bil številčno mo- čan, vendar je imel velik ugled, ker je bil dejansko zastopnik ogromne večine vsega slovenskega naroda in ker je daleko nadkriljeval mnogo večje klube po resnosti svojega programa in modrosti svojega vodstva (dr. Korošec). Velike težave so bile pa v klubu pogosto zaradi tega, ker je imel vendarle premalo poslancev, ki bi imeli vse potrebne zmožnosti za pravo parlamentarno delo, zaradi česar je potem ležalo vse ogromno delo prav za prav le na majhni peščici, ki se pa tudi ni mogla pretrgati in obvladovati vseh ogromnih nalog, ki jih stavija parlamentarno delo. D» je šlo še tako dobro, se imamo zahvaliti predvsem velikemu ugledu njegovega voditelja, izredni pridnosti njegovih najožjih sodelavcev in vzorni disciplini kluba. Slovenci smo majhen narod in naša strani ka more poslati pri volitvah v beigrajski par« lament v najboljšem primeru kvečjemu do 23 poslancev, to se pravi niti eno desetino vsega parlamenta. Glede na to je jasno, da nikoli n» borno mogli odločilno vplivati na potek političnih dogodkov s svojim številom, temveč kvečjemu s kakovostjo svojih poslancev. Velike stranke, kakor so Radičeva aH radikalna, si lahko privoščijo med svojimi poslanci polovico au pa še več ra-znih uglednih podeželskih magnatov, ki so pa za parlamentarno delo navadno neporabni, kajti še vedno jim ostane 30—50 kakovostnih poslancev, ki se popolnoma posvetijo parlamentarnemu delu in imajo zato tudi vse potrebne sposobnosti« Mi Slovenci si tega zaradi svoje maloštevtlno-sti ne moremo privoščiti in je pri nas neobhodno potrebno, da je res prav sleherni poslanec ves in popolnoma na svojem mestu, le tako so bomo lahko uveljavili in dosegli tudi uspehe, ki jih ljudstvo upravičeno pričakuje. Nemogoče je pa na eni strani zahtevati uspehov, na drugi strani pa vsiliti stranki za poslance morda najpošienejše in osebno najbolj simpatične veljake iz svojega okraja, ki so morda vzorni župani, tudi prav dobri banski svetniki itd., ki pa pri najboljši volji niso kos zahtevam dela v narodni skupščini in v Belgradu sploh. Ce se hočemo torej Slovenci uveljaviti v bodoči narodni skupščini, moramo poslati tja svoje najpridnejše in najsposobnejše ljudi, tako da bomo res prvovrstno zastopani v vseh neštetih odborih, kjer je prav za prav težišč® vsega parlamentarnega dela. Vsak naš bodoči poslanec bi moral dobro poznati politično miselnost centrale, srbskohrvaški jezik, ves na5 upravni sistem, vsaj glavne zakone, večji del svojega časa bi moral preživeti v Belgrad« pri delu, ne pa hoditi tja le po plačo, delo prepuščati drugim, sam se pa širokoustiti doma po svojem okraju. Kakor smo dejali, bi moral biti sleherni naš bodoči poslanec ves in popolnoma na svojem mostu. Res je, da je dandanes parlamentarno, zlasti za,konodajno delo že tako zaple« teno in da zahteva že tako globokega pozna« nja neštetih političnih, kulturnih, gospodar« skih in socialnih vprašanj, da bi ga sploh r.e našli takega kandidata, ki bi obvladoval vsa to, a celotna naša bodoča skupina, ki io batno poslali v Belgrad, bo morala biti sestavljena! tako, da bo vsaj vsa kos vsem nalogam. V svojem lastnem interesu bomo morali strogo pa-' žiti na to, da ne pošljemo v Belgrad niti effleg* »poslanca«, ki bi bil tam le za število in zal dviganje svoje mesečne plače, temveč da b« prav sleherni res temeljit in r^sen poznavala« vsaj ene, dveh panog javnega življenja. 2e v enem prejšnjih člankov smo opozo« rili na nad vse škodljivo politično korupcijo^ (Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj^ t' Patrioti na hvatre? Zadnje dni je pristojna oblast v Belgradu ugotovila, da razširjajo iz prostorov, v katerih se nahajajo pisarne JNS, letake ln druge tiskovine ter a pisalnim strojem razmnožene sestavke, ki so vsebinsko neresnični. Ti letaki in drogi aestavki so pa tudi nezakonito natisnjeni. V nekaterih letakih se nahajajo tudi takšne navedbe, ki omenjajo in navajajo neresnična poročila o takšnih činiteijih, ki so $K> veljavnih državnih zakonih in po ustavi zavarovani ne le pred neresničnimi žalitvami, temveč se njihovo ime sploh ne sme navajati v nobeni zvezi s politiko. Uprava mesta Bel-grada je na podlagi poročil, da »e v prostorih JNS nahajajo nezakoniti letak? in drugi tiskani in na pisalni stroj napisani sestavki, katerih razširjanje se kaznuje po splošnem kazenskem zakoau in po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, izdala sklep, s katerim je izvršila preiskavo v Kosovski ulici št. 5. Med preiskavo so organi uprave mesta našli 44 vrst raznih izvodov protizakonitih letakov in dragih tiskanih in na pisalni stroj razmnoženih sestavkov, ki so s sklepi državnega tožilca prepovedani in za katere daje državni tožilec naslednjo utemeljitev: Navajajo se zlonamerne in nepotrjene vesti z namenom, da sa duhovi vznemirijo in da se državni organi ovirajo V izvrševanju svoje naloge in dolžnosti sploh, kar nasprotuje členu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Zato je razširjanje teh letakov na podlagi omenjenih zakonskih predpisov v zvezi s členom 19. tiskovnega zakona prepovedano. Organi uprave mesta »o se pri tej preiskavi ravnali strogo po predpisih ustave "in zakonov, kar potrjuje zapisnik o preiskavi. Pristojne oblasti bodo na podlagi gradiva, ki so ga našle, vložile tudi potrebno obtožbo zoper sestavi) alce in razširjevalce podobnih letakov. Radio in katoličani Dne 4. marca letošnjega leta je ravnatelj vatikanske radio oddajne postaje jezuit Soc-corsi predaval v Riinu o vprašanju »Radio in katoličani«. Glavna njegova izvajanja, katera je prinesel Osservatore Romano, so zelo zanimiva. Ker so te misli tudi za nas katoliške Slovence važne, jih podajamo tu v izvlečku. Sama v Evropi jc 466 radio oddajnih postaj, v Združenih državah Amerike pa celo 700, Število oddajnih postaj, kakor tudi Število sprejemnih aparatov, stalno narašča. Letni prirastek sprejemnih aparatov ie okrog 6 milijonov, Kako pomembna iznajdba je radio, se prav dobro zavedajo vse države. Saj moremo potom radia govoriti slehernemu državljanu v zadnji gorski vasi. Vladajoči režimi poučujejo državljane in jih skušajo prekvasiti s svojimi idejami in nazori Prva v tem ožini je prav gotovo boljševiška Rusija, ki je postavila na svojem ozemlju nič aianj kakor 64 oddajnih postaj. Iz teh postaj se dnevno oddaja program t 62 jezikih, in sicer 180.000 ur na leto. T» je velikanski napor in pomeni toliko, kot če bi 40 postaj oddajalo program dnevno po 12 ur skozi vse ieto, Po tovarnah, uradih in ulicah ao postavljeni veliki aparati z ojačevalci, da-morejo sovjetski državljani vsak čas poslušati prenose iz gledališč, koncertnih dvoran in prav posebno pa, da morejo poslušati »znanstvena« predavanja, Kako velikanskega pomena je radio in kako v«Siko važnost polagajo nanj, dokazujejo tudi mednarodni radio kongresi, kjer določujejo postajam valovne dolžine. Z veliko vnemo in borbenostjo se zastopniki posameznih držav bojujejo za ugodnejše valovne dolžine. Odgovorni voditelji in organizatorji radia so si bili takoj spočetka v svesti, da je treba tako imenitno znajdbo, kakor je radio, postaviti v službo velikih idej in da nikakor ne sme postati navadno bojno sredstvo, s katerim bi. awe posamezne države med seboj bile na živ- ljenje in smrt in se delali i« pomnoževali pr«. padi med narodi, V ta namen se je že leta 1925 ustanovila mednarodna radio Kveza }U. 1. R,), h kateri je tedaj pristopilo 9 oddajnih postaj, Danes pripada tej zvezi že 466 postaj. Mednarodna radio zvez a ima predvsem namen delovati v tem smislu, da bi se države, narodi, svetovni nazori ae napadali na političnem, verskem, gospodarskem, umetniškem in rnanstve-nem področju. Radio prepreza vso moderno družbo, na katero more blagodejno in koristno vplivati, a ravno tako pa tudi kvarno in škodljivo. Mednarodna radio zva in novega kmetijskega orodja. Započelo se je tudi delo za razvoj hišne obrti, za ohranitev narodnih noš in dobrih običajev, za pobijanje luksuza itd. —• Vse to stoji točno in resno napisano v ponedeljskem »Jutru« v 29. številki iz leta 1937. d Razvito tihotapstvo. Finančnima pre-giednikoma Grilu Ivanu in Simončiču Andreju se je te dni posrečilo po večdnevnem trudu izvohati dober plen vtihotapljenega blaga. Dobila sta izdatno množino saharina, kresilnih kamenčkov ter nekaj vžigalnikov. Vidi se, da je tudi v nekaterih naših gorskih vaseh, posebno v dolini Črne, kjer je bilo najdeno navedeno vtihotapljeno blago, tihotapstvo precej »razvito«. d Najstarejša Jugoslovanka, ki šteje 117 let, živi v Hercegovini v vasi ZagTadinje. Je še duševno prav čila in rada pripoveduje, da ji je mati pravila, da se je rodila 7 let pozneje kot je navali! Napoleon na Moskvo, in da »e je oženila istega leta, kot je nastopil vlado cesar Franc Jožef, Mož ji je že pred 50 leti umrl. S prosvetnega iabora v Skaiji Lohi PROT5 ZOBNEMU KAMNU Tvojega otroka spadajo tudr 5ARGOV Sprevod narodnih noš na veličastnem prosvetnem taboru v školji Ix»ki Funtja r krojih in dekleta t slavnostnem s prerodu na prosvetnem taboru v ftkolji Loki d Avstrijci dobri — gostje. Maribor je podal ob nedeljah obljudena, dežela za izletnike iz Avstrije. Prihajajo v vedno vetjem številu v avtobusih, zasebnih avtomobilih in z motorji. Ono nedeljo je prevozilo v Maribor iz Graza še3t ogromnih avtobusov, ki so se postavili na Glavnem trga. Potem je prispelo še nekaj avtobusov iz Celovca, dva pa iz Koflacha in Voits-berga. Mesto je bilo v dopoldanskih urah z. avstrijskimi izletniki v štajerskih klobukih, kratkih usnjatih hišicah in z ženskami v »dirndlih* kar preplavljene. Popoldne pa so te razkropili po okolici. Največ jih je bilo v PekTah in Rad-vanju, drugi so šli v Kamnico in pa v okoliške vinotoče. Kmalu je bilo med njimi židano razpoloženje, katerega so si nstvarili s šilingi. Neverjetne količine vina so pospravili, pa so si še napolnili z njiiia steklenice, da so imeli popotnico. Za okoliška in mariborske gostilničarje so postali avstrijski- izletniki najboljši gostje, d Poskusni napad ca lahko elektrarno iz zraka so izvedli oni četrtek. V tek to »pravili nove aparate za zameglitev, ki jih je izdelala mariborska tovarna »Kovina«. S štirimi takimi aparati se je gasilcem posrečilo, da so z gosto meglo prekrili kvadratni kilometer ploskve okrog elektrarne v dvajsetih minutah. Vajam »o prisostvovali zastopniki banovinskih odborov za obrambo pred zračnimi napadi iz Ljubljane in Zagreba. Poskus z novimi aparati je uspel. d Nečloveški oče, Ocetno kislino je svojemu 13 mesečnemu otroka vlival v usta kmet Ivan Sokolič v Hudovi pri KriSevcih. Otročiček se je strupa na vse pretege branil, a kruti oče mu je vseeno nalil kisline, ki je detetu ožgala usta in grlo. Po nekaj urah je otročiček amrt v silnih mukali. Ko so »»sadje videli, kaj je kmet naredil, so ga hoteli s koli pobiti. Toda Sokoliča se je posrečilo pobegniti ter ga do sedaj ie niso mogli najti. Todi ne vedo, zakaj je na tak način umoril trojega otroka. d Ha kosce so streljali Zaradi travnika se je te dni vnel prepir med kmetoma Kato Gru-bišičevo in Matom Jozanovičem v Duboščici pri Sarajevu. Kata je kljub tem« Ha ia najela kosce, ki so takoj začeli kositi. Čim jih je Mate opazil, je poklical svoje sinove ia jim ukazal, naj kosce postre1«. Sinovi to se oborožili z lovskimi puškami in zaželi streljati n* kosce. Ubili so na mestu enega, drugega pa smrtno nevarno ranili, dočitn so »e o«tali razbežaii in poskrili. Najbolj bojevite so bile hčerke Joza-noviča, ker so bodrile svoje brate, naj vso »o-drgo pobijejo, d Bm&a «rriW» * sHovitun dežjem je obiskala te dni več slovenskih krajev, med njimi tudi Slovenske gorice. Že prej nko bili znaki na bogve kakor dober letošnji pridelek vina posebno dobri, sedaj pa »o se le bolj potlablali. Žalostna je slika, fei ms nudi povsod po vinorodnih Slov. goricah, posebno pa le po severnem njihovem delu. Veliko škode pa je neurje napravilo tudi po sadovnjakih in vrtovih. Slive so letos kazale sa precej ofci!«a sad. Zaradi zadnjega nita-ja pa je uničenega njihovega pridelka do 50 odstotkov. Ta vikar pa ni uničil po vrtovih samo letošnjega pridelka, ampak se bodo žalostne posledice kazale ie nekaj let pozneje. Polomljenega in s koreninami izruvanega je namreč mnogo drevja. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo tako silovitih neviht. Najobčutneje so prizadeti kraji, ki k že aa pasu od Gornje Radgone proti zahoda in na Pohorju, d Bili s® pijmi... V Košakih pri Mariboru se je pripetil te dni dogodek, ki je razburil Imela ie trdno veto m je ozdravela V Milanu v Italiji je vzbudila veliko pozornost neka ženska, ki je ležala v tamkajšnji bolnišnici bolna na pljučih. To je bila neka Rosa Mauri. Bolezen se ji je vedno slabšala, tako da so celo zdravniki obupava!.! nad tem, da bi Rosa Mauri sploh še kdaj ozdravela. Njeno življenje je tako rekoč te viselo na nitki. Proti vsemu pričakovanju pa je ženska nenadoma začela kazati vidne znake zboljšanja. Kakor je prej hitro prišla v brezupno stanje, tako se ji je sedaj njeno zdravje enako hitro povrnilo. Kmalu je lahko zapustila bolnišnico in nihče, kdor bi jo sedaj videl, ne bi mogel reči, da ie bila ta ženska kdaj smrtno nevarno bolna na pljučih. Zdravniki si pač niso mogli razložiti tega nenavadnega ozdravljenja. Mogoče pa bo le res to, kar smatra Rosa Mauri, da jo je rešilo. Takole je pripovedovala; »Ko 6em bila tako rekoč že nn smrtni postelji, sem imela nekoč čudne sanje, Slišala sem neki glas, ki mi je dejal, da boin kmalu ozdravela. Trdno sera verovala v po-menljivost teh sanj in sem zato z velikim hrepenenjem pričakovala, kdaj se bodo uresničile. Od takrat naprej pa se mi je bolezen obrnila na boljše. Sedaj sem popolnoma zdrava. Prav nobenih bolečin in slabosti ne čutim več. Prepričana sem, da me je rešila moja trdna vera v to, da bom ozdravela.« mesto in okolico. Na cesti je obležal v mlaki krvi .zadet v srce 34 letni delavec Adoll Bož-nik. Ubil ga je njegov tovariš Karol Kožar. Dogodek »e je odigral okrog 10 zvečer Na cesti sta se srečali dve skupini delavcev, ki so zaposleni pri cestnih delih v Si. Ilju. V eni je bil Božnik, v drugi pa Kožar. Obe skupini sta bili vinjeni. Nastalo je najprej zabavljanje in zbadanje, potem pa »ta se spoprijela Kožar in Božnik, Metala sta se po tleh ter se valjala po cesti. Naenkrat, pa je Božnik bolestno zakričal. Oba nasprotnika sta planila kvišku. Božnik pa se je takoj zopet sesedel ler obležal po kratkem hropenjn mrtev. Zadet je bil z nožem naravnost v srce. Strašni dogodek je nasprotnike na mah iztreznil. Kožar se je £ svojimi tovariši izgubil ? aoč, Božnikovi prijatelji pa so odhiteli po pomoč, ki pa je bila zaman. d Še dve Srh'!. alkoMk. V Gruševi pri Sv. Petru pri Mariboru to se v pijanosti t tepli delavci, ki so zaposleni pri cestni gradnji Sv, Peter—Ložane. V pretepa je dobil Ivan Prun-ko, živinski prekupčevalec, silovit udarec z nožem v glavo. Ostrina noža mu je prebila lobanjo ter se um zarila v možgane. Pran k o je bil pri priči mrtev. —- V Stražunskem gozdu pri obrežju pri Maribor« na našli mrtvega 59-letnega upokojenega železničarja Karla Bro-lija. Visel je v sedečem stenja na boru ter je bil ie gorak, ko »o ga odrezali, vendar bili poskusi, da bi ga obudili v življenje zaman. Brolli Je bil vdaa alkohola ter je žalostno dejanje izvršil v pijanosti. d Se se spametuje. Ko se je te dni sprehajal znani mariborski planinec Kravos po mariborskem mestnem parku, je začul iz ribnika nenadoma pljusk ter videl, da je skočila v ribnik ženska, ki se je začela potapljati. V tistem času je prišla mimo skupina kaznjencev, ki je šla na deio, pa se je eden kaznjenccv, ki je bil dober plavač, naglo stekel ter planil za žensko v ribnik. Posrečilo se mu je, da jo je po hudem naporu spravil na površje in k brega, Bila je to 35-letaa šivilja Amalija ReS iz Krče-vine, ki si je že pred tedni prerezala žile na rokah, pa so jo takrat rešili. d Morske gobe ali spnžve lo šli lovil r italijanske vode mojstri te stroke iz otoka Zla-rina. Po desetih letih je to prvi primer, d?, jc italijanska vlada dovolila našim državljanom v svojih vodah loviti morske gobe, Zlaričani bodo lovili" ob irski obali, ker so prepričani, da jc tamkaj zaloga gob neizčrpljrva. d Konje za vojsko je »kupoval«. Na svoj poseben način jc bil podjeten Ivan Šlrucelj, doma iz Murače ob Sotli. Nekega dne se je pojavil v vaseh okrog Križevcev oblečen v vojaško uniformo. Hodil je od kmeta do krnela m »kupoval« konje za vojsko. Denarja ni dajal, pač pa le potrdila na visoke denarje, ki bi jih morali dobiti kmetje za kupljene konje. De-narci, ki so se obetali, »o kmete preslepili, da so nasedli. »Vojak« si je seveda zaračunaval provizijo, ki je za vsakega konja znašala 300 dinarjev ter so mu jo kmetje plačevali kar vnaprej. Ko »o pa konje pripeljali v vojašnico. Brnite mam katoliških šol V malem mesta v severni Franciji jo vzklila minulo leto Iz zemlje prekrasna zgradba novo katoliške gimnazijo za deklioe. Stala je Štiri milijone frankov. Premislita: tak drzni podvig v dobi soeiaMsttSno ljudskoirontaške vlad«. Se bolj so boste čudili, Se povemo, da je io zgradbo zamislila ta denar sa njo zbrala katoliška redovnica. On& ja vodila vsa dela pri zgradbi »Rdečk delavci so so ji v začetku čudili, pa »o jo kmalu zelo spogtovaii Govorili bo, da so nikjer tako veselo ;ao dela, kakor pri »častiti«. Poslopje, jo dolgo 82 m, ima pet nadstropij in je najmodernejše urejeno. Vae redovnice ao dovršile vseučilišče, ewa med njimi Ima celo doktorat pariške Sorbone (univerze). Okrog 850 učenk stanuje v zavodu, mnogo jih prihaja k pouka tudi od zunaj. Redovnice dobivajo dan na dan prošnjo za nove sprejeme. Ta primer Jo zelo poučen. No sinemo sa- mo zdihovati, kako so sedaj alefoi časi in odlagati nujne zadeve za boljše čase. Tudi pri nas zelo eeniino samostanske šole. Ne glede na politično mišljenje, pošiljajo v razno samostanske gole celo svobodnjaški starši svoje otroke, ker vedo, da so redovniške šole v vsakem pogledu najboljše. Ne smemo pa ostati na pol pota. Odločujoči naši činitelji naj !ifl" skrbe, da dobe naše redovnice popolno šol« tako osnovne in meščanske, kakor gimnazija in zJasti še učiteljišča in eicor s pravico javnosti. Brez katoliških učiteljišč ne bo katoliških učiteljev. Brez katoliških učileljev ne more biti katoliške vzgoja Brez katoliške vzgoje pa bo prej ali slej konec tudi slovenskega naroda. Vam nudi Cca s« zanimajo za črnega kuščarja na otočku Brusniku pri Visu in za tritone v Pro-koškem jezercu na bosanski planini Vranica. Večinoma sc bodo berlinski študentje mudili po Bosni, Hercegovini in nekaterih južnih dalmatinskih otokih. Nekaj je med njimi tudi takih, ki se v prvi vrsti zanimajo za posebn« vrst« kač, ki jih je po našem Krasu veliko. d Lepa vsota. Po podatkih belgrajske mestne občine je biio v Belgradu od zedinje-nja do zadnjih dni zgrajenih 6500 novih zgradb, ki so stale nič manj kot 3 in pol milijarde dinarjev. d Mačka j« dojila mil. To se je zgodilo v Jsskovu blizu Zemuna. Mačka čuvaja nasipa Otajca jc skotila štiri mladiče. Njim s« j« pa nepričakovana pridružila miš ter z mladiči vred sesala. Skozi dvajset dni je miška prebila v družbi mačk, ne da bi ji stara mačka kaj sto-ila. Ljudje »o hodili od vse naokrog gledat novo čudo sveta. Pojavilo »e je neSteto razlag, vse pa so bile vač ali manj povezane * praznoverjem, Po dvajsetih dneh je miška izginila. M o/da jo je pojedla mačka, ali pa je miika izginila kam drugam. Nekateri kmetje so govorili, da j« dogodek dokaz, da se bodo vsi ljudje na svetu pomirili, kakor sta se pomirili mačka in miš. d Kongres jugoslovanskih samoapraTaih hranilnic bo prve dni avgusta v Zagrebu. Pričakujejo tudi Čehe in Poljake. d Obmejni prebivalci Jugoslavije fa Bolgarske »o priredili na Vrhi Čuki blizu Zaje-čarja veliko manifestacijo bratstva, katere se je udeležilo z obeh itrani okoli 10.000 kmetov. d 40.098 sadik tobaka so uničili finančni organi v občini Novigrad, Podravski, ker so bile zasajene brez oblastnega dovoljenja. d Sprejem v podčastniške šole. Artilerijska podčastniška Sola v Čupriji in Inžinjerska podčastniika šola v Mariboru (starost od 18 do 21 let) Pomorska vazduhoplovna (od 13 do 21 let starosti); Strojna mornariška (od 15 in poi do 18 in pol leta starosti) in Strokovna mornariška (starost od 18 do 20 let). Pojasnila se dobijo pri Per Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti kolek ah znamko za 6 din za odgovor. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo«. grenko vodo, ki ae tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, Ifi bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Joselovo« vodo so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njennu učinkom. ogi. r« s. br. mws&. Gospodari i Zelo slaba krava, 1:1 je dajala 1" 3 »tre jnloka na dan se |e ob dodatku Pekk. In Osana popolnoma popravila in daje t litre mleka na dan. - V. (,.- rardi učiteti v Dubravi pri Sibemku, ...... Pr" mladi, slabotni rahitični terli^iz.vmi, pa tudi pri molzni živini ■ dosežeta velik dobiček I Brezplačna navodila daje: „KA§TIL" d. d., Zagreb 6, poštni predal 50 12 DOMAČE POLSTSKE d Narodna skupščina v Belgradu je pretekli teden sprejela te-le važne zakone: novi trgovinski zakon, zakonski osnutek o prekrških, zakon o kovanju novega denarja in zakon o ribolovstvu v sladkih vodah. Senat je potrdil: novi trgovinski zakon in zakonski načrt a novih bankovcih, o drugih zakonskih načrtih pa se razpravlja. Poseben skupščinski odbor je z večino glasov odobril konkordat s sveto stolico in sedaj razpravlja o njem narodna skupščina, ki bo z večino glasov konkordai vsekakor odobrila. Ker bo po konkordatu katoliška cerkev v naši državi dobila nekatere ugodnosti, bodo slovenski liberalci v parlamentu seveda glasovali proti sprejetju. Večina pravoslavnih poslancev pa bo glasovala za sprejetje. d Delo sedanje vlade rodi uspehe. Morda nikjer drugod, kakor ravno ua Rakeku se ni mogoče v toliki meri prepričati, kako se. je poživila trgovina med našo državo in Italijo, posebno v zadnjem času. Sicer je vsakdo lahko spoznal veliko zboljšanje v tem oziru te takoj po podpisu pogodbe z Italijo, vendar tolikšnega prometa kot v zadnjih dneh prej nI bilo. V prvi vrsti je zelo oživela lesna trgovina, mnogo pa kupujejo italijanski trgovci tudi goveje živine. Na en dan nalože včasih več vagonov volov. Precejšnje povpraševanje je tudi za plemensko živino. Vsakomur je postalo jasno veliko zboljšanje za naše izvoznike, ko se je odprla spet živahna trgovina t Italijo, kar je vsekakor zasluga naše vlade, ki i vso vnemo zasleduje ugodno gospodarsko politiko, ki edino more prinesti več blagostanja kot ga je bilo v zadnjih letih. d Najprej je treba pomagati kmetu. Ob priliki jubilejne proslave obrtniškega pevskega zbora v Somboru se je kmetijski minister dr. Stankovič udeležil tudi politične konferenc«, ki so jo za ta dan sklicali krajevni funkcionarji JRZ. Na njej je dr. Stankovič izjavil, da je kr. vlada sklenila v prvi vrsti podpirati aaiag« kmeta, kajti to je potrebno že zato, ker ime kmetski živelj v naši državi veliko večino in j« ravno od njega odvisno splošno blagostanje. Vsa skrb kr. vlade gre za tem, da dvigne cene kmetskim pridelkom na viSino, ki odgovarja sedanjim življenjskim razmeram. Minister dr, Stankovič je tudi dejal, da so izgledi na zadovoljivo žetev letos precej veliki, in da imo v tem oziru mnogo na boljšem kakor pa bodo letos v Kanadi in USA, Končno je minister Stankovič spregovoril tudi nekaj besed d našem vinogradništvu ter dejal, da bo kr. vlada i* razpoložljivih sredstev že letos v naših vinogradih zgradila zadružne domOve z vinskimi kletmi. d Kadar bo proračunska možnost. V belgrajski narodni skupščini je prišel v razprav« predlog nekaterih. poslanccv, da bi se plat« državnemu in samoupravnemu uradništvu po-viSale, Predlagatelji so svoje predloge podprl! z italijanskim primerom, ko je nedavno italijanska vlada povečala plače uradmitvu za okroglo 10 odstotkov. Finančni minister je odklonil zahlevano nujnost za ta predlog z ule- 5* V Benetkah no okradli tafcoiraui »Mu-t vidiii«". Nilife ne v*, kdaj so od ne« I i t monU' jočega no Ižanski cesti v Ljubljani. — Vse F ste na desni roki je razmesarila cirkularka ^ lavcu Primožiču Ivanu v Begunjah nad Lžr, nico. — Močno se je vsekal Jagodic Ivan, » ' zarski pomočnik v Šiški. — V mariborsko nišnico so pripeljali večje število poškodova^ cev, med temi tri s smrtnonevarnimi p°s batni. To »o, 38-letni delavec Rudolf ra™ nicljitvijo, da se vlada že nekaj časa bavi s povišanjem uradniških plač, vendar bo tak odlok izdaia takoj, čim se bodo pokazale proračunske možnosti za to. d Ne prvo ne zadnjo komunistično družbo v Sloveniji so odkrili te dni v Slovenjgradcu. Orožniki so prijeli do sedaj deset oseb, ki so pri njih našli večje množine komunistične literatur« in razna pisma, ki so jih pisali člani te organizacije z Dunaja. Zanimivo je, kako je prišle do odkritja. Nek fant je zapustil svoje dekle. Prevarano dekle pa je šlo k orožnikom in fanta prijavilo zaradi tajnega komunističnega rovarjenja. Preiskava, ki je biia takoj uvedena, j« prinesla orožnikom uspeh, d Sporazum s Hrvati, Med Hrvati opažamo dve struji. Prva je odločno za sporazumno delo s Hrvati in Slovenci. Druga ni sicer močnejša, pa zahteva za Hrvate pred pobotanjem I« neka zadoščenja, Ob ta navidezna čistka zelo podučna za rt rc \ sovjetski Rusiji in obenem narekuje p o raz- merah, ki tamkaj vladajo pod . -om. Pomorjeni niso morda protirevolucioi ali buržuji, ampak komunisti in večinon ari boljševiki. Med njimi se nahajajo n .rski predsedniki in ministri so tskib publik, predstojniki in tajniki najviš) cističnih strankinih organizacij, načelnil avnih tru-stov, ravnatelji industrijskih panog, vodilni časnikarji in propagandisti za komunizem. Ta dejstva so angleški komunisti svojim prista- AVSTRIJA s Glas iz Korotana. Vojvoda VCjndsorski je obiska! v zadnjih tednih Dobrač in Ojsternik, ono soboto pa je prisostvoval gledališki predstavi v Celovcu. — Na Košutniku se je smrtno ponesrečil dijak Kari Kttess iz St. Ruperta pri Celovcu. Njegovega tovariša so komaj rešili. — 9. junija so vlomili v deželni muzej v Celovca ter odnesli 80.000 din. — Celovški mesarji so vsled naraščajočega izvoza klavne živine zvišali cene na meso za 2 din. — Pogorela je Kopišni-kova kajža v Bilštanju pri Galiciji. — Na Malem Obirju je treščila z neke skale kobila posestnika Stečnika z Apač, vredna 8000 din. — Toča je [w>bi!a poljske sadeže ubogim kmetom v Šmart-:iu pri Rožektt. Komaj za kruh Se bo. KATOLIŠKA CERKEV s Pohvata kardinala Mnndeleinu. Pisali smo že, kako je kardinal Mundelein v ameriškem Cikagu z vso odločnostjo nastopi! proti nemški vladi, ki dela tamošnjim katoličanom in Cerkvi ncznosljive težave. Te dni je sveti oče Pij XI. sprejel veliko skupino ameriških katoliških romarjev iz čikaga. Skupini je naročil, da naj sporoči njegove posebne pozdrave kardinalu Mundeleinu. Sv. oče jc rekel, da je Cikago lahko ponosen na svojega kardinala, ki je tako pogumno nastoj>il v obrambo pravic vere in Cerkve. NEMČIJA s Kulturni boj v Nemčiji zavzema vedno bolj nevaren obseg- Ono nedeljo so prečitali v vseh katoliških in tudi v vseh protestante,'-skih cerkvah proglas katoliških škofov, ki pozivajo vernike k skupni borbi. Proglas se končuje z zagotovilom, da se bo takoj obrnilo vse na bolje če bodo verniki složni. Zaradi skupnega nastopa katolikov in protestantov so vladni krogi seveda precej razburjeni. Skrajni narodni socialisti zahtevajo, da vlada ostro nastopi pro*i I pri neredni stoliffl, napetosti crev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Fraaz-Joscfovac grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi še uporablja »Fran&-3osefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi °ncTpo min. Soe. pol. t« nar. zdr. S-bi. 15195, 25. V. 85. šem enostavno zamolčali, ker so za komunizem neugodna. Velik de! komunističnih pristašev po svetu bi bil ogorčen, če bi zvedel vso resnico o razmerah v komunistični stranki v Rusiji. V komunistični miselnosti jih je samo na ta način mogoče 5e pridržati, da jim pripovedujejo, da je sovjetska Rusija najbolj demokratična dežela na svetu. Toda ta trditev spada pod tisto mesarico, pod katero so, padli nasprotniki Stalina, Najstrašnejša podoba, tega. kar komunizem po 20 letih svoje prakse, pomenja, je ta, da so angleški socialisti skle-: nili, da odklonijo vsako skupno fronto 3 ka-. munisti. vsem, ki so odgovorni za proglas in za njegova prečitanje v cerkvah. Zahtevajo celo, da vlada vse škofe, ki so podpisali ta proglas, dene v zapor. ITALIJA s Italijansko časopisje o dr, Stojadinovi-čevi vladi. Francoski »Temps« objavlja obširno pismo svojega rimskega dopisnika o številnih člankih, ki so po vsem italijanskem tisku izšli o drugi Obletnici Stojadinovičeve vlade. Dopisnik podčrtava dejstvo, da so članki izšli nekoliko pozno, a da njihova vnema to zakasnitev opravičuje. Italijanski tisk brez izjeme hvali tako notranjo kakor zunanjo politiko Stojadinovičeve vlade in naglaša gospodarski napredek, ki ga je pod Slojadinovičem Jugoslavija dosegla. Posebno topel je članek v »Lavoro fascista«, ki piše o izredni lojalnosti in političnem junaštvu jugoslovanskega predsednika vlade, ki se tako temeljito razlikuje od moskovske in ženevske ideologije. Tudi »Popolo d'Italia«, kjer pogostokrat piše načelne članke Mussolini sam, je posvetil Jugoslaviji izredno dobrohoten članek, kjer govori o »popolnoma novem obličju, ki ga je Jugoslavija dobila pod sedanjo vlado«. Francoski časnikar pravi, da ti članki dajejo pravilno označbo želji in volji italijanske vlade, da ohrani svoje prijateljske odnošaje z Jugoslavijo in da jih v bodočnosti še bolj razvije. Na drugi strani pa pade v oči, pravi »Temps«, da želi Italija podpreti in utrditi Stojadinovičev zunanjc-poli-tični položaj, kar naj bi bil dokaz za to, da je Italija s politiko Jugoslavije zadovoljna. Ti članki dokazujejo nadalje, da se gospodarska pegajanja med obema državama, kakor tudi politična pogajanja glede Albanije, zelo ugodno razvijajo. Člankar zaključuje, da bo v kratkem prišlo do zanimivih obiskov, ki bodo novo iz-nenadenje za evropsko politiko. s Drobiž. Nedavno je bil v Lovrani škofijski evharisii&ii kongres. Kongresa «e je udeležilo ljudstvo iz bližnjih in daljnjih slovenskih . in hrvaških vasi ter je po številu Italijane daleč prekašalo. Saj Italijamov, razen na Reki, po okoliških krajin ni, kolikor niso priseljeni kot uradniki. V veliki procesiji ,kt se je vršila v času tega kongresa, so se slišale peti le slovenske in hrvaške nabožne pesmi. To je vsem zlasti padlo v oči in upajo, da bodo tudi sicer nemoteno lahko peli v svojem jeziku, bodisi v cerkvi ali zunaj. — Na Kuku je zgorela zadružna mlekarna in sirarna. — Ono soboto je ljudski vlak odpeljal iz Trsta v Rim 1100 izletnikov. Cena na ljudskem vlaku je zelo znižana, saj znaša za dolgo progo iz Trsta v Rim in nazaj komaj 46 lir! Nedeljske ljudske vlake je vlada vpeljala, da bi široke množice dobile priliko si ogledati za majhen denar pomembna mesta svoje domovine. Vse poletne nedelje vozijo ljudski vlaki po »talnem načrtu ogromne množice v Rim, Milan, Benetke, pa tudi v manjša mesta. Ker so ti vlaki natrpani, tudi železniška uprava nima izgube. FRANCIJA s Točno po navodilih iz Moskve. Komunistični pariški list »Humanite« je objavil govor kardinala Pacellija ter dodal govoru pravi slavo-spev na papeža in Vatikan. Vse to je vzbudilo v francoski javnosti, ki ne pozna boljševiške zakulisne igre, veliko pozornost. POLJSKA s Kongres Kristusa Kralja, ki je bil nedavno na Poljskem, je bil sijajna katoliška prireditev. Posebnih vlakov h kongresu je privozilo 99. Za to je bilo dopoldne pri slovesni sv. maši kardinala-papeževega odposlanca in popoldne pri sklepnem shodu navzočih gotovo nad 100 tisoč ljudi. Saj se je tudi mesto samo kongTesa kar najštevilnejše udeležilo. Krasen je bil pogled 2 višine od oltarja doli nad to pestro množico. Mesto je bilo izredno bogato okrašeno. Saj je viselo raz več hiš po 15 in po 20 zastav in premnoge hiše so bile od vrha do tal v vence kar ovite. Poljska je pokazala tujcem svoj katoliški značaj. — Najznačilnejše pa je, da se je kongresa udeležilo tudi zastopstvo Sokolov. Sicer eo imeli Sokoli prav ta dan v Katovicah svoj veliki zlet. Zato tudi katoviškega škofa Adam-skega ni biio na kongresu, — dasi je bil zbran sicer ves poljski episkopat — ker jc škof moral imeti na sokolskem zletu sv. mašo in nagovor na Sokole. Malo drugače kakor pri nas... Delavskega razreda ne be dvignil ne komunizem, ne socializem, ne krščanski socializem. Dvignil ga bo le živ, celoten katoliški socialni nauk. AMERIKA s To in ono, V Indianopolisu so umrii Martin Kos in Jan. Arnšek, oba nekje z Dolenjskega in Marija Oačnik roj. Krefel, iiekje iz Savinjske doline. — V Kanas City je preminula Ana Mrle iz Ribjeka pri Kočevju. — 60 let je že v Minn. g. Ulavec iz Podbrezja na Gorenjskem. — V Buenos Airesu v Argentiniji jc zapustil solzno dolino Jožef Slavec iz Knežaka na Pivki. -— V Luzerne Pa. se je v rudniku smrtno ponesrečil Jurij Benec iz Metlike. — Ravnotam je umrl Miha Bežek iz Šenčurja pri Kranju. — V Raeine.Wis. je preminul Dragotin Elijaš iz Suhega polja v Slavoniji. — V Ročk Springsi! je pel 20. junija novo mašo Slovenec Alojzij Potočnik. V Oregon City je avtomobil ubil rojaka Franka Mastnjaka iz Šenčurja pri Kranju. —■ V Clevelandu je umrl Gašper Vidrih iz Trnja pri St. Petru na Krasu. — Istotam je preminula Katarina Vukčevič roj. Kaplan iz Velikih Poljan pri Ribnici. — Dne 6. junija je v cerkvi Presv. Režnje ga Telesa v Providence, R. I. daroval slovesno sv. mašo povodom svojega 25-letnega maš-niškega jubileja duhovnik Henry A. Norman, ki je že zadnjih 26 let docela slep. Dasiravno g. Norman ne vidi, je dobil od cerkvene oblasti dovoljenje da lahko mašuje; pri tem vporablja po» sebno mašno knjigo po črkah Dr. Braillerjevega sistema. — V VCaukeganu je zaspala v Gospodu Marija Zaveršan, iz Horjula pri Vrhniki. — V Joliet 111. so pokopali Uršulo Konda iz semiške fare v Beli Krajini. — Istotam je umrla Marija Buhar roj. Belič, iz Črnomlja. DROBNE NOVICE Že 150 ljudi je dosedaj podleglo solnčarici v Ameriki. Top, iz katerega bo 100 kg težka granata ieteia 20 km daleč, je iznašel neki Američan. V juniju j« nmrio v Abesiniji pri spopadih 25 italijanskih vojakov, 19 črnosrajčnikov 4 častniki in 4 podčastniki. 45.000 delavcev je zaposlenih v italijanskih letalskih tovarnah. Pred Madridom je padel Biown, član osrednjega odbora angleške komunistične stranke. še t* mesec bo v Moskvi nova, velika r^ prava proti nasprotnikom samodržca Stalina 146.000 mož ta 8750 Ustnikov šteje sedaj sagleška armada. ' Zaradi aživaaja strupenih gob je 50 Hudi amrtnonevarno zbolelo v madžarskem Domo-n(yu. Eno milijardo lir bo dala za nove hotele italijanska vlada. Okrog 2100 milijonov ljudi živi sedaj m zemeljski obli. Odstranitev človeškega plodu do volji jt najnovejši odlok boljševiške vlade v Barceloni. Kitajci in Japonci m ae krvavo spoprijeli pred kitajskim Pekingom. Vse govori o vojni. Več milijard posojila hoče baje dati španskemu generalu Franku — Anglija. Dva raska letaka sta brez pristanka preletela progo Moskva severni tečaj — Kanada — Kalifornija. Ostavko je podala Hodžina češkoslovaška vlada, ki jo bo pa HodJa vnovič sestavil. i09 rudarjev ee Je smrtno ponesrečilo v rudniku Chesterstona pri angleškem Manche-stru. Francoski poslanci so si »višali plače od 5000 na 6000 frankov mesečno (ca. 10.000 dinj. Petdeset toži Vzemite vendar, dam vam v svojo zgubo! Boljšega blaga nikjer ni kot pri meni. Le kupite, dam vam res poceni! Brez skrbi se zanesite na obljubo! V čast si štejem, da vas vabim na ko.-ilo Ne zamerite, tako je skromno ... Veste, dela imam res ogromno. Oh, saj nič ni treba napitnine. Lepo vas prosim, ostanite še pri nas. Ne morem, ker doma nse čaka delo. No, res lepo bilrt jo in veselo. Juiri pa z veseljem pričakujem vas. Lenoba, nič se nisi ml navadil. Gospod učitelj, saj sem ae učil. Nabunkal te bom, bučo ti razbil! Prav vse sem znal, pa sem pozabi! Obleka tale pravkar v modo je priSla. Poceni je in dosti ros ne stane. Vsa zate le gorim, preljubi Žane. S tabo šln bi, pa čeprav na kraj sveta. Le mir daj, žena, gospodar sem jaz! Ža prav, a plašča novega sem res potrebna. In prilika za kup je prav posebna. V starem plašču mi bo prav gotovo mraz. • Veš. dragi mej, vse to zahteva čas. Režim sedanji je brez vseh napak. Režim le prejšnji, ta je vsega kriv! Odvili bodo davčni nam vijak. In jaz te dni državno sluiibo bom dobil. Prodal sem pravkar zadnje hlače. , A nič zato, prihodnji mesec zvišajo nam pm'®1 Poglej, Ljubljanica je regulirana in cesta je na Sušak bstoniraim. Kako ti gre? Kar dobro, hvala. Očeta pregovori! sem z lahkoto. Dekle sem gledal le ln nič na dolo. Od samega veselja mati je jokala. Gostilna tu je, žejen sem kot goba. Pol leta že v gostilni nisem bil. Oh, take kapljice pa res še nisem p»-Hvaležen ti bom zanjo prav do groba. Seveda r«3 je, saj je v časopisu! Prijateljska pogodba že je na podpisu-Politik nam povedni je resnico, saj tukaj gre edino za pravico. S sosedom bomo zdaj v ožjem stiku. Sovražnik v zmedi je in na umiku. Pri nas je vse premalo časopisov. In še »i vam nudijo prečudno ?>"es- re8! A kar vam Krivček pravi, je pa le v" O M O V INI Prosvetni dan na Koroški Beli K»toli5Iio prosvetno društvo na Koroški Beli bo v nedeljo, 25. julija, praznovalo 30 letnico svojega obstoja t prosvetnim dnem. V soboto, dne 24. julija zvečer bomo pri slavnostni akademiji pregledali svoje dosedanje delo ln v »Ariimi«, sodobnem misteriju, videli brile in težave delavskega kraja, katere naj odpravi nov vod, ki ie ne bo otepal žrtev, ki so potrebne, da pone-temo Kristusovega duhu v življenje. V nedeljo zjutraj ob 6 bo skupno sv. obhajilo članov. Ob 9 bomo na Javorniku pred kolodvorom sprejeli doš-le goste in jih v sprevodu spremili na Koroško Belo k bv. maši. Po maši bo javno zborovanje, na katerem bosta govorila gg. dr. Smajd ln dr. Vilko Fajdiga o sodobnih nalogah katoliške prosvete ln o katoliškem aktivizmu. — Ob 3 popoldne bodo ilovesne litanije, nato na Kresu gimnastični nastop gorenjskih fantov Sn deklet, katerega bodo poživili s svojim nsstopom tudi naši najmlajši. Po končanem nastopu bo do večera zabava s erečo-lovom, katero bo poživilo petje domačega in tujih pevskih zborov. Vabimo vse gorenjske fante in dekleta, da se tega prosvetnega dne v čim večjem številu udeleže ln s tem manifestirajo za katoliška načela. Prosvetni tabor v Mengšu Silen val navdušenja Je Se! preteklo nedeljo preko Gorenjske, ko so se zbirale velikanske množice na kranjskem prosvetnem taboru. Težko ee je kdaj prej zbralo ns podeželskih prireditvah toliko udeležencev, kajti dolgo časa ovirano prosvetno delo je dobile zdaj svodoben razmah. Pred najvišjimi drž. predstavniki so v Kranju množico izpovedale zvestobo veri, narodu in državi. Kar se je godilo tam, So pričakujemo, da so bo ponovilo v Mengšu 25, julija aa Prosvetnem taboru kamniškega okrožja. Od nekdaj že po svoj! zavednosti mani kamniški okraj tudi tokrat ne sme zaostati. Njemu pa naj se pridruži ostala Gorenjska in ljubljanska okolica. Kar je zavednega in trdnega, naj ta dan manifestira za naša načela! Sovražnik r.as šteje, niksr ne ekrivajmo svojih moči. Pričakujemo zlasti mož in fantov, katerim je nadškof dr. Jeglič izročil svojo veliko oporoko. Noben kroj naj ta dan ne ostane doma. Veseli pa bomo prav iako zelo tudi velikih množic žena ln deklet, zlasti v narodnih nošah. Društva pridite i zastavami. Moški iz okolice ste vabljeni, da se udeležite sprevoda na konjih in okrašenih kolesih. Spominske znake lahko naročite is med tednom pri Prosvetnem društvu v Mengšu. Znak, kt stana 8 din, bo veljal kot vstopnica k vsem prireditvam v soboto in nedeljo ter tudi k razstavi, ii bo odprta od 25. julija dalje v mežuariji pri ««ikvi. Spored tabora: Sobota, dne 24. julija ob pol 8 zv. pred društv. domom koncert niongeške godbe, nato akademija. — Nedelja, dne 25. julija ob po! 9 zbiranje udeležencev v Mal. Mengšu, nato sprevod pred društveni dom, kjer bo na prostem maša z ljudskim petjem ob spremljavi godbe. Po maši tabor. Govorita gg. Kremžar in PerBuh. Popoldne ob po! 3 litanije v župni cerkvi, nato na travniku pred društv. domom telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Po nastopu srečolov in prosta zabava. Posavski pmsveim tabor Novo prosvetno življenje gre po naši lepi Sloveniji. Posavje pri tem novem življenju noče zaostafi. V nedeljo, dne 8. avgusta se bo zbralo na Posavskem prosvetnem taboru v prijaznem Bajheiiburgu. Prav iskreno vabimo vse prijatelje katoliške prosvete, da se v obilnem številu udeležijo našega tabora, ne le iz videmske deksnije, ampak tudi iz sosednjih. Predvsem PoBavčanl, to in onstran Save, prihitite polnoštevilno na aaS tabor, da bomo v mogočnem zboru manifestirali za katoliška in slovenska načela. Prihitite v narodnih nošah, na okrašenih vozovih ln ltolesih. Do- Soldanski sprevod po trg« mora pokazati našo moč : našo zavednost. Vsa prosvetna društva, ozlr. župnije ter fantovski odseki videmske dekanije in Posavskega fantovskega okrožje so te dni prejeli okrožnice s podrobnimi navodili za tabor. Prosimo vse, da pohitijo x agitacijo za udeležbo na taboru. Nihče naj ne ostane ta dan doma. Možje in fantje, žene in dekleta — vsi moramo pokazati, da se zavedamo važnosti našega gibanja današnjih dni. Prosimo vse, ki So prejeli vprašalno polo, da na njo čim prej odgovorijo, da vemo računali vsaj s približno udeležbo na taboru, da bo mogoče tabor dobro pripraviti in po načrtu Izvesti. Bog živi i Prosvetni tabor v Cerknici Ostalim delom naše ožje domovine, kt so že pokazali plod dela na prosvetnem in toleeno-vzgoj-iieru polju s prosvetnimi tabori, se pridruži tudi naša Notranjska s prosvetnim taborom v nedeljo 1. avgusta. 1937. Tabor je namenjen cerkniši-emu prosvetnemu okrožju. Spored: Na predvečer, v soboto, bomo Notranjce opozorili s kresovi na pomembnost prihodnjega dne. V nedeljo so bomo ob 9 zbrali ter prav vsi vstopili v sprevod, bi bo z mnogoštevilnimi narodnimi nošami, kolesarji, konjeniki, raznimi skupinami članov, članic in vseh vrst naraščaja zelo pester. Številno ga bodo seveda povečali tudi drugi prijatelji našo katoliška prosvete. Po sprevodu bo maša na prostem, na glavnem trgu. Daroval jo bo in imel primaren nagovor g, vseuč. profesor dr. Lukman. Fo sv. maši bo na istem prostoru tabor, ns katerem bodo govorili gg. minister dr. Miha Krek, Mirko Javornik in dr. Jože Basaj. Popoldne bodo ob dveh litanije, po titan i jati pa telovadni nastop: članov, članic ter moškega in ženskega naraščaja. Seveda bo tu več različnih vaj poleg orodne telovadbe. Sodelujeta dve godbi. Po nastopu bo prosta zabava. Hrana in okrepčila bodo za nizko ceno na razpolago. Naše prijatelje, bi jim je pri srcu kal. pro-svefa, iskreno vabimo na tabor. Morebitni tuji udeleženci, bilo posamezniki ali skupine, se radi navodil obrnite na pripravljalni odbor. i&tiš® s Prosvetni gab&r pri Sv. Gregorji« Prosvetni tabor v Žužemberka RAZNO Ha deželi. Mestna go- s|>odična pride na kmete čez nedeljo in opazuje 14 tednov staro teličko, Id se je pasla na travniku. »Koliko litrov mleka va mpa daje na dan?< — »Se nič.< — »čemu Pa tako mlado kravo sploh redite?« Letalo med sveadnimi atrinki. Vožnja po zraku 1« niična, čudovita, lahko j>a tudi grozna, Pred 1, |etoma je vozil aeroplan n New.vorka v San Fran-1*0. Potniki so že videli pred seboj pristanl-Me' Letalo je letelo sko-?Lj»sno zvezdnato noč «00 m visoko. Naenkrat *>.se začele okrog letala usipati gorečo krogle, jezdni utrinki, med bliskom in gromom so eks-Plodirnle kot bi gtr«!i»l« "a stotine topov. Letalo je švignilo skozi goreče ™ie kot blisk ln ostalo ^poškodovano. Potniki „ Se niso opomogli od ko se je tik za 'etalom razpočil velik S,or' ki ie b>' mnogo 'f!' od prejšnjih. Nje-Sv,-8!j ie razsvetlil vso «««hco, letalo Je vrglo z velikansko silo naprej ln *«m«J ga je pilot ie ura-vnovesii. - ^».prizor v a*u so opazovali tudi 34 L, Oanghofers Mariini Moššer Roman iz sačetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznifi Medtem sta sedeli obe dekleti v Rekini izbi. Bil je to majhen domač prostor, v katerega jo skozi odprto line v pomolih lilo zlato sonce. Samo omara, cinasto zrcalo na dveh lesenih stebričkih in nekaj tu in tam razmetane obleke je pričalo, da je ta prostor žensko slanovahšče. Drugače je bil videti kakor izba mladega plemiča; Rekme lovske potrebščine: loki, tuli, noži, ostrii, sokolarske torbe, operjenci za vabo in sokolje kapice, konjska brzdala in ptičje mreže, vse jo ležalo po kotih in viselo po lesenih stenah, ki so se do stropa jezile od rogovij. In moškemu ležišču je bila podobna nizka, na grobo »pahnjena postelja prestrta s črnim medvedjim kožuhom; namesto pražnjega platna s pisanimi robovi in vezenjem, je služil za p od zglavje s srn jo kožo prevlečen zvitek, za varstvo proti mrazu suknen gunj in z debelo prtenmo našita jelenja odeja s sivo zimsko dlako. V pornolih, iz katerih je neslo oko čez vso obširno gozdnato dolino, sta sedeli Reka in Edelrota za ozko mizico ena proti drugi. Radovedno je bila Rotica odprla leseno, z železom okovano skrinjico, ki je stala pred njo na mizi. Rahel vzknk začudenja se je utrgal z njenih ustnic, ko jo 3» videla napolnjeno s prstani, srebrnimi verižicami in zapeetni-rami ziskrečimi se pašnimi sklepi in zlato se leeketa-Si sponkami za plašče. Bilo je to dragottnje grobega dela hi majhne vrednosti - toda mM je ožarja o motno zlato in srebro, in izvabljalo živ blesk nebrošemm kamnom, in Rotici se je zdelo, da je raztresen pred njo za- klad kraljice. Prijazno se smehljajoč, kakor mati na svojega otroka pri igri, je zrla Reka na deklico, ki se kar ni mogla zbrati od gledanja, in je vse svoje začudenje izlila v žuboreče kramljanje. »Poglej vendar, poglej, kako s® to blešči in iskrit Samo zlato in srebro! In en svetel kamen poleg drugega! Ti! Saj to mora biti vredno toliko ko ves Gaden s ho-stami in hišami, z živino in ljudmi! Povej mi vendar, povej, zakaj teh tvojih dragotin nikoli ne nosiš? Zakaj se nikoli ne okitiš z njimi?« »Da bi se kitila? Za koga? Za svinje in jelene v mojem gozdu?« se je zasmejala Reka. »Kadar jim porinem nož med rebra, meniš, da jim bo smrt bolje teknila, ako bodo videli, da se sveti prstan na moji roki, ali blesti verižica za mojim vratom?« »Kako govoriš!« se je našobila Rotica. >Saj so šo vendar ljudje, ki te radi pogledajo. In če bi si hotela kdaj kaj deti nase od svojega lepotičja, vidiš, bi te napravilo to še lepšo!« »Se lepšo?« ao je glasil smejoči se odgovor. »Jaz in lepa? Kdo ti je pa rekel, da sem lepa?« Rotica je široko odprla oči. »Ali mi mora to kdo šele povedati? Samo da se ozrem nate!« Položila je roko na Rekiu ogoreli laket in z bleščečim se pogledom obvisela na to vari žici. »Tako lepa ko ti ni nobena druga! Ti si najlepša v Gadenu! Le verjemi — moj brat Zigenot pravi tudi tako.« Rekin obraz je polemnel, in s hripavim glasom je rekla. »O svojem bratu mi ne govori!« »Zakaj pa ne?« se je ustrašila Rotica. »Poslušaj, da ti povem — vidiš, ni še dolgo tega, ko si jahala mimo našega ograda, in jaz in Zigenot sva gledala aR teboj. >Kajne,« sem dejala, »kajne, kako sedi na svojem konj«, S" iz raznih krajev Del. Logatec. Satan je raspel svoje mreže tudi v Logatcu, Podira vse, kai ga spominja na boga. Vidno hoče pokazati svoje sovraštvo; zato je po svojih privržencih znova podrl znamenje križa, katero verno ljudstvo spominja na Odreše-nika. Satan, strasten sovražnik Kristusov hoče s podiranjem križev doseči svoj cilj, namreč, da bi ljudi ittrgai i/, objema božjega in da bi se znova vrgli v njegove verige in okove. Toda naše ljudstvo še ni tako pokvarjeno, da bi moglo mirno prenesti tako početje. Zato je sf.tan s tem svojim dejanjem dosegel čisto nekaj sebi nasprotnega. Ljudstvu se je zagnusilo to dejanje, vera v njih dušah se je okrepila in ena misel se je izlila it naših src: >Znova hočemo posiaviti križ, pa tudi če pade desetkrat, stokrat..Znova hoče naše ljudstvo postaviti znamenje, v katerem išče veselja v veselju, tolažbe v žalosti in bridkosti. Znova hočemo postaviti križ. Vsi Logafani se zberite v nedeljo 25. julija popoldne in tudi iz bližnjih krajev pridite, da skupno počastimo sveti križ — znamenje ljubezni. Pridite vsi, da bo slavlje lepše in veliČastneje, da bomo skupno Bogu obljubili ljubezen in zvestobo, da bomo skupno »apeli zmagovalcu Kristusu pesem v pozdrav: >0 sveti križ življenja iuč, o sveti križ nebeški ključ!...'.S tem bomo pokazali, da satan še nima oblast! nad nami in da smo Slovenci že Kristusovo ljudstvo. — Lo-gaean. Pre^sa. V slovesnem razpoloženju se pripravljamo na biserno mašo. G. duh. svet Šmidovnik Anton, župnik v pokoju, ki je 48 let župnikoval v Prečni, praznuje v nedeljo L avgusta 60 letnico mašništva. Gospodu jubilantu, ki lina veliko zaslug za Cerkev in narod, želimo, da bi dočakal le železno mašo. Trst«. V četrtek 15. julija je umrla v ženski bolnici v Ljubljani Pavla Bogataj p. d. Marečka iz Trate. Kar verjeti nismo mogli. .Mlada žena, ki se je poročila šele pred desetimi tedni, je bila med ljudmi splošno priljubljena in spoštovana in kot pridna ter skrbna gospodinja. Naj ji bo lahka domača zemlja. Ostalim sorodnikom posebno pa možu Pavletu naj Bog podeli svojo tolažbo. Sina* njiva. Patrcnsko opravilo sv. Kadegun-ll« bo v nedeljo L avgusta, ker bo 8. avgusta ia-bor v Isiakah. — 2upni urad Kolovrat. Rakek Slavnostno odkritje spomeBika blago-pokoineirm kralju Aleksandru na Rakeku bo ne- preklicno due 6. septembra. Vsled tega prosimo vsa društva in organizacije da na ta daa ne prirejajo ničesar, temveč čakajo na povabilo podpisanega odbora za na Rakek, da v slogi počastimo spomin Velikega Kralja. Odbor. Babno polje. Vi=ok obisk smo imeli v zadnjem času v osebi g. p. Troha, provincijala iz Zagreba. Prišel je poročat svojo nečakinjo, zle-barjevo Kezko, ki je odšla na Gorenje jezero. Težko nam je vsem za njo, ksjii bila je v vsakem ozira zgledno dekle. Povrhu tega je bila izborna cerkvena pevka, kateri tlolgo ne bo enake Nad osem let je pela s svojim srebmočistim glasom v čast božjo in nam v veselje Prav lepa hvala jI za >.o. Dobri Bog naj jo obilo poplača v novem stanu! Metlika. Preleklo nedeljo se je poslovil od nas g. kaplan p. Leon Božič, kateri odhaja v Ljubljano. Komaj deset mesecev je bil med nami, pa Raheh prosi dobrotnike l Zdaj smo zopet začeii. Upamo do jeseni ear-kev spraviti pod streho. Zato se odbor obrača do vas, dobrotniki, z iskreno prošnjo za prispevke is nove cerkev na Bakekn. Rakek — obmejna postaja Slovenije proti Italiji — je narasel čez 1200 duš. Mala cerkvica, zidana pred 300 leti, zadostuje komaj za otroke. Za odrasle v cerkvi pri službi božji skoraj ni prostora: uredništvo, železniško osebje, carinski, finančni in poštni uslužbenci, orožništvo, učiteljstvo dveh šol, trgovci in obrtniki se ne morejo udeleževati službe božje v takih razmerah tako, kakor bi radi. Ako pa človek ne more izvrševati svojih krščanskih dolžnosti, potem moralno pada. Komunizem in materializem se potem bohotita brez vere. Trpi narod, država, Cerkev. Nujna J« potreba nove eerkre. Domačini sami ne zmoremo. Pokazali so svojo vnemo, ker so v sedanji težki krizi zbrali ali obljubili vsoto 100.000 din. To j® veliko premalo! Veliko dela so že požrtvovalno opravili. Sa vsa dobra in blaga srca se obračamo za pomoč! Cas biti In mi moramo nadaljevati s stavbo, ako nočemo, da nas duh revolucije ln nevere ugonobi. Dom, to je drailsa ia vera »t* v nevarnosti. Proaimo vsa vneta srca za pomoč! Rakovčanl — po svetu razkropljeni — od doma nepozabljem — na Vas se obračamo, da tudi Vi pomagate in še dobrotuikov poiščete! Poslužite se položnic! Bog plačaj! se jo tako prikupil, da žaluje vsa lara za alim Posebno fantje so zgubili dobrega in skrbi«« vodnika Marijine družbe, ki se je pod njetrartn vodstvom lepo razvijala. K tasno prenovljen t", bernakeli in še druge stvari v farni cerkvi bodo spominjale ra njega. Gospoda ne bomo nikdar pozabili. — Žetev je končana. Letos ie bila jju slaba pšenica. Trta dobro raste jin »o ieI)0 tM. vija. Letos bo pridelek manjši kakor lani. Vinogradniki so se morali mnogo boriti proti plesna bi, ki se je v dežju močno razvijala. Droga letin; dobro kaže, ker ee zmeraj namaka. Zdaj bi radi sonca, a se zmeraj skriva, kakor da je pozabile na Belo Krajino. Kresnice. V Kresnicah obhajamo letos lepe slovesnosti. 200 let je minilo, odkar so Kresnice samostojna župnija, ki se je ločila od šmartna pri Litiji 1. 1737. Treba je bilo 200 letnico primemo proslaviti. Od 2. do 0. maja je bil misijo/i, ki so ga vodili gg. lazaristi. Udeležili so se ga vsi pravi farani. — Dne 11. julija pa je bila velika zunanja slovesnost 200 letnice, imeli smo izredno že letos birmo. Mlajev, vencev, zastav polno! V sobot« je bila razsvetljena cerkev in pokopališče. Slovesno zvonenje in streljanje je daleč naokoli oznanjalo veliki dan. Bil je res lep večer! Na dan birme je bilo ljudi za dve cerkvi, Knezoškof je vernikom razlagal pomen župnije, koristi, pa tudi dolžnosti vernikov. Iz srca je šla vsem zahvalna pesem, ki jo je pela vsa cerkev. Biruiancev je bilo 117 domačih in 19 tujih. Vsem bo ostal ta dan dolgo v spominu! Skarnčna pri Vodicah. Častilce sv, Lucije obveščamo, da je pri sv. Luciji na Skarnčni romarski shod v nedeljo, dne 1. avgusta. V soboto zvečer bo ob 1 govor In pete litanije s blagoslovom. V nedeljo slovesne mašo z govori ob 6, pol 9 in 10. Spovedovalo bo več spovednikov že v soboto popoldne ter v nedeljo vse dopoldne. Stranje. Dne 14. julija, sredi popoldneva, je nenadoma nastal ogenj v Sievem, tam pod kamniškimi planinami. Slevo jo svetu malo zuana vas, poznajo jo kvečjemu turisti, k: hodijo tau mimo preko Osredka na Krvavec. Vas je imeh Štiri gospodarje, danes stoji tam ena hiša, cn hlev in ena pažtba, vse drugo jo uničil ogenj. Ljudje so bili povečini na polju aH pa pri mrvi, vode m blizu, pot do vasi za požarno hrambo docela nedostopna; zato je pogorelo vse in so danes oc-dotni ljudje v resnici siromaki. Enemu lantu je zgorelo tudi do (»00 din gotovine. Ali ne vpije ta primer s 3to drugimi vred: ljudje božji, aajte kakor prava grajska lici, tako ponosna in lepak Tedaj je pokimal predse in dejal e tako milim glasom, kakor govori samo z materjo: ,Ponosna kakor hrast tu gori na skalni steni, kamor ne stopi nobena noga, in lepa ko rdeče sonce na nebu, do kamor ne seže nobena roka." Tako je dejal in — ali kaj ti je?« Reka je skočila kvišku in se jezno zasmejala. >Kaj ti je?« je vprašala Edelrota še enkrat in stegnila roko, kakor bi hotela jpomiriti vzburjeno tovarišičo. >Saj vendar nisem rinila nobene besedice, ki bi te bila utegnila razsrditi.« >Molči 1 Nič nočem slišali o njem!« In Reka je sunila s pestjo skrinjico, da »o prstani, zapestnice in verižice .v njej zarožljale. >Ali kaj ti je storil moj brat?« je jecljala Rotica prestrašeno. »Le preudari tnalo — saj mislim, da ae ni iz neprijazni v tisti viharni noči na jezeru stegnil po tebi, najprej po tebi!« »Ne spominjaj me na tisto noč!« je bleda siknila Reka in zapustila pomoli; toda storila je samo malo korakov, ko se je sopet vrnila, obstala pred Edelroto in dejala s trepetajočim glasom: >Da me ne boš imela za osabmeo, ki se ni marala tvojemu bratu zahvaliti za. to. kar jo bil storil zame tisto noč, ti povem: to roko, Rotica, to roko sem mu ponudila ln se mu zahvalila s prijazno besedo! Toda, kakor bi bila. zadnja dekla, se je odvrnil od mene!« »To da bi bil storil moj brat?« »Dal Tvoj brat! To je storil meni! Hlapec hčeri svojega gospoda!« Edelrota je pobledela; toda mirno je zvenel njen glas, ko je dejala: »Tvoja jeza ti polaga trde besede na jezik. Od srca te imam rada, toda svojega brata ne pustim sramotiti. Moj brat ni M! in ni hlapec, na svobodnem posestvu gospodari kot svobodnjak, ki ne pozna gospoda nad seboj. To veš sama tako dobro ko jaz. Zakaj govoriš tako hudo, da me boli?« Jezno je hotela Reka odgovoriti; toda videla je, da so je po Rotičinem licu potožila svetla soka, in jeobrool-čala. Obrnila se je stran, njen pogled je obvisel na lovskem nožu na steni, in kakor bi hotela preskusiti, ali morda železo n© rjavi, je potegnila rezilo napol iz toka in ga sunila nato zopet nazaj. V pomolih je ugasnil zadnji žar sonca, in temne večerne sence so se začele krasti v izbo. Rotica je vstala, in v tem ko jo nezavedno mešala z roko po dragotinju, je govorila tiho predse: »Ako ti je moj brat storil tako, kakor praviš — te prosim, Reka, ne jezi se nanj. Saj pač še sam no v6, da te je užalil s svojo besedo. Nič več ni tak, kakor je bil. Nekaj je moralo priti nadenj, to ga je spremenilo kakor zima zeleno drevo. V skrbeh sem zanj in mati ga gleda s strahom. Le pomisli, Reka — ko naj bi bil pred dvema dnevoma za-rovašil 3voje rojstno drevo, ni v!*l noža, temveč sekiro, in jo zasekal drevo prav noter no stržena in je dejal: ,Ce preboli drevo, prebolim tudi jaz.' Nekaj se mu ja moralo zasaditi v srce, kakor bi »darila sekira in jaz mislim in. mislim, kdo bi mu uleguil kaj krivega storiti, in »e ne morem domisliti. Saj vendar nima nobenega sovražnika v Gadenu, ko je tako dober in zvest — boljšega ni nikjer!« Ko ji je solza za solzo padala čez lica, je z izgubljenim pogledom upirala oči na čuden nakit, ki ji je prišel na roko. Bila je polovica prelomljene koščene zapestnice, na grobo izrezljane in od starosti ru-mem, a po! zabrisani mi vražami na notranji strani. Reka je, dokler je govorila Rotica, stala z odvmjo-nim obrazom, bleda v lica, o« široko odprte kakor bi napeto prisluškovala. Zdaj, ko je bilo tiho v izbi, ao je oddahnila in si pritisuila goli laket čez oči. In počasi, z zemlje. Ko je letalo pristalo, so ga f'j!n,kl bledi in prestrašeni zapustili. Letalo je bilo nekoliko poškodovano, Kakor da bi ga zadele srap-ueleke krogle. DaTek s* pijance. -Ameriška država Urugvaj Je upeljala nov davek, ki je edinstven na svetu. V vseh krajih državo je uvedena posebna uradna lista, na kater so zaznamovane osebe, u 60 udano alkoholu, M« vodijo župani. Davek nikakor ni nizek: znaša W odstotkov rednega dohodninskega davita. DA« 6t je hkrati Pn,i)f posebno pravico eksesu cije. Število alkoholikov menda odtlej pada. Umetno sonce t tlakih. Seve je io v Am riki. Neka žel. družba e dala izdelali veš spal«1« vozov, v katerih močne svetilke, da ®«J potniki priliko, ™ Led vožnjo sontu«. sa je nov« uvedba v »> kih dobro obnesla in P» naša družbi lepe je. V Ameriki .*> ««1,r železnice v kak in medsebojno < mujejo za P^^i ie tekmovanje z % ^ conami postalo nffi ljeuo, gradijo atwm e if. spametovati in ne tiščite denarja doma, kler ca ogenj pokonča, aH ga tatovi pckradcjo, »iinak zaupajte ga denarnim zavodom. Se bolj ta tole: prcklestvo rtad tista, ki ao obili zaupanje do dobro uspevajočlh denarnih zavodov in porinili denar v postelja, v podutrešjo in v Srvive skrinje, me3to da bi Sel med narod. Prevoje, V soboto je umrl po dolgi mučni bolezni na svojem poeeetvu v Imovici pri Luko-vici čele 52-letni gospodar Lovro Mav. Bii je celih 15 let župan prevojske občine, dokler se leta nI idružila z lukoviško. Kot župan je bil izvrsten gospodar, odločen in dober zlasti revežem. Ko ga je napadla zavratna bolezen, pač posledica svetovna vojne, ki eo je je udeležil, je v prvi vrati skrb«! ta svojo dušo. Ganljivo ga je bilo gledati, kako jo i naivečjo težavo prišel dnevno v šentviško cerkev in pristopil skoraj vsak dan k sv. obhajilu. In ko je obnemogel, je prosil za «v. obhajilo po večkrat na tedeo. — Da so občani znali ceniti njegove zasluge za občino, je pokazal ogromen pogreb, ki je bil v ponedeljek, 10. t, m. na šentviškem pokopa-liSJu. Pokoj njegovi duši I Blagovica. Na praznik sv. Petra in Pavla je tudi naša fara priredil« za svoje farane prav lepo uspelo proslavo dvajsetletnice majske deklaracije. V lepo okrašeni dvorani Prosvetnega doma je ob številni udeležbi občinstva proslavo otvorii in spregovoril nekaj uvodnih besed domači g. dekan Jakob fttrekelj. Poleg petja in več dovršeno podanih deklamncij je bil tia sporedu govor, ki ga je ime! domačin g. Miha Trdin in v katerem je govornik razložil zgodovinski postanek ter pomen majske deklaracije sa slovenski narod in za Jugoslavijo. Veseli smo sc razšli, ko je za zaključek vsa dvorana zapela narodno himne. — Delo, ki ga vodi banovina z regulacijo naše Slatenščice, prav lepo napreduje. Naši ljudje so hvaležni in zadovoljni, nekateri pa, ki so pri tem delu brez vpliva, tudi b tem niso zadovoljni, kar je pa popolnoma razumljivo. Da bi bili namreč obenem zadovoljni potrebni in pošteni ljudje tn pa oni, ki gledajo na osebno korist kot na stvar, je namreč, nemogoče. Delavci imajo zaslužek, prepotrebno delo bo izvršeno, vse pošteno ljudstvo pa ve, da sedanja banska uprava pošteno izvršuje svoje dolžnosti, d očim so za.časa JNS ljudstvu samo obljubljali pa nič naredili. Haka pri Krškem. Na vasi zbrani so modrovali nedeljsko popoldne možje o tekočem delti, ko n«j je radovedneža vedla pot na Studenec. Tu so mi vedeli povedati, da bodo v kratkem zopet začeli z delom na že skoraj dograjeni cesti proti Rovišam. Zanimal me je z bujnim telenjem te cvetjem ozaljšan spomenik vojnih žrtev. Posamezne vasi menda — hvalevredno — kar tekmujejo pri tem poslu. Pogledam šo tja proti sv. Duhu, kjer ima »fcomoljub« številne prijatelje. Da ee Je končno le posrečilo priti na sled »gardi«, ki je ie dalje časa »rekvirirala« po tamošnjth vinskih hramih, pred katero ni bila varna perutnina ne slanina ter ima na vesti še dokaj drugih tatvin, so mi povedali. »Junaki« so prijx>ročeni v »odlikovanje«, Ljudje so se pa odahnili, upajoč, da bo imela sedaj njih lastnina mir. — V onoetran-ski »kader« je odpotoval fant-regrat SaliniSev Jože iz Jelenka. Sušica mu je izpodkopala mlado življenje. Večna luč naj mu sveti! Pclhovgradec, Pokopali smo Elizabeto Zalaznik, p. d. Prat-karjevo mater. Pogieb je vodil msgr. A. Ko-rltnik. Gasilci, pevski zbor m Šolski otroci, ki so nesli vence, so žalni sprevod Se posebno povzdignili. Izredno veliko število drugih ljudi je pa tudi pokazalo, kako so spoštovali domačini in tujci to plemenito ženo in veliko dobrot-nieo pograjskih reve-žev. Bila je vzorna žena, kakor jo opisuje knjiga Modrosti. Čeprav je gostilna nikdar ni kaj veselila, je bila čudovita njena nespremenjena gostoljubnost: vse je bilo tako, kakor mora biti. Celih 65 !et, dva rodova, je živela na sedanji Grašičevi gostilni. Bog ji povrni za vsako izmed mnogih lepih uric! Njen značaj je bil izredno čist in prozoren; toda v tej prozornosti je bila velika globina in resnost. Bila je žena močne vere, polna duhovne sreče in skladnosti ter neomajnega upanja. Najdragocenejše na njej pa je bila njena nenavadna dobrotljivost; saj je sijala že Iz njenih oči. Vsak jo je vzljubil, če jo je le enkrat srečni. Bila je res izredna žena, katere spomin bo blagoslovljen. Kamnik. V »Našem listu« beremo daljše poročilo o občnem zboru kamniške hranilnice in poaojUnice na Sutni. Tja v zadnje vrstice tega poročila je vredno, dn obrnete svoje ©ko. Tam namreč beremo: Hvalevreden Je sklep odbora, da se prvenstveno daje posojilo onim, fel čutijo z zadru- llliiij M '4 ^ iti go in vlagajo vanjo svoja, čeprav skromne prihranke. — Tole preberite vsi, posebno pa mladi ljudje, bodisi delavskega, bodisi kmeiskega strtim. Marsikdo požene danes svoj zaslužek po grlu. Vzrok temu je misel: saj ni vredno denar nositi v hranilnico, odkoder ga več. ne dobim nazaj; za-pijem ga, da imam vsaj nekaj od njega I Ce bom kdaj potreboval denar, ga bom pa vzel na posodo, potem ga bo pa lepo država vrnila, kakor »e je to zgodilo sedaj,.. Oboje stališče je nevarno in ?.•) naše gospodarsko življenje naravnost pogubno. Prej ali slej nas bo to dovedlo nazaj v čase tla-čanstva. Mlad začni vlagati v hranilnico. Ne veš, kako hitro bo prišel čas, ko te bo prijela želja, da bi si napravil lastno hišico aH pa morebiti, že lastno hišo predelal. Kje dobiti denar? Nekaj ga boš že imel, nekaj si ga boš morebiti izposodil in potem s prirojeno varčnostjo vračal in bofi prišel tako igraje pod svojo lastno streho in ne boš prav od nikogar odvisen. Tole premišljujte, ne bo vam žal! Dobravica pri St. Jerneju. Deževno leto je pomagalo gobam po naših gozdovih do bujne rasti. Zlasti jurčkov je dosti. Menda nam jih dajo narava zato, da se lažje potolažimo zaradi, papirnatih »jurjev«, ki na kmetih kar nočejo več — »rasti«. — Te dni je France Rebselj iz Dobravice našel v gozdu jurja-orjaka. Visok je bil 29 cm, klobuk je imel 26 cm premera, deblo p® 24 cm občega. Res redek primer! Hr. Planina. Komaj je minil en mesec, odkar smo pokopali priljubljenega Bregarjevega ata, že je odšel za njim njegov sin Rudolf, ki se je v rudniku smrtno ponesrečil. V Zagorju mu je pri spravljanju lesa v jami spedrsnilo in padel je 4« metrov globoko v jašek, kjor je mrtev obležal. Globoka žalost je zajela njegove tovariše in vse, ki so ga poznali. Vse ga Je rado imelo. Bil je globoko veren in odločen katoličan. Tudi nasprotniki so ga zaradi znažajnosti spoštovali. Deloval je v naših delavskih organizacijah. Pri delu i® bil izredne marljiv, svojim sotrpinom pa najbolje! tovariš. Žalujoči ženi in dvema otročičema je bil vzoren soprog in oče. Med svetovno vojno je veliko pretrpel v Galiciji in na italijanskih frontah. Se po vojni je bil 13 mesecev v ujetništvu. Sedaj je v 48. letu dokončal svoje življenje. Blag mu spomin, žalujočim pa iskreno sožaljel Osilniea—Besgarjš. Umrl Je po kratki bolezni 64-letni posestnik in trgovec Jožef Sereer, ki ja bil znan daleč okoli. Nad 20 let je vodil trgovin« v Medjimurju, pred 8 leti pa je prišel v rojstni kraj, kakor da je slutil, da ga čaka tu smrt. Ve- zove z vsemi mogočimi udobnostmi, tako z bute-tl, plezalnimi dvoranami, s pisalnimi mizami, kinematografi itd. Mačji veterani i Pa-ri»». Pariz je znan kot mesto, ki ljubi mačke. Mali in veliki se igrajo z njimi. Pa mnoge pariške mačke so dobesedno uradno nastavljene v palačah francoskega vojnega ministrstva, kjer že desetletja lovijo miši in Podgane ter za svojo zvesto službovanje dobivajo krano »e državne stroške, Sedaj pa namerava mesto stara poslopja podreti in pripraviti tam Prostor za svetovno razstavo. Ljubitelji »mini-sterialnih« mačk pa se s skrbjo vprašujejo, katn n Pridnimi živalmi, te je 'Prejel vojni minister cel ?UP prošenj, naj se dr-^va izkaže "hvaležna »aejim veteranom, nrao-K' so se ponudili, da jih 'Prejmejo v SVoja »trnio-'""ja na »penzioii«. Upa J I® le, da ima minister c, akrbi dovolj, »»j hrib železne Kirnavara, ima 280 "Hijonov ton rude. Najstarejši Človek na f!e « ie bil neki Jenkin«, J' J° Mi 151 let star in 16 "mrl leta j^o. kakor da jo žene sila, ki eo ji ne moro upreti, je stopila proti Rotici in stegnila rok«. Tedaj eo se odprla vrata, in stara Ula Je siala na pragu. Skozi odprtino se j© videlo v drug, z lovskimi mrežami in sprožili napolnjen prostor, iz katerega ao vodile ozke stopnice v podzidje. »Ula, ti? Kaj hočeš?« je vprašala Reka; ko je stopila bliže, je opazila, da ima dekla rdeče obrobljene oči. »Zakaj si jokala?« »Grenko je življenje v hiši tvojega očeta!« je potožila starka. »Eden me bije, da govorim, drugi me bfje, da molčim. Težko ineni, Rekica, težkok Rekine obrvi eo se namrščile. >Povej mi, kdo ie je razžalil, in dobila bog zadoščenje!« Ula je zmajala z belo glavo. »Naj ostane kar pri temi Sama nc maram drugače. Dokler imam še svojega revčka, mi je vse prav.« V mislih je imela udomačenega škorca, ki je bil edino veselje njenega bornega življenja. Prijazno je pogladila Reka deklo po belih laseh. »Po kaj si prišla?« , . , Ula se je plaho ozrla proti Edelroti in zaSepetala: »Zunaj pred grajskimi vrati stoji Viho, ribičev hlapec. Kamenje meče v vrata in divja ko bres uma in kriči po sestri svojega gospodarja.« »Pojdi dol k njemu, Ula!« je odvrnila Reka Uho, »reci mu: sestra njegovega gospoda je pri meni m v mojem varstvu!« Ula je prikimala in hotela oditi. Kar je zagledala v Rotičini roki čudni lišp, planila k dekletu in mu iztrgala koščeni ko« oboda, »Dekle, kako je zašla ta lie-ara&ut kost v tvoje roke?« Edelrota je prestrašeno pogledala, ne vedoč, kaj naj odgovori. R«ka je stotin Mua in dejala osupla: »Ula, kaj ti je? Zakaj te je ta ničvredna igrača teko prestrašila?« Vzela je Uli kost iz roke- »No dotikaj se iegal« je jecljala starka. »Tega pol oboda je razbita sreča! Nesreča lepf na kosti! Vrzi jo tja dol, Rekica, vrzi jo tja dol, kjer je jezero najgloblje!« Reka je zmajala z glavo. »Od matere Friderane jo inum.« »Tedaj jo skrij za les in zapah! Ako pride pred oči tvojemu očetu, bo v hiSi grmelol« Zdelo se je, da trepeta na Rekinih ustnicah neko vprašanje; toda ozrla se je na Rotico in odrinila deklo skozi vrata. »Pojdi ven,« je zaSepetala, »in stori, kar sem ti naročila«. Obotavljajoč se je zapustila Ula izbo, njen zadnji, plašni pogled je obvisei šo na rumeni kosti v Rekini roki. Počasi se je vrnila Reka nazaj v pomole; njene reene oči so se upirale v čudni lišp, ki ga je vrtela med prsti, kakor bi pričakovala od njega odgovora na vprašanje, ki so mu je bila izognila pred Rotičnimi ušesi. »Reka! Daj iz rok ta nestvork je opomnila Edelrota v strahu. »Ali ne vidiS mrtvaSkih znamenj v kosti? Daj jo stran, to je uročen zob iz čeljusti steklega volka!« »Zob? Ne, Rotica, to je polovic« zapestnice, kakršne so pred časi nosile žene v Gadenu. Toda trpljenje in nesreča se morda res drži te koščenine. Ko sem bila že otrok, sem Jo dostikrat, videla v rokali svoje matere iti vselej je bil takrat njen obraz bled in žalosten, njene lepe oči mokre od solz.« Rekin glas je omahoval, drget je spreletel njeno telo, iz iztegnjene roke jo spustil«, prelomljeni ol>od na dragotinje, in kakor krik iz globoke bolečine se je utrgalo z njenih ustnic: »0 moja mati Fri-deruna! Kje si, mati? Kje si me pustila?« Z dlanmi si je zakrila oči, se zgrudila na stopnico v {»molih In 'ridko zaihteia. , (Nadaljevanj« pftbj liko veselja je imel do poljedelstva. Sadje je znal aoitti kot malokdo. Svojim sosedom je bil v v*em moder svetovalec. Vaiiko je bral: dobre knjiga in ia »opisi ao bili vedno na njegovi mi si. Ha s Do-moljuba< Je bi! naročen dolgo vrsto let. 42 let je bil poročen in imel je 11 otrok, od katerih iivita le Se dva. S!na-«dinea je zgubit pred euim letom in prevzel skrb za njegovih « nepreskrbljenih otrok. Zapušča bolno ženo in dve hčeri, ki globoko žalujejo za rajnim. Bog mu daj za njegova dobra dela in za zvestobo do vere in cerkve obilno plačilo. Slovenci v Zagreb«. Zadnja dva meseca smo imeli pri sv. Roku kar tri črne sv. maše: prva je bila za rajnega Rudolfa Dolinarja, katerega eo umorili izdajalci slovenstva in katolištva; druga 5e bila *a Lojzeta Žiberta, ki je bil do lani član in eden najboljših sodelavcev Slomškovega prosv. društva, In v začetku julija nas je zadela najbolj žalostna novica o »mrli nadškofa dr. Jegliča. V četrtek, dne 22. julija bo minilo ravno tri leta, kar je rajni nadškof obiskal zagrebške Slovence, ki smo ga pri sv. Roku lepo sprejeli. Sv. maše eadušjiice b® je ud«!e?Jk> lepo Število ljudi, — V nedeljo, dne 11. julija smo napravili iatlel na Liseo nad Rasbcirjem. Čeprav je zjutraj straši! dež, smo vendar odlli in imeli prav tep dan. Sv. malo in večernioe smo imeli v Hazborju, kjer nas je lepo sprejel prijazni g. župnik. Veseii smo se vrnili v Zagreb. — Prihodnji iziet, sdružen z romanjem k Mariji v Bistrico, bo na Rokovo nedeljo, Ti. avgusta. h naših društev Krško. Prosvetno društvo vabi na tombolo, ki* bo v nedeljo, 25. julija ob 15 na sejmišču v Krškem, v hladni senci ob SavL Tablice, ki bodo po 2 Din, lahko osrečijo naše prijatelje s tremi kolesi. Na razpolago bo tudi vreča moke, i m drv, blago za moško in žensko obleko in še 200 drugih lepih dobitkov. V »lučaju slabega vremena bo tombola 1. avgusta t. 1. Dobrova pri Ljubljani. 40 letnico našega gasilstva bomo praznovali 5s5. julija. To bo Dobrovo spet pomemben in vesel praznik. Ne nameravamo proslaviti tega dneva le ^ običajno gasilsko veselico, marveč hočemo nekaj več. Veliko gostov bo prisio in jih bomo »prejeli dopoldne ob devetih pred gasilnim domom. Potem bomo šli v sprevodu v farno cerkev k službi božji, še prej bomo pa položili venec na grob padlih vojakov. Menda pridejo gasilci od vseh sosednjih društev ia bomo videli Tap sprevod. Po maši bo »pet če! sprevod nazaj k gasilnemu domu, kjer bo blagoslovitev novega zidanega stolpa, ki eo ga naši gasilci letos sezidali. Ta novi stolp je pravi ponos za Dobrovo, saj daleč okoli nimajo takega. To vam je pravi nebotičniki Vso slovesnost bo fotovo zelo poživila godba »Zarja« ir. Ljubljane, opoldne nam bo igrala pred gasilnim domom. Vsi težko čakamo velike javne toiabole, ki jo bodo priredili gasilci ob dveh popoldne. Vsekakor je e®"*; jKassssn eeaaras^ NOVI d Tedf ti, ki so£ is dan prelil, J«, pem jubileju cajisferenejše čestitamo in jim žalimo uspehov še naprej, posebno p« smo vsi Dobrove! veseli lepega in ponosnega stolpa, ki so ga postavili, ki 3« vsekakor najglasnejša priča resnega in požrtvovalnega dela naših gasilcev. V nedeljo pa vsi od blizu in daleč na lepo jubilejno gasilsko slavje na Dobrovi! Šeaiar. V nedeljo, 25. julija, popoldne ob 3 je za vse kmečke fante, može,-dekleta in žene it. občino Šenčur pri Kranju skupno zbrovanje, na katerem se bo izvolil odbor mladinska organizacije KZ. Za fant« govori govornik glav. odbora KZ iz Ljubljane, za dekleta pa gospa Brodarjeva. Fantje in dekleta, pridite, da se organiziramo in s skupno organizirano silo pomagamo do beljše bodočnosti. Do svidenja in vsi prav toplo vabljeni. Metlika. Povsod je dovolj veselic. Da jih tudi pri nas imamo, se samo ob sebi razume. Vendar pa hočemo omeniti dve gasilfki proslavi, ki imata vsaka avoj pomen. Prva ne je vršila ie 6. junija pri Treh farab. Prostovoljna gasilska četa je tam odhajala lA-Ietnieo obstoja. Si to visoka številka, pa ve povedati veliko, ker je to društvo poleg metliškega najstarejše v župniji. Veliko zaslug njega sta si pridobila zlasti sedanji načelnik in ustanovitelj Martin V ran i čer iz FomIiiis m kmečki posestnik Jursjevčič. - Druga proslava sc je vršila tudi v isti župniji na Grabjovcu one 27. jun. Te gasilsko proslav« pa, pri kaleri sc ;t vr'-da blagoslovitev motorne brizgalrac, ne je udeležil sam g. ban, ki je kumoval. Kot oee je prise, ban med preprosto ljudstvo in tako pokazal svojo ljubezen do kmečkega liudsiva. Ne samo, da je blagoslovitvi prisostvoval, temveč si j« K. lian ©gledal tudi vas in njeue potreb« ter obljubil svojo pomoč. Vsi GrabrovPani smo g. banu i* srca hvaležni, da nas je s svojo navzočnostjo po-častil. Veliko razumevanje za gasilsko stvar je MKazala tudi ga. Sturmova, ki je bila motorki botra. -- Napredek M tujski promet pomeni dejstvo da ie ljubljanska mestna obHna posiala kolonijo <«"-otrok, ki so (»živeli Metliko s svojim veseljem. - S. t. julijem je ©tvoril v Metliki noio delavnico čevljarski mojster Franc Štefani«, predsednik fantovskega kroška in. agilni delavec » naših prosvetnih organizacijah, Cerašenik. »Jutro« in »Domovina« sta objavita dopis s nadpisom: >2rtev celjskega taborse, v katerem neresnično opisuje dooisnik, kako ee je udeležila nek« skupina nezrelih tentlfev it obf. Zagorje, celjske?« tabora. Skupina pa, da je on S?. Hnsft - J. O..* Toda sosedje, ki so mu zavidali veliki dotok od-Jemaloov, niso hoteli o tem nič vedeti in tako sta se moža resno spravite nad starega lažnivca, kakor »ta ga imenovala. Kalum je branil bolj t vpitjem ia psovkami kakor s pestjo ia privabil na ta način množico ljudi prod svojo trgovino. Pol mesta ga j® posa&So kot skopega, proslaškega stiskavta, vsi okoli stoječi ao mu privoščili udarce, ki jih je dobival, in že ga je eden obeh mož pograbil za brado, ko ga nekdo zgrabi za roko in z enim samim sunkom vrže ob tla, da mu je turban padel z glave ln opankl zleteli daleč proč. Množica, ki bi bila najbrž rada videla, žo bi bil Kalum-Bek odnesel svoj del, je glasno mrmrala, tovariš onega na tleh pa je pogledal okoli sebe, kdo »e je drznil vreči njegovega prijatelja ob tla. Ko pa je videl,, da stoji pred njim visok krepek mladenič z bliskajoči mi očmi in pogumnim obrazom, se ga ni Upal napasti, zlasti ker Je Kalum, ki se mn je zdela rešitev naravnost čudežna, kazal na mladega moža tn vpil: »No, kaj hočete Se več? Tu stoji vendar, gospoda, to je Said, lepi trgovski služabnik.« Ljudje okoli so se smejali, ker so vedeli, da se je Kalum-Beku prej zgodila krivica. Na tleh ležeči mož se je osramočen vzdignil In odSepal s svojim tovarišem dalje, ne da bi b.'!a kupila »avl in tančico. >0 ti zvezda vseh trgovskih služabnikov, ti krona bazarja!« je vzkliknil Kalum, ko je peljal svojega služabnika v trgovino; »resnično, to se pravi priti o pravem času, to j® bila prava pomoč v silil Kako je iS1 ležal na tleh, kakor bi ne bil nikoli stal na dveh nogah, in jaz -— nič več bi ne bil rabil brivca, da bi mi brado česal in tnazal, tla si le za dve minuti pozneje prišel S čim naj ti to povrnem?« Bilo je le hitro ousivo usmiljenja, ki jo vodilo Saidu roko in srce; zdaj ko se je to čustvo poleglo, se je skpraj kesal, da je hudobnemu možu zasluženo kazen prihranil. Tucat kocin v bradi manj, si ja mislil, bi ga bilo za dvanajst dni ukrotilo ln ublažilo; vendar se je skušal z ugodnim razpoloženjem trgovčevim okoristiti in si je v zahvalo izprosil, da bi smel vsak teden en večer zase porabiti za sprehod ali karkoli. Kalum je pritrdil, kajti vedel je dobro, da ja n.:egov prisiljeni služabnik prepameten, da bi brez denarja in dobra obleke ušel. Kmalu je Said dosegel, kar Jo hotel. Naslednjo sredo, ko so se mladi ljudje iz najodličneJSih krogov zbrali na javnem prostoru v mestu, da bi imeli svoje bojne tekme, je rekel Kalnmu, da bi rad ta večer porabil zase. Ko je dobil dovoljenje, je Sel do palače, kjer j© stanovala vila; tam je potrkal in takoj so se vrata odprla. Služabniki so bili na njegov prihod menda že pripravljeni, kajti ne da bi ga bili vpra-Sali, kaj želi, so ga peljali po stopnicah navzgor v lepo sobo; tam so mu dali najprej vodo, ki naj bi se v njej umil, da bi gts nihče ne spoznal. Pomočil si je z njo obraz in se pogledal potem v kovinskem žrealu; skoraj ai več poznal samega sebe, zakaj bil je sdftj od sonca zagorel, imel je lepo črno brado in bii vsaj deset let starejši videti, kakor je bil v resnici. Nato so ga peljali v drugo sobo, kjer je bila zanj pripravljena popolna in krasna obleka, katere se ne bi bilo treba sramovati niti kalifu iz Bagdada razno Drugeee«! rob«i. Nek Francoz z imenom CiicbJ je nedavno izdal seznam najdragocenejših robcev svete. Najlepši kosi «o glasom seznama v zbirki papeža Plja XI. Zel« drage robce ima snj;l<"»-ki kralj. Najdragocenejšega pa italijanska kraljica Jelena. Ta robec so tkali trije umetniki celih 20 let. Tako rahel J« njegov šiv, da shranjuj« robec v zlati, naprstnlku podobni škatlici. Najsanimivejše kraljestvo aa svetn se nahaja v Južnem morju m oft-sega 150 večjib in manjših otokov, ria katerih prebiva okoli 20.000 prebivalcev. Otokom m prebivalcem kraljuje kraljica Salota. Dolgov kralje-..:,„„ (»as-M go no-SlVO 1J1UI«, , znatni. Ljudska šole 0» razvite tako, da zna državljan brati in pisat'. ~v katere ime i® . nadzorujejo Angleži, ki pa zanj« njenega uboštva na rudninah nima> bogvekaj zanimanja. Državica iu>» svoj parlament in al yon svoje poslance. Krai,l»-» je poročena in otroke, katere vzgaja v evropskem duhu. Državo, Tongo, gleži, čekih gospodov dobila na roke vež kovačev. Med potjo domov- so je zgodila nesreča. Ponesrečil se L 16 letni Skrabar Jože iz Rada k, ki da je skočil jz vlaka. Da se loči resnica od laži, izjavljamo podpisani prizadeti udeleženci celjskega tabora eledeče: Udeležili smo se tabora kot člani Prosvetnega društva iz Cemšenika, iz zavednosti ln na lastne stroške. Med potjo domov se je žal zgodila nesreča, katere ni zakrivil vodja skupine. Podpisani ponesrečenec izjavlja, da v vlaku proti postaji Zagorje ni Bpal, pač. pa se je zakasnil ter med tein, ko so drugi izstopili, vlak že odhajal. Na postaji Sava je izstopil ln se vrnil z izletniškim vlakom. Ko jo vlak vozi! proti Zagorju, se je pripravil, da izstopi, čaka! pripravljen pri vratih, na katere se je naslonil. Vrata so ae v tem hipu odprla in on je omahnil ven ter obležal nezavesten ob progi. Radi bi vedeli, kje je »Jutrov« dopisnik dobil lažno informacijo, d« smo bili »podkupljenih. Zanimalo bi nas tudi, kdo dela iz nesreče poleg jjutrovega« dopisnika politično žrtev. Ostale nasvete naj »Jutro« in »Domovina« hranita za svojo nadebudno, napredno mladino. NAZNANILA Duhovne vaje » teč? em KA bodo za kmečka dekiela v dneh od 21. X do 27. VI/I. 1937 v Smihelu pri Novem mestu. Dekleta predvsem iz Dolenjske iskreno vabljene! Prijavite se na naslov Danica Lavrič, Tyrševa e. 17. * n V Baletijaa«ki dijaški feaisviUi aa Rakcvnikta v Ljubljani se sprejemajo dijaki nižjih in višjih srednjih Sol. Za meščanske šole »e ie izjemoma letos sprejemajo učenci za prvi razred. Učencev za ljudsko šolo se sis sprejema. Tudi takih dijakov, ki so slabotnega zdravja ali pa takih, ki »o zaradi slabega šolskega uspeha piimorani ponavljati razred. se v konvikt ne sprejema, V zavodu je vzgoja po don Boskovetn načinu. Letna oskrbovaluina, ki je preračunana na 4000 din, se lahko odplačuje tudi v mesečnih obrokih in se po dogovoru zniža zare* revni o ln v vsakem oziru zglednim dečkom, 1'ri vpisovanju se položi kavcija 200 din, ki se pri letnem obračunu všteje. Pa dogovoru se mesto denarja sprejmejo tudi živila po dnevnih cenah. Ob vstopu v zavod se plača za vse leto za vpisnino, kurjavo, razsvetljavo, pranje, posteljnino itd. 300 din. - Natančnejša navodil« ln prospekti so na razpolago pri Vodstvu salezijanakega zavoda na Rakovniku v Ljubljani. Mirenski popotnih Da splošni želji bi ustregel, po popotnem sem lesu posege); kaj če se če!o poti, . da se le novic kaj dobi. V St. Janžu sem otvoril krošnjo. Naletel ravno sam na kož njo, tam »kmečki fantje« «o kosili, v nedeljo sveto popoldan — nedelja je Gospodov dan — ojej, kako ao se potili. Ne vem, če je primeren dan za košnjo le nedelja. Zapoved božja je, na želja, da naj ta dan bo praznovati. Ne vem, kaj taka stvar je vredna, to vem pa, da ni ravno čedna. To menda vodstvo je čutilo, ker dalo je v dobitke — milo. V Krmelju malo sem posta! in stare znance obiskal. Rudarji iščejo tam sreče, zajadrali so med rdeče, £ zdaj že glava jih boli, ker se ta šmentan svet vrii. V Tržišču tiho je postalo. Vi, mladi fantje, le na plan in delajte dokler je dan. Razpenja svoja krila — noč, plat zvona bije na pomoč. V Tržišču videl sem ^napredek«, felučaj, ki danes ni več. redek: Dvoživk sem vide! čuden tip tam v strugi Mirna namesto rib. V Mokronog sem prišel potan, ko so je že nagibal dan. V gostilno prvo sem zavil, da žejo bi si pogasil. Možak tam goste je zabaval in jim takole je predaval: Povem vam, fantje in možje, čedalje večje je gorje! Brez dela več se ne živi, na »pufc nič več se ne dobi. Kako drugače bilo je vse, ko vladala je JNS! C® klerikalce si pestil, ce! teden kar zastoja si pil. Imeli platno smo in eksrje, preganjali prokleie farje. Sedaj pa ni zaslužka nič, kar vlada Stojadinovič, Moderni jwlii»ji aa Vzhodu, — V indijskem mestu Bangkok so v tem poletju nastavili moderne policaje: lane. Izkuž-nja namreč je mestne može Izučila, da s« pešci in vozovi niso ozirali na znamenja in signale človeških policajev, in da so se prometne nesreče stalno množile. Mlad policist eo je nato ponudil, da bo izvežbal »Ione za lioliciste. Oblast je bila zadovoljna in danes že stoji poleg vsakega poli-c«ja velik slon, ki s svojim rilcem kaže prometu "Jegovo smer. Poleg slona se nahajajo škafi, vode, kateri mu služijo, da kaznuje neposlušne vo-ali pešce. Menda vlada mestnem prome- ™ sedaj popoln red. .Dekle je bivalo med »oifcovi. V nekem gozdu v Romuniji so drvarji našli čudno dekle, napo! Jlvl<>, ki je skušala po-fegniti, čim jo opazila 'Mi. Spočetka so mislili. ;? lo blazna, dekle tndi znalo govoriti, končno Pa *e je prijavil oblasti ««let iz Uimošnje večjo ™° ice, ki j6 dekle spo-P?1 *a svojo hčer. Pred 'le" jo ie izgubil in jo ™*traj za mrtvo. Iz nje-neg» življenja bo mogli na dan, ko jo pregledoval svojo vojsko v polnem blesku svojega veličanstva. Razen turbana, ki je bil zvit iz najfinejšega tkiva, ki ga je spenjala zaponka iz diamantov in visokih čapljinili peres, in obleke iz težke rdeče svile, ki so jo prepletale srebrne cvetlice, je naše! Said oklep iz srebrnih obročev, ki je bil tako izvrstno izdelan, da se je vsaki kretnji telesa vdajal, pa je bil vendar obenem tako trden, da ga ni mogla predreti ne sulica ne meč. Damaščanka v bogato okrašeni nožnici, z ročajem, čigar dragulji so so zdeli Saidu neprecenljive vrednosti, je spo-polnjevala njegovo bojno opravo. Ko je popolnoma opremljen zopet stopil h sobe, mu je podal služabnik svileno ruto in mu rekel, da mu hišna gospodarica pošilja to ruto; če si z njo obraz obriše, Izgine brada in rjava barva. Na dvorišču so stali trije lepi konji; najlepšega je zasedel Said, druga dva pa njegova služabnika. Nato je veselo jezdil na prostor, kjer ro se imele vršiti bojne igre. Sijaj njegove obleke in krasota orožja je zbujala splošno pokornost in strine so stikali ljudje glave skupaj iik šepetali, ko je jezdil v krog, ki ga je obdajala množica. Tam se je bil sešel sijajen zbor najhrabrejših ln najplemenitejših mla-deničev iz Bagdada, celo kalifovi bratje so tam podili konje in vihteli sulice. Ko se je Said približal in so je zdelo, da ga nihče ne pozna, je prijezdil k njemu sin velikega vezirja z nekaterimi prijatelji, ga spoštljivo pozdravil, ga povabil, naj se udeleži njihovih iger in ga vprašal po njegovem imenu in domovini. Sai je odgovoril, da se imenuje Almanzor, prihaja pa iz Kaira in je na potovanju; toliko je že slišal o hrabrosti ia spretnosti mladih plemenitažev bagdadskib, da ni hotel zamuditi prilike, da bi jih in pa Korošec — Krek, ta dva usega kriva sta gorja. Kako poprej je b'lo veselo, zdaj pa mi vsak ponuja — delo. Pa ns ialujte bratje nič, to vlado jemlje že hudič, is tega vina nisem vreden, (d vladala bo še ta teden. Za mizo mož je kmečki vstal in mu takole je dejal: Res, vin« vreden nisi ti, a vlada trdno Se stoji. Zdaj z Bogom, zdravi ostanite, kot mi, 4e vi se nasmejite, Se !e ta »špas« je smeha vreden! V St. Rupert, Mirno — drugi teden! RADiO LJUBLJANA od 22. julija do 2». julija 1937. Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poroeila, 13 Cas, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Cas, .vreme, poročila, spored, obvestila. Cefirtck, 22. julija: 19.30 Nac. ura, 19.50 Zabavni kotiček, 2(K Kalalajke, 20.10 Slovenščina za Slovence, 20.30 Prenos iz Dobrne, tžlS Esperaat-ska ura. — Petek, 23. julija: 19.50 Zanimivosti, 20.10 Ženska ura, 20.30 Za kratek čas, 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 24. julija: 18.40 Pogovor s poslušalci, 19.30 Nac. ura, 19.50 Pregled sporeda, 20 O zunanji politiki, 20.30 Počitniške idile, 22.15 Plošče, — Nedelja, 25. julija: 8 Plošče, 9 Cas, vreme, poročila, spored, 9.15 Prenos cerkvene glasbe, 6.45 Verski govor, 10 Koncert godbe »Sloga«, 11 Plošče, 11.30 Otroška ura, 12 Koncert na harmoniki, 18 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila, 17 Kmet, gospodinjska navodila, 17.30 Prenos koncerta vojaške godbe, 19.30 Nac. ura, 19.50 Plošče, 20 Za zabavo in za ples, 21.20 Cimermano« trio, 22.15 Orkestralni koncert. —■ Ponedeljek, 28, julija: 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Dvorak: Slovanski plesi, 20.10 Potreba slovanskega zbliževanja, 20.30 Citraški trio »Vesna«, 21.15 Pevski koncert, 22,15 Harmonika. — Terek, 27. julija: 19.30 Nac. ura, 19.50 10 minut zabave, 20 Plošče, 20.10 Sredstva pri vzgoji vajeniškega naraščaja, 20.30 Vesela zdraviee, 22.15 Plošče. — Sreda, 20. julija: 19.30 Nac. ura, 19.50 Šah, 20 Baialajke, 20.10 Mladinska ura, 20.30 Prenos simf, koncerta iz Rog. Slatine, 22.15 Citre sok). videl in spoznal. Mladim ijudem je ugajala priljudnost in pogumni nastop Saida-Almanzorja; podali so mu sulico in mu veleli izbrati ai stranko, kajti vsa družba se je bila razdelila v dve stranki, da bi se posamič in v skupinah borili med seboj. Že Saidova zunanjost je zbudila njihovo pozornost; še bolj pa so strmeli zdaj nad njegovo nenavadno spretnostjo in urnostjo. Njegov konj je bil. hitrejši od ptiča in njegov meč je še urneje švigal sem ter tja. Sulico je metal tako lahko, daleč in varno na cilj, kakor bi bila puščica, ki bi jo bil spustil z varnega loka. Najhrabrejše nasprotnike je premagal in ob koncu iger je bil tako sploSno priznan za zmagovalca, da sta ga eden kalifovih bratov in sin velikega vezirja, ki sta se borila na Saidovi strani, prosila, da bi se tudi z njima bojeval. Alija, kalifovega brata, je premagal, a sin velikega vezirja se mu je tako hrabro upiral, da sta se po dolgem boju rajši dogovorila, da odgodita odločitev za prihodnjič. Naslednji dan se je po vsem Bagdadu govorilo lo o iepem, bogatem in hrabrem tujcu. Vsi, ki so ga: bili videli, celo tisti, ki jih je bil premagal, bo ga na vsa usta hvalili zaradi njegovega plemenitega vedenja in celo pred njim samim v Kalum-Bekovi trgovini so govorili o njem; obžalovali so samo, da: nihče ne ve, kje stanuje. Drugi teden je dobil v vilini palači ae lepšo obleko in še dragocenejšo bojno opremo. To pot se je zbralo pol Bagdada, kalit sam jo z balkona opazoval igro; tudi on je občudoval tujca Almnnzorja in mu po končanih igrah obesit okoli vratu veliko zlato spominsko medaljo na zlati verižici, da bi mu izkazal svoje občudovanje. Seveda je morala ta druga, šo sijajnejša zmaga zbuditi r.avisl 4J MKtn>. ;«■ i- fflJt- J- wnwkHii»waB ■■■ms*;.«*)*. JcreciL * T* = - i- *"»« acMHEJS' Jasaae i 5i1 sfehSosi -saOCrassMt . J"« -»»SE- 10» t: T S3S atfMMt.. MM^M JBBMiia ane- i ««■*»' ■»•«1«. se- .i i. - J«. iBBUtras .jam. snat: -fant. jswwsw .s > - ---aKt. •-»' a«wa"-LMUkt sonar 3HSK»: aam. n*.- iitoii iirin i- «r »JOS Mil lili T« JKBBSj- va. 1. nt« -sat s -srarart« - ras jaisoo-s^u .sat*-"« -Sfe- JEfc- 4. Mt - «r ■ J **•« vt^a snaffiMaisatt - a- -sa-- mtoam&em ■ i«-- ittrr- iss- - 3s» m&ae- -Bat s.. * • -ttaaksa ■ --««»*! ~ n.- . x aat msmnp. - - JT. 3»-.' 3SSCB«a«a. »9HHS9 - '-»aRi 2 SMSS' W I TfflTOSMt I. i > K""«)^. * emu; janut 8Bff THOKiKst. vsa jb- «MC 3». SOK. 3« «. -gfflUR WC .""siJISSEMSr t- Sii s- lat- snu. jarai itn x ac ;s«Et' " . K« ene _ vit- ur jasia: «5Ha*a ~š*m .-i- - »U«! 3wouac t«? JHT . j«w ja ojT- ■ SEM« : aaa*- • -setrv*. i. «■>. » Kras. jmk, .-«£<• s nm 3»«' TstiFt. » ■ iowre» bes- 355W*l?-fl&g; . : atF. -J .Saš. 5- nenaw**n, -SE: x>. se: ar stat m j - » KUKUII -»HBB«-.- — Miti.' lili asasisa? isčat JMHMII WR. -<»- » w :m> s. w 3.7», i * j«- * aBBffisaauffi«- _s *. sssst- .naši- jamaa tiisaafflr • afe zmmtm. jK. "v; t. n»'.wn» sasamasn- T5»r. asa®«- : - -a-sns. — MMBBSBSB K K«-,- — Tinm jot isslcss- im» * Jtsask. MeK» as- sseeae- 1 '' rf -p-c^M ■■ s ce i—^t*-' * - ae- * uir..-: « rrrvsr B; HIIIH -MMeaM^Jst- - j i« Br»rra- 3« HtUUE f ' jajL^isn raiMfti ot - anr saort. asasgr«. iti siariui san*. i SOTHB saai»» x i i JBCMO« =rat i mmasem. šhok j a^j. i saoza ssr»wc asa »s i mmmvm usti*-, ■•m m. * -es. ?»*! cnccm uuimumj t sme- im .ssaa « * .avl n-''" sort*, i s- "ras- Ja«M» issssMiir* i itssai JKffrosBKs: attr enanse-. a»-*aae<9«i »ti »• min iiwi « * >aa» rtm. .jasriab sim. aa mt tKUMsir' o-rrr 'serriMe i- HEL i aaeis ■« i -r^s - 5X5 r£ -^'.^L-v. tsxr m. JRBBEi. «■» * TEP« a WWI assa s j. .iror setrar ,-msb. wuae- J»j tte. .x aa«.. .e b. jk«at J »a -wfisMsi iax . i . -3K} sssrrvm. » a«s»fee- "arrnEe fe TO33D T facPTtaE 'raesas re-?«ea9 .sounia i rwrx*«s» sar i sa a -saam^at i r em sasast. l ji o 311. i -IS-TJTT 5 '> iifTO TK^iS : i BIols os«aM»-. ;. si r -rrre trkj.g; ase x ca i r 33»- si in,f-a» : ezanaki. irilK«. ~ JOSlBt 3. »»(£« asi 23BIS» a»t» jns -jato i Ttanm X r.-ras .». 3» .-OEi^e- m o t ta »oisa- w x-jru -. JHsnir/sf. rat is a rs» siie i ■ r i ^'-o:*-. r+m T.irr^ tsnnfi.' ■<•» "v an«r» a mt j. srjto .nas? e »s Ks. ctms vtr? x * »mt* t ao. JRK® MSU 32»i 3?« ~&?.rS.i "Sli sa. i .t MES-. £ M0OI "Tr- •>sti. iu:: 3 t len: x -izttisma&k -»asm. seaL Trriaseet aMgeraak 30*. KBsakk iijststet- «Hat .a wn» tner ""as -3f»-s?JZS .v -tr - 2 — iir.TaBB a jiSiB» 2. JSK55 uch snrr-.isss ?>ii2» ja. a jrstf ie* i anua as« lini" mil x. ts».r--.^>>. "S tlltliM- »«t» »: »®«M»r« j . ^ ? «*i-»«b»w sm- n -,nx ."«• aaaamme t mm/enu* isr.u * mj. a «ai«r.n8*iirjt. smitavi (. i -a^j. i »• " r-' r - ' t «**- ».' - wn>« jim s Tt^nmta «!>«. tmsatr amti a t nBMflrr^-Tani *ata t asmsmas - *>:i.H4t m.-utaaaat x ntnmta* rt m «»«»• .'u šir^i na W "5-ras. m ® ak »e i-v B t »esatJ*«- »»Ma. ••«» *• s r»rm .mjip J ta- z. os » I m. Jtta::,i i j- r^a. srsTiEsua. .Bcaafsna " ijb» -asra s esaoiai ■■ •iiu .asarot. .1 a «aur» ta tik«. ni*KMa>a& eraste. slaedsst. « irs«. 3;» aiša x eeeraau. * ms rrcrr:-: 1 t i. nit MEt «nie i Mann iniaae * cš «wnnc. i ii * T—.rrs. 2. SesEOTTt. oozaaL. jnerati. er » revna o crssa aacaws»8«aa. x se* nnc :scw a oseonm a.«*«; .» 3Li. .js«. t m !»»>-• •ju * inro ' "iac. sa. ksb. aa » .««» ' ..ajll 1»£ UOBlCitb. » E aoeifc * ^srr^f. at sas wmt b*. a c M .14 aEtra ^asaia. aaaaaaKiC. > aenroi -je® 9 - i tfMinii—ui -aa»$ jHMifa' aen>h>i sr« i » swa. 13» ast. 1 ninui » a. ^eMtžAjai »»ms. a, at. mt Lfcttmsfc- emm™ ™-J*H£ss.. -W,T» .m - »i-ratBtM&t -aBBwa ircsast maia.. "a. a«. 3. >■ i^st. muza* JS .agmtoB MBW ase. 3: * s (ush»» 3 Jfe ' .MlBV-r.l 3SI9«. Jt; UMU ■ '*» Mtt - at. a. T-- -ms aKta*, a ■rase a. ontit agj®* ««»'■ «HRMK.. ,«r t! Mt- !«>■ <»(.«««; jwwmw«iub- r -3aen>«am ?» itji. * », ■m&sm; .-.t 1 :ii. -osmrm: mu^ovsb. .' -rit asia. • x r* » jii mnfMr rrim.!.«":ia. m>»t»»aA -.iaBa- "ŠMa.. JL i. »■ »tafcMu ,-sjiiiaat'- ■«»«. » .itiUMMt. ■•"*■ «E5iasi. STEBBfc. t US«SSt V,- zr.aža. rosR.**. * « m :'t.ta -r ia. ras* a w « -»tasat jt?sseti-T« TKtm& .»Mi "i«n 1 miii « -a mcioste. "-rjijuiisu asi. jl 3mhmmv -mait. -^to.jmk«-® 1 tss«^«!, 1 asrtjtii. .JI sh^m t JMK> 9» -sr'* «. .0» * ,VMS» "SJIHUSSJlC; ..t* * ♦ M ''St TSMMUfc »t "j -fcr.. ■* Ttsrmee tisft, A 1 •v^Mtzitv**. ■ > jjpto,. kma u xnt.n zrnom ^ifti «Ut -tr-is at fjCJr e*i£tas r-SLi.";—lil.1.. -M^fftv.. i ^flft^. . ..-Kifcib.^ ^Juf .43.. ■Hnat: «4* » 1 * 'Unm. m -itais JB«, v aaissii -v ou m mto * >:n drag denar prodajajo. Zlasti na Moravske« tožijo, da kmala ne bo več ptic pevk. Zato je policija te dni izvršila nenadno preiskavo, ki je dognala, koliko ptic pevk je za-ptih po kletkah v poanta azilih hišali. Pri tej priliki )» policija samo v mesta Brnu zaplenila nič mani kakor 700 ptičkov, ki so bili zaprti v kletkah, namesto da bi p0 vrtovih in nasadih prepevali jn uničevali goleien. Tako dateč so že uničili ptičji rod okoli Brna, da v Brnu in okolici ni Teč drugih Ptičev kakor sami vrabci Sn kosi. Vse druge ptice Pa so trgovci s ptiči t® poloviii v svoje mreže ter tako silno Škodovali ismkftj&jirn vrtnarjem šn sa-' !»rjem. Z člena In refTsaateteira. Vsakdo, ki se bori z revmattzmom katerekoli vrste, naj bi v obilni saeri ^»val ičlcno. V vsako juho jo lahko deneš, kot solato jo lahko ;eS, surovo nagnjeno jo zmeša" 7 padrgnjeno čebulo in nadrejenimi jabolki ter• jo l*'prsvig $ oitiontaim sokom in « oljem. Dober poti rtvrai j« tudi čaj, kuhan ii semenja zilene, ta ga kupiš tudi v drogarijd. Ledvice novorojenčka so razmeroma dvakrat •ako težke kot ledvice odraslega. Dogodek. Buelowa je obiskal nekega dne mlad glasbende « topom not pod pazduho. Slavm kape - 1? takoj razumel, da mu hoče mladi mož predelati svoj* najnovejša dda ia se je skuial izmuzniti t !Izbama moedifav; ntmam&č in, zdAaiHrMce... to je uspeh Solea-kožnc ssege. Soka krema s koleste-rinom, krepi kožo proti sončnim opeklinens, izborao učinkuje proti hrapavi in razpokani koži ter imenitno služi m Spoti, kopel in slabo vreme, za gospodinjsko delo in suh zrak. Že čez nekaj minul postanejo otrdela in nabrekla mesta na rokah mehka in voljna. Opazujte sami, kako hitro in temeljito se vpije Solea krema v kožo! Povečajte ta presenetljivi učinek z redno uporabo Solea mila z aktivnim lecitinom. Kako dobro to dene utrujenim živcem, kako Vas pomiri in kako mlado in dehteč« kožo Vam napravi. Oba proizvoda se obojestransko dopolnjujeta, oba sta ustvarjena drug za drugega. SShsssmmissks 2.50 ■mila uvkmna bret trošarine »IN 10.-5.- tej neprijeteosli tako, da je začel govoriti o vseli mogočih drugih stvareh. Mladenič je postajal čedalje nervozuejši, končno se je opogumil in ga vprg-Sal, dali inu sme zaigrati novo skladbo. Bueiow je odvrnil, da je klavir že popolnoma razglašen, n* kar je obiskovalec dejal, fla sra to pač «e moti, »Pač pa moti mene!« je dejal Bue!ow na kratka Najmanjša francoska občina. V francoski pokrajini Hauie Saone, nedaleč švicarske meje, stoji naselbina, ki ni ponosna na svojo razsežnost, pa* pa na svoj pičli obseg. To jo vasica La Villediea los Qucmoc,!ne, ki sestoji iz treh biSic, dveh družin in 13 prebivalcev, od katerih je sost volilcev. Ker pa določajo francoski zakoni, da mora imeti vsaka samostojna občina najmanj deset občinskih svetovalcev, ne glede na svojo velikost, je sest volilcev volilo sebe in izvolilo še štiri druge v občinski svet. Občinski urad predstavlja v tej oMini omara, v kateri shranjuje župan uradne akte. Neki podeželski zdravnik ni nikdar priznal kakšne oomote, vedno je imel »prav«. .... Lepega dne pa je prigrmel k.njemu moz, ki je bil silno razburjen in ga nahrulil: »Vi ste navaden ooljuf. Zagotavljali ste mojemu bratu da ga ozdra-vUe r, zdaj je mrtev. Jaz vam že pokažem, jaz...« »Človek, umirite se, morda pa se vaš brat ni ravnal po mojih navodilih?« »Pač točilo se je držal vaših odredb, eno celo leto ie jemal vaša zdravila. Zdaj pa je umrl.« v, Zdravnik ec je nasmehnil: »I seveda, tu lezi krivda, jaz sem trm vendar odredil, da mora zdravila jemati dve leti.« Zakotnik jo bil dolga leta na Studcncn, končno pa se je zdravnikom le z-deio, da m ga lahko spustili domov, ker je postal popolnoma normalen. Pred odhodom mu je. bilo dovoljeno, da se je sam obril. Eden strežajev ie med tem nriSel, da vt> poslovi od »vojegadolgoletnega bolnika. Pri tem «c je Zakotnik zasukal, z britvijo pa prerezal trak, na katereus je viselo na steni ogledalo, ki je seveda padlo na tla. Ko jo hoiel nadaljevati z britjem in videl pred seboj prazno steno, je vzdibnil: »Celih deset let so me imeli tu notri, a baš na dan mojega odpusta sem si moral glavo odrezati.« « >To pa rečem, odkar si oženjen, ti nobenega gumba več ne manjka.« »Da, da, kako ee gumb prišije, nie je moja žena takoj'v prvem tednn naučila.« * Žena (na telefonu): »Janko, brž pridi domov, olrok je pogoltnil polnilno pero.« Mož: »Takoj pridem. Kaj pa boš med tem?® Žen i: »Bom pa s svinčnikom dalje pisala.« * »Kaj pa premišljuješ,« je nagovorila Graparca svojega moža, ki je sedel nepremično za mizo. »O nič Pravkar 6em ugibal, kakšen napis bom dal napraviti na tvoj nagrabiti kamen.« Graparca, še popolnoma zdrava, je bila nekoliko užaljena: »Kaj boš premišljal, čisto enostavno zapišeš: Žena zgoraj napisanega.« + Podeželska gospodična jc prosila trgovca, naj naroči barvo za šnunkaaje obraza. Ko je naročeno dospelo, ji ie izroči! s pribombo: »Gospodična, za tolikšen dciiar bi se dobilo barve, s katero bi jat najmanj dva kravja hleva prebarval« * »Mama, tu v časopisu stoji, da iščejo za gledališče statiste. Kaj pa je to, Statist?« »To so oni igralci, ki nimajo nič govoriti.« »Potem bi pa naš atek lahko prosil za tako službo.« * Soler je vozil s silno brzino in ko je na cilja ustavil, se je -namuzal potniku, rekoč: ^ »No, ali se ne veselite, da sle še mi?« »Veselite, ni prava beseda,« je odgovoril, »naravnost čudim se, da ie živim.« Slovenski dom Radi velike zaloee poletnepa ldaga dajemo gA J nAlkRCfli n* 7 8 6 biaR° za od 15. julija ti. naprej dokler traja v.aloRa MV j I rooške in ienske obleka Velika zaioga ostankov svile krepov, deienov, stolov za moške obleke, ostankov blai»a za srajce in predpasnike itd. po polovičnih ceuab. izkoristite u?oda» prilik« (er tskej pohitite v trgovino! F. I. OORIČAR. Mubtiana. sv, Petra cesta 29 JB NAS CENENI POPOLDNEVNIK. KI GA SVOJIM MTATBUEM TOPI« PRIPOROMA MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 18 DINARJEV 2A ON80A, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA < JB »SLOVENSKI IM)M< POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAV! »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB LIANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. Gospa Veri je bila sicer premožna, toda skopa. Imeia je v službi vrtnarja, kateri pa se je, kadar so bili gostje v hiši. prelevil v Iskaja V ta namen jt moral obleči kratke hlače, kitere pa so bik ne aj«go>'*, ampak hišna last Nekega večera, ko je bi! ssloa poln izbranih gostov, jt pomolil glavo skozi vr:ta. rekoč: »Gospa, aU asj nocoj nosim svoje, ali vaše hlače?« Vrednostne papirje Slovenska banka v Ljnbliani, Krekov trg 10 Telefon 37-52 Mihs je prišel v nedeljo popoldne t vas k svoji izvoljenki Mici, k; pa je ravnokar na klopi ob peči zaspala. Ni te mogel premagovati, stopil je k nji 'er jo poljubil. »Ne smeš biti huda. Mkra, skušniava je bil* presilna in moril sem ti enega ukrasti.« »Kaj enega?« se je ujezila Mica, »sedea; sem jih naiteia, preden sem se prebudili.« UMU IS prvovrstno blago po znižani ceni. SmM&NE dokler 5« na zal«>«i, dobite pri tvrdki FRAK POGAČNIK iiM, LJUBLJANA Tjrševa (Dunajska) cesta št. 83. — Javna skladišč® KroSnjar je stopal po cesti, ob kateri je v senci sedež domačin. Tega je krošniar vpr.a»!l, Itako dolgo bo še rabil do mesta, a ni"dobil odgovora. Krošnjar je skomignil i rameni ter počasi šel dalje. Ko je bil 50 korakov proč, ga je domači« poklici! nizaj ter d tja!: »Poldrugo uro boste rabili do mesta « — »Zaksi pa mi tega niste takoj povedali?« — »Ko pa prej nisem vedel, kako hitro hodite.« Ccplak je prišel v Ljubljano, da 6; kupi dvo-sedežni avto Trgovec se je trudil na vse pretege, da bi prišlo do kupčije. »Pomislite, vi stopite v avto in prej ko v dveii urah ste v Novem mestu.« »Ne. ne. tega »vta ne kupim,« pravi nato Ceplak. »Zakaj pa ne?« »Zato, ker nimam kaj iskati v Novem mestu, jaz hočem ie na Jesenice.« ISMf kupuje GROSLAV »OLENEC, 1*3,TEZ-'L-Hl Ljubljana, Wolfova ulica 10. Oče (ko je pregledal šolsko spričevalo): »Ali st nič ne srsmuješ, izmed 24 učencev si zadnji v razredu!« Sin: »Vendar sem boljši od lanskega leta, V lanskem razredu sem bil med 35 učenci zadnji.« najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tiska. Pišite, da iura Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. Repečnik je bil v letovišču in ker mu je proti koncu jelo primanjkovati denarja, jc sklenil, da zastavi radio aparat, ki ga it imel ~s seboj. Tako je tudi storil in hote! imeti 1003 din. Uradnik v za s btavljaimci pa je zmajeval z glavo. *Kaj zmajujete,« se je razjezil Repečtiik. -To je izvrsten aparat, z njim dobim Ameriko, Afriko m Avstralijo.« »že mogoče, »jurja« pj ne dobite.« V vsako hišo Domoljuba) »Moj stric je poznal človeka, za katerega je točno vedel uro. kaaj bo umrl.« »Tega pa skoraj ne verjamem. Ali mu je sam povedal?« »Ne, oXln;k« SoliC Meto iefdlo, ofdo tu repi® kupu i« po najvišji ceni & MBMža««. Gosposvetuka c.5 On: »Ce bi se ne bila tako dolgo oblačila, ne bi hib vlaka zamudila.« Ona: »in če bi me ne bil tako priganjal, di sva letela po ceeti kot nora, pa bi nama ne bik) treba tako dolgo čakati na drag vlak.« LJUDS POSOJILNICA f LJUBLJANI registr. zadruga i aeons. zavezo v lastni palači obrestuje hranilne vloge flfiffig Moti oglasnik Vsaka drobca vrstica ali nie prostor velja is »okra« Din 5. Naročnik! _E>tmiOl(f)fxs" plsfajo sarao polovico, »ko kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ab iSčejo ooslo« ozirom* obrtniki pomočnike« nit vajencev ln narobe PmisJ&šaa is tnale oglate t« saprej. lm fpfsfci rthl« in perilo nudimo zopet ceneje. Presker, L>u-bljaisa, Sv. Petra št 14 «.>„1. pošteno, pridno S.JB18 ES de]4 n4 kmetiji sprejmem. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Stalno« štev. 10650. »K«,a pridnega, od 17 Hlapce ,]„ 20 iet, sprejme takoj Črnuče it. 37, p. Jeiics. Spn*ii skor"ir,ov- BBI.6IJ poceni prodora. — Poizve se: otepanja vas St. S. ffi&HM stroja. moško kolo. več orodja za me-bambe, tesarje in mizarje. Beričevo Stev. 4S mm$nwmm ia vfci os!ala zdravilna zelišč«. —■ »Salus« d. d., Ljublfsna. Miitiigiea *eTlZo rabljena, aa prodaj. — Kasiov v upravi -Domoljuba« pod št. 11.399 V m Di«. - Dopise t« «pfc» sprejete® sredalSt.o »DosMritaba«. «aroč»<»* JS 2511* .»P^J!"^ ~ °*tmi * p« posebaesa <*«ii« - Tdeloe airedaiš!«® »■ SMS. «>-»5, Zh-H. _ lidajatelj, D». Gretij Pečjak. _ Credatfti jrfs ZaliitiL - Sa Jega.k.vutskn itafc«w