¦
Listek.                                                                 449
TE- | STAMENTA — 17 jih je. Nato se začenja: EVANGELI SKVSI j S. fMatheusha sapiffan Tudi v novem zakonu je mnogo knjig s predgovori. »Novi zakon obsega 150 strani,« trdi dr Glaser, a tudi to je pomota, kajti Dalmatinov »Novi Teftament« broji 150 listov in jedno stran. Za registrom nedeljskih in prazniških evangelijev (NB. in listov) pravi dr. Glaser, da se nahaja »dodatek nekaterih besed iz drugih narečij.« Prav za prav pa je ta jezikoslovno jako zanimivi »dodatek« : »REGISTER | Nekaterih befed, kate"re, Crajnfki, Corofhki, Slove"nfki ali Besjazh | ki, Hervdzki, Dalmatinfki, Iftrianfki, ali Crafhki, I fe drugazhi govori. | — Ta slovarček (13 str.) našteva razna sinonima v nzbučnem redu v štirih vzporednih postatih. 1. postat ima naslov: Crajnfki, 2. p.: Cordfhki. 3. p : Slove*nfki ali Besjrizhki,   4.  p.:   Harvazki,   Dalmatinfki,   Iftrianf ki,  Crafhki,   Potem je:   »KONEZ«
in pod  njim opomuja:  SStttemrjerg [ ®ebvucSt, %uxxi) <gmn§ ®rafft§ (Srfjert, | %m 2<xv
1584. Tudi to bi bilo treba opomniti vestnemu biblijografu, kako razreja Dalmatin svetopisemski tekst. Kapitulov ne deli v vrstice, nego označuje daljše odstavke na notranjem robu strani z majuskuli A. B. . . Vrh vsake strani je naslov dotične knjige, toda tako, da se dopolnjujeta naslova leve iu desne strani, vrh leve stoji n. pr.: EZEKIEL, vrh desne pa: PREROK; vrh leve: DIANIE TEH, vrh desne pa: APOSTOLOV. Na vsaki strani je zaznamovan zgoraj na desni kapitelj (Cap.). Ob zunanjem robu vsaktere strani se nahaja ob kratkem naznačena vsebina ali pa tudi razlaga kake besede. Na notranjem robu pa navaja Dalmatin vzporedne   svetopisemske  izreke.
Kratki navedek iz Dalmatinovega: »Samerkanja enih potrebnih fhtukou« je prepisal dr. Glaser iz Marnovega Jezičnika ter z njim vred za besedo »Arcat« izpustil jedno celo vrsto (»taku yszhi sadaj v' puhfhtabi, A, Arzat, tu je njegov jesik poftaulen, slafti, Likar, inu more taku on«). Iz sv. pisma samega ni v Glaserjevi »Zgodovini« nobenega navedka. Sploh pa se nam vidi krivično, da je dr. Glaser odločil za svojo dobo klasiški Dalmatinovi »Biblii« pičlo poldrugo stran, »kvasiški« Repeževi pesemski zbirki pa odmeril cele štiri strani.                                                                                       J.  Poboljšar.
Gročanski rokopisni katekizem iz minolega stoletja. Na Gročani, blizu Bazovice pri Trstu so tekom minolega stoletja župnikovali: dva brata Albertija in dva brata Rizzija,  vsi Italijani.
Ker so pa župljani Slovenci, so si dali župniki prirediti rokopisen katekizem v slovenskem jeziku. Sedajni župnik, častiti g. J. Benkovič je bil toli prijazen, da mi je posodil  dotični izvod.
Naslovnega lista ta knjižica, ki obsega 74 str. v 8°.; nima, a vsebina je razdeljena  tako:
Na prvi in drugi strani je „Ozhe nash, Zheshena si Marija in Jest verjem". Potem pa slede ti oddelki:
,,Od Boga in  Svete   Trovze"   (3.)
„Od ustvarjenja  inu zilla ali  konza tiga zhloveka"  (6.)
,,Od Boga Synu  inu nashiga odreshenja"  (10.)
.,Od sodbe bosbje, goriustajaini  mesa  inu  vezhniga Shivlenja"  (14)
,,Od katolishke zirkve  inu  Gmajna Svetnikov«   (17)
,,Od svetiga   duha"  (19.)
„Od S.  S. Sakramentov"   (19.)
,,Od S. Kersta (20.)
,,Od boshjih zheduosti" (23 )
,,Od svete Firme" (28.)
,,Od sapoud boshjih inu  greha" (29.)
,,Od Svetiga Sakrameuta te Pakure"   (33 )
45°
Listek.
,,0d Svetiga  Obhayla"  (41.)
„0d Sakramenta  ta Svetiga  posledniga   Olja"  (46.)
,,Nekatere dobre misli.inu maninge zhes   dan"  (49.)
,,Sdihvanje pred Obhaylam"   (52.)
,,Sdihvajne po  S,  Obhayhi  (56.)
„Methodus cum aliqua Solemnitate  prima  vice   cummunicaudi  proles (59 ) ')
,,Obudejne boshjih zhednosti" (Vera, Upanje, Lubem, Popolnoma Grevenga, Na-prejusetje) (72.)
,,Notanda"  (74.)
Slovenščina v tej knjižici je zelo slaba, kajti ni le prava mešanica slovenskega, nemškega, manj pa italijanskega jezika, ampak pisatelj je sploh nedosleden. To dokaže tudi latinska opazka, pisana s svinčnikom na zadnji strani: ,,Quod in lat. (nekaj stranij namreč je pisanih tudi v latinskem jeziku) exaratum, bonum est, quod in idioniale slavo pessimum, quia non est lingua si (ava), sed italianismus permixtus germanismo, bliptmi (? Ured.J.c
Kot  vzgled o jeziku  tega  rokopisa naj  navedem tade odlomek'
„0 moj Jezus, kaj bodem jest tebi povrnil sa tvoje neisrezhena lubesen: Ti si se is nebes na Semle dolspustil, sa mene zhlouk postal, terpou, umsrl inu mene od vezhniga pugublejua odreshil; inu kir si ti tvoje do konza lubil, si otu k eni Sastavi tvoje lubesn prut nam ta S. Sakrament gorpostaut; inu do konza Svejta per nas prebivati. Satu moje Serze se v lubesni prut tvoji neisgruntani dobroti utopi. Jest shelim tebe lubiti, kakor tebi vfi Angelzi, inu vfi isvoleiK lubjo, inu kabi bilo mogozhe, kakor ti sam sebe lubish.   (Stran  54.)
Gospod zhe ozhesb ti snash mene osdrauti, v tvojih rokah je moje Isvelizhauje. O Jesus! ne pusti, da bi od tebe kadaj bil odlozhen, kaj bodesh ti meni mogu dol-udart,  kir si meni zhistu se dodeli v."  (Str.  58.)                                      Dr.  K.   Glaser.
Stoletnica Linhartove smrti. Letos dne 14 malega srpana je preteklo sto let, odkar je umrl znameniti kranjski zgodovinar Anton Linhart. Porodil se je 1. 1756- v Radovljici. Hotel je stopiti v jezuviški red; bil je nekaj časa cistercijenec, a postal je pozneje c kr. okrožni šolski komisar in naposled tajnik pri deželnih stanovih v Ljubljani, kjer je tudi urnil v najlepši moški dobi. Izdal je epohalno knjigo: Versuch einer Geschichte von Krain und der iibrigen Siidslaven in sicer 1. 1788. prvi zvezek: »Von den ersten Spuren einer Bevolkerung im Lande bis zur ersten Anpflanzung der kraiuischen Slaven« in 1, 1791.: »Bis zur Unterjochuug der kraiuischen Slaven durch die Franken « Linhartova namera je bila, napisati sploh zgodovino južnih Slovanov. Dr. V. Klim je napisal sledečo laskavo oceno o njegovem delu: »L. war der erste Krainer, der sich bei der Bearbeitung der heimatlichen Geschichte auf den slavischen Standpunct gestellt hat, der erste, der mit der Leuchte der Etymologie und Sprachver-gleichung nach den altesten Sitzen, nach der nationalen Vervvandtschaft und der socialen Entvvicklung forschte: der erste, welcher dem kulturgeschichtlichen Theile der heid-nischen Slaven jene Beachtung zuvveudete, aus vvelcher sich die Rechtszustande und po-litischen Verhaltnisse mit eiuiger Sicherheit herleiteu lassen. L. war der erste, der mit streng wissenschaftliher Forschung bistorische Kritik verbaud und in dieser Weise fiir den genannteu Zeitraum eine pragmatische Geschichte Krains verfasste.« (Mittheilungen des hist. Vereiues fiir Krain 1857, S   51).  —  Pred današnjo znanstveno   kritiko seveda
*) Latinščina ni pravilna, a prepis citata je natančen; kaj je hotel povedati prireditelj  katehizina, je jasno,