Poštnina plačana X gotovini, Leto XII., štev. 156 LJubljana, petek 10. julija 1931 HttRS Pošlo /II.A931 kr. M — Cena 2 Din UpravnJštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. [nseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 1 — TeL 3492 k> 2492. Podružnica Maribon Aleksandrova cesta St 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt 6ek. zavodih: Ljub« ijana št 11.842. Praha čislo 7S1S0 Wleo St 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva obča 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 8. Telef. št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Mesec evropskih konferenc in evropskih obiskov Dve konferenci za izvedbo Hoovrovega načrta — Obisk nemških državnikov v Parizu in angleških v Berlinu — Stimson pri Mussoliniju London, 9. julija d. Prihodnji petek, dne 17. t. m., se bo sestala v Londonu konferenca strokovnjakov, da prouči tehnično izvedbo Hoovrovega načrta in da sklene dogovor glede stvarnih reparacijskih dobav v dobi moratorija. Takoj po konferenci se bo sestala konferenca finančnih in zunanjih ministrov, da formalno in konč-noveljavno odobri sklepe strokovnjakov. Pariz, 9. julija. AA. Predsednik francoske vlade Laval je sprejel nemškega poslanika Hoscha in imel z njim dolg razgovor. 0 sestanku je bil izdan komunike, ki pravi, da je nemška vlada čestitala francoski k sporazumu med Francijo in Zedmje-nimi državami. Nemški poslanik je dobil iz Berlina nalog, da uradno izroči francoski vladi besedilo iziave državnega kancelarja Briininga o uporabi Nemčija prepuščenih ^Havasr priobčuje tudi komentar k ^temu komunikeju in pravi, da gre za važen diplomatski dogodek in da sta Laval in llfisch razpravljala o možnosti bližnjega sestanka med Lavalom in državnim kance-larjepi Briiningom. Sestanek naj bi se vršil v Parizu. _ . .... Dne 14 julija poseti Pariz angleški zu-nanji minister Henderson. Prihodnji dan pa prispe tja ameriški državni tajnik btim-son Dne 17. julija prideta angleški mm-v Irske predsednik Macdonald m zunanji minister Henderson v Berlin. Rim 9 iulija. AA. Danes ob 6. popoldne ie Dosetil ameriški državni tajnik Stimson Mussoliniia. Pri njem ie ostal eno uro. Listi Doročaio. da sta državnika med drugim razpravljala o vprašanju ameriškega Dosojila Italiii. Potovanje predsednika nemške državne banke London, 9. julija. AA. Predsednik nemške državne banke dr. Luther, ki se je mudil v Londonu, je odpotoval danes z letalom v Pari«. Pred odhodom je imel z nemškim londonskim poslanikom dveurno konferenco. Iz Pariza odpotuje dr. Luther v Basel, kjer se bo udeležil seje upravnega sveta banke za mednarodna plačila. Lut-fcrovo potovanje je v zvezi s pogajanji o podaljšanju in povečanju kreditov nemški Državni banki Berlin, 9. julija, g. Potovanje predsednika nemške Državne banke dr. Luthra v London in Pariz je izzvalo v političnih in gospodarskih krogih veliko pozornost. Pri •pogajanjih v Londonu je šlo v glavnem za velik kredit Nemčiji, nekako v višini re-paracijske anuitete. Nemčija je storila vse, da bi čim bolj podprla Luthrova pogajanja. Neprijeten vtis so naredili članki >Time-sa« in »Daily Heralda«, ki pritiskajo na nemško vlado, naj bi se odpovedala nem-ško-avstrijski carinski uniji in gradnji nove oklopne križarke. Iz tega sklepajo v Nemčiji, da bo to vprašanje na prihodnja konferenci zopet oživelo. Angleške žrtve za moratorij London, 9. julija. AA. Na današnji seji spodnje zbornice so vprašali zakladnega ministra Snovvdena, kako je izračunal, da bo izgubila Anglija zaradi moratorija 11 milijonov funtov šterlingov (3 milijarde dinarjev) in če se bo ta vsota pozneje še povečala. Snowden je odgovoril, da angleška vlada ne bo privolila v nadaljne žrtve. Pri tem je omenil, da je enkrat že dejal, da se bo moral državni proračun pred koncem leta revidirati. Amerika ne misli na revizijo sklenjenih pogodb Washington, 9. julija, d. Glede na vesti razširjene v inozemskem tisku, da namerava Amerika po poteku Hoovrovega Ieta pokreniti akcijo za splošno revizijo vojnih dolgov in nemških reparacij, je izjavil državni podtajmik Castle, da so te vesti brez vsake podlage. Predsednik Hoover nikdar ni niti mislil na kako tako revizijo in hoče s svojim načrtom o moratoriju le omiliti splošno svetovno gospodarsko depresijo. Nedotakljivost obstoječih pogodb je bila osnova, na kateri so se ves čas vršila pogajanja v Parizu. Zato o kaki reviziji vojnih dolgov in reparacij ne more biti niti govora. Akcija za znižanje carin Washington. 9. julija d. Voditeli demokratske stranke senator Robinson ie v nekem govoru izjavil, da mora predsednik Hoover sedaj, ko je njegov načrt o moratoriju uresničen, storiti korak naprej :n smatrati za svojo največjo nalogo, doječi temeljito revizijo carinskih tarif. Več. kakor vse drugo, bi do mnenju senatorja Ro-binsona odstranitev carinskih barijer pripomogla k omiljeniu sedanje gospodarske križe Hoovrov trg v Berlinu Berlin, 9. julija d. »Berliner Borsencou-rier« predlaga, naj bi se izkazalo predsedniku ameriških Zedinjenih držav Hoovru čast in priznanje za njegove zasluge za Nemčijo na ta način, da bi se ena najbolj reprezentativnih ulic ali trgov v Berlinu imenovala po njegovem imenu. Isti predlog naj bi veljal tudi za Dunaj. Upor v bolgarski jetnišnici V borbi je bilo pet kaznencev ustreljenih — Razširjenje stavkovnega gibanja — Poskušeni komunistični atentati na tovarne Budimpešta, 9. iulija s. Iz Sofije poročajo: V kaznilnici v Slivnu je nastal včeraj krvav uoor. Skupina zločincev se ie. ko so rh s sprehoda stražniki vodili nazaj v celice. vrgla nenadoma na spremljevalce, vh pobila na tla in iim odvzela orožje. Z vso naglico so nato zločinci odprli sosednje celice ter skušali skupno z ostalimi jetnik: u-ri mimo glavne straže na prosto. Pazniki so iim takoj sledili, nakar se ie vnela med riiimi in jetniki krvava bitka, v kateri Je bilo 5 ietnikov ubitih- Na pomoč ie prišlo še vojaštvo in tako se ie posrečilo napraviti v kaznilnici zooet red. Sofija. 9. iulija. č. Včeraj ie prišlo ponovno do težkih izgredov in spopadov med | stavkujočimi in policijo, zlasti Dred tekstilnimi tovarnami v Jambolu in Slivnu. Komunisti so poskušali izvršiti tudi dva atentata na lastnike tekstilnih tovaren. kar oa jim ni uspelo. Štraik se ie razširil tudi na tobačno tovarno v Tatar-Pasardžiku :n na premogovnike v okolici Sofije. V Slivnu so se včeraj oobunili kaznjenci, napadli stražo in jo razorožili. Na pomoč je prišlo vojaštvo, ki je moralo na upornike streljati, ker so tudi ti rabili strelno orožje, ki so ga izsilili od premaganih paznikov. Pet kaznjencev je bilo ubitih, šest jih je pobegnilo težko ranjena oa sta b:!& dva paznika. Udržal o položaju Praga, 9. julija, h. Ministrski predsednik Udržal je povabil k sebi praške novinarje ter iim podal izčrpno poročilo o aktualnem političnem položaju. Iz poročila bi bilo važno novzeti, da so vse vesti o krizi v koali-ci|i ali sestavi uradniške vlade in sličnem popolnoma brez podlage. V ostalem se vsa politična in širša javnost trenutno najbolj bavi z afero poslanca Stfibrnega. Afera Strybrnega Pra«a 9. julija, s. Imunitetni odbor poslanske'zbornice je danes sklenil izročitev Stfvbrnega zaradi zlorabe uradne oblasti, p meverbe in krivega pričevanja. O sklepa imunitetnega odbora se bo jutri razpravljalo v parlamentu. Klasifikacijske metode na dunajskih šolah Dunaj, 9. julija, d. Dunajski šolski svet ie izvedel anketo pri učiteljstvu osnovnih in srednjih šol glede šolskih klasifikacij. Z veliko večino se je učiteljstvo obeh vrst šolskih zavodov izjavilo za ukinitev klasifikacije vedenja ie pridnosti v od-pustnicah. odnosno zaključnih spričevalih. Pač pa se je izjavilo učitelistvo za to. da se ta klasifikacija še nadalje ohrani v ostalih šolskih spričevalih. Učiteljstvo se je izrazilo sicer za to, da se oprostitev od šolnine veže na dober red v vedenju vendar pa to ne sme biti edino merilo. V smislu rezultata te ankete je dunajski solski svet stavil prosvetnemu ministrstvu predlog. naj se v bodoče pri oprostitvi šolnine upošteva izključno premoženjsko spanje staršev. Velika mirovna manifestacija v Londonu London, 9. julija, č. V nedeljo se bo vršila v Alberthallu velika skupščina za mir in razorožitev. Govorili bodo zastopniki vseh strank, in sicer Macdonald, Bailfour in Lloyd George. Njihove govore bo prenašal radio, siprejeli jih bodo pa tudi v zvočni film. Istočasno bodo govori takoj prevedeni v 20 drugih, jezikov in poslani po radiju v ves svet. Rekordna žetev v Romuniji Bukarešta, 9. julija, č. Minister za kmetijstvo Jonescu Sisesti je novinarjem izjavil, da bo letos žetev v Rumuniji naravnost ogromna in najboljša, kar jih je bilo po vojni. Žitne cene so sicer še vedno ze» lo nizke, toda vlada bo storila vse, da si poljedelci kar najbolj opomorejo. Dovoljena bodo posebne olajšave za prevoz in izvoz žita, ukinjene razne dosedaj veljavne pristojbine, a za vsaik izvožen vagon žita bo država plačala 10 tisoč lejev (3000 Din) premije. Po poti spoznavanja Varšava, 9. iulija. AA. Med mnogimi članki, ki so iih objavili ooliski listi po kon-. čani ekskurziji po Jugoslaviji, ie tudi č'a-nek lista »Gazeta Polska«. ki naglaša velike simpatije, ki so iih Poliaki bili deležni v Jugoslaviji. Mnogoštevilne ekskurzije Poliakov v Jugoslaviji so izpremenile sodbo Poljakov o iužnih Slovanih- Trditev, da spada Jugoslavija v balkansko^ verigo pripada predvojni prostosti. Zd?i se vidi in ve. da ie Jugoslavija moderna in napredna država. PRED ODPOVEDJO KONKORDATA IN LATERANSKE POGODRE ? Odločilna seja italijanske vlade - Naraščajoče razburjenje med fašisti - Prelom z Vatikanom bi izzval nedogledne posledice in pomenil konec samostojne vatikanske države Pariz, 9. julija, d. Po poročilih lz Rima je razmerje med Vatikanom in Kvirinalom napeto do skrajnosti. Na merodajnih me= stih mrzlično razpravljajo o ukrepih, ki bodo potrebni, in ne prikrivajo, da bo prs vi odgovor fašistične vlade na najnovejšo papeževo okrožnico odpoved konkordata in lateranske pogodbe. Papež je že ponov« no izjavil, da sta konkordat in lateranska pogodba medsebojno tako tegno združena, da sta drug brez drugega neveljavni. To priznavajo tudj v fašističnih krogih, na« glašajo pa, da bo odpoved lateranske po« godbe najhujše prizadela Vatikan in katos liško cerkev v Italiji, Tudi fašistični listi pišejo v tem amlsVn io pravijo, da spričo postopanja papeža konkordat in lateranska pogodba za Italijo nimata nobenega smisla. Fašizem je hotel postaviti katoliško cerkev za temelj fa« šistiene države, toda papež je napravil iz konkordata politično orožje proti fašizmu. Tega italijanska država ne more trpeti. Listi napovedujejo, da fašistični režim ne bo ostal dolžan odgovora na papeževo okrožnico, ki je nov jasen izraz sovražno« sti Vatikana do fašistične države. Rim, 9. julija, d. Zadnja papeževa encik-lika, ki je že po svoji zunanji obliki tako nenavadna, kakor nobeha izmed dosada-njih, je vzbudila burjo nejevolje v fašističnem tisku. Časopisje polemizira z Vatikanom, oziroma z njegovim glasilom >Osser-vatore Romano«, z vso silo. Listi razčlenja-jo trditve papeževa poslanice stavek za stavkom ter odločno zavračajo razne papeževe trditve. Vodilni Timski list >11 Gior-nale d' Italia« je objavil članek, v katerem odgovarja točko za točko vatikanskemu uradnemu glasilu, ki komentira prva izjave rimskega tiska o najnovejši papeževi okrožnici. »Giornale« predvsem zamerja papežu, da je prelomil staro diplomatsko tradicijo, ki se je je Sv. stoli ca doslej vedno držala v svojem občevanju z državami. Dosedanji papeži so svoje enciklike naslavljali vedno le na episkopat dotične države, za kar sta vzgled pismo Leona XIII. španskim škofom v stvari karlističnega gibanja in pismo istega papeža francoskim škofom glede ipriznanja republike. Sam papež Pij XI. se je takega načina poslužil v zadevi nemške Katoliške akcije, ko je o tem predmetu pisal samo vratisiavskemu kardinalu Bertramu. V sedanjem primeru pa gre za čisto italijansko stvar, zato bi bilo treba nasloviti poslanico le na italijanske škofe. V tem vprašanju ni bilo umestno apelirati na vse katoličanstvo, pa naj so voditelji posameznih Katoliških akcij še tako zaslužni, kajti jasno je, da njihov vpliv ne seže po vsem svetu. Kar se tiče božjega poslanstva cerkve za vzgojo mladine, piše dalje >Giornales, je že tridentinski koncil ugotovil, kdo ima skrbeti za nio: škofje in duhovniki. O laji-kih tipa Katoliške akcije nikoli ni bilo sledu v katoliški hijerarhiji- Katoliška akcija zato ne more zase zahtevati nikakega privilegija imunitete. >Giornale« pravi dalje: »Polemika, ki se je razvila okoli enciklike, pa ima vse širši in globlji značaj, nego enostavno prerekanje z vatikanskim uradnim listom. Zadeva se namreč močno ob odnošaie med Vatikanom in Italijo, ali bolje rečeno, med sedanjim papežem in Italijo. Spor se ni pojavil med cerkvijo in Italijo, marveč med papežem in Italijo. Enciklika Pija XI. je silovit čin sovražnosti, ki nima verskega, marveč čisto političen značaj.« List se končno sprašuje, kakšen pomen naj ima pri takem stanju stvari sklenjeni konkordat, ako Vatikan namenoma stopa na stara pota nasprotovanja italijanski dr-žavL ^/Konkordat je kršen in Je v papeževih rokah postal politično orožje. Treba je zato najti izhod iz tega nesporazumljenja in točno oddeliti pravice cerkve in države.« Odločilna seja ministrskega sveta Rim, 9. julija, s. Kakor kažejo vsi znaki, je italijanska vlada odločena iti v sporu z Vatikanom tako daleč, da bo odpovedala konkordat. Odločitev o tem bo padla na nocojšnji seji ministrskega sveta. Listi označujejo odpoved konkordata kot edino možni izhod iz situacije. »Mesaggero« pravi, da se čuti fašizem dovolj močnega, da bo vzel to odpoved pred Italijo in vsem svetom nase. Posledic tega koraka zaenkrat še ni mogoče pregledati. Italijanska vlada se namreč po zatrjevanju iz fašističnih krogov ne bo omejila samo na odpoved konkordata, ki bo imela za posledico odpoklic obojestranskih poslanikov ter ukinitev obveznosti verskega pouka v šolah, kakor tudi ukinjenje odredb glede cerkvenega sklepanja zakonov, temveč bo šla v svoji borbi še dalje. V Vatikanu zagotavljajo, da bi bilo odpoved konkordata smatrati obenem kot raz-veljavljenje lateranske pogodbe, če bi bile te pogodbe razveljavljene, bi prenehalo obstajati »Vatikansko mesto« kot država, ozemlje, ki ga je prepustil Mussolirri papežu pa bi prišlo zopet pod vrhovno oblast italijanske države. Papež bi v tem primeru postal zopet jetnik v zidovih Vatikana. V ostalem, je Italija pa lateranskih pogodbah" plačala Vatikanu že poldrugo milijardo lir. 1 Nov Mussolinijev udarec proti Katoliški akciji Rim, 9. julija, s. Mussolirti je odredil, da se vsi pristaši Katoliške akcije izključijo iz fašistične stranke. Strankin tajnik Giu-ratti je razposlal vsem fašističnim akcijam okrožnico, v kateri razglaša, da je pripadnost k fašistični stranki in KatolišM akciji po izrecnih navodilih Mussolinija nezdružljiva. Kritičen položaj v Španiji Stavkovni pokret se vedno bolj siri - Po vsej državi vlada izjemno stanje - Spopadi na dnevnem redu Madrid, 9. julija, d. Stavkovni pokret v Španiji se vedno bolj širi. Ni še jasno, ali so v ozadjih komunisti ali pa monar« histi, najverjetneje pa je, da so oboji. V vseh večjih mestih, zlasti pa v Bar cel os ni, Valenciji, Cordovi, Sevilli, Murciji je bila včeraj proglašena generalna stavka. Zlasti v Sevilli, kjer je znani major Fran« co tik pred volitvami poskušal izvesti re« volucijo, je položaj izredno kritičen. Mas jor Franco je bil že takrat v tesni zvezi s sindikalisti. Položaj se je tako poostril, da je morala vlada izdati izredne ukrepe. Vojaštvo je v vsej Španiji v najstrožji pri» pravljenosti. Tudi oficirji ne smejo zapu« šeati vojašnic in morajo biti V6ak čas pri svojih edinicah, da lahko v primeru potres be takoj nastopijo. Vsi samostani in cer« kve so zastraženi po vojaštvu. Mesta nu« dijo sliko vojaških taborov. Najbolj občutna je stavka telefonskih nameščencev. V pretekli noči so stavku« joči v Sevilli, Vigi in Santandru prerezali vse telefonske kable in uničili vse telefon* ske zveze. V Madridu so glavni kabel, ki je globoko pod zemljo, podminirali. Eks« plozija je kabel popolnoma uničila. Sa« botaža se opaža tudi v železniškem pro« metu. Vlada je dala danes aretirati glavno vodstvo stavke. To je izzvalo med stavku« jočimi silno razburjenje in na mnogih krajih je prišlo do krvavih spopadov med stavkujočimi in policijo. Intervenirati je moralo tudi vojaštvo. Strahotne razmere v ameriških kaznilnicah r Kaznenci so izpostavljeni naravnost srednjeveškim inkvizicijskim tor-turam — Strašne ugotovitve preiskovalne komisije Washington, 9. julija, d. Svoječasno 60 prišle v javnost vesti o strahovitem trp« Ijenju v ameriških kaznilnicah in pobolj« ševalnicah. Na podlagi teh vesti ie bila imenovana posebna komisija z nalogo, da izvede preiskavo. Komisija je sedaj pred« tožila predsedniku Hoovru obširno poročiš lo, v katerem podaja strahotno sliko zlasti o razmerah v pob olj ševaln icah za mlado« letnike. Komisija je proučila razmere v drugem polletju leta 1930., v katerem so sprejele poboljševalnice 3243 mladoletni« kov. Poročilo naglaša, da je komisija na* šla neverjetne razmere in običaje. Mladi ljudje 60 bili za najmanjše prestopke iz« postavljeni najhujšim torturam. Pretepa« nje je sploh najmanjša kazen. Krivce zve« žejo in jih često pretepajo tako dolgo, da 6e zgrudijo nezavestni. Uklepajo jih v ve« rige, stati morajo v mrzli vodi do pasu, a najboljše se odrežejo oni, ki so obsojeni samo na kruh in vodo. Bolnice kaznilnic in poboljševalnic 60 vedno prenapolnjene. Komisija je ugotovila nešteto primerov, da so bili gojenci zavodov oblečeni samo v cunje. Edino izjemo tvori industrijska šo« la v Idafou, kjer odgovarjajo razmere ob« stoječim zakonskim predpisom. Predsednik Hoover je obljubil, da bo takoj izdal po« trebne odloke, da se tem razmeram na« pravi konec in da se krivci pozovejo na odgovor. Redukcija direktorskih plač na Češkem Praga, 9. julija d. Ker izkazuje državni proračun za leto 1930/31 po dosedanjih podatkih okrog 400 milijonov deficita, proučuje finančno ministrstvo med drugimi ukrepi, ki jih namerava storiti v svrho kritja tega primanjkljaja, tudi predlog, naj bi se obdavčili s posebnim davkom vsi prejemki, ki presegajo 100.000 kron letno. Čim se- je izvedelo za ta načrt, so razni denarni zavodi in veleindustrije presenetile javnost z znižanjem direktorskih plač. Znano je, da imajo generalni direktorji in direktorji raznih velepodjetij 'n denarnih zavodov horendne plače in dohodke, ki bi bili po načrtu finančnega ministra prav občutno obdavčeni. Prva je znižala plače živnostenska banka ,ki je izvedla progresivno znižanje plač, tako da najvišja plača ne presega 190.000 Kč. Temu zgledu so sledili tudi škodovi zavodi. Obenem je bilo pri živnostenski banki za dobo enega leta ustavljeno vsako napredovanje. Kakor se zatrjuje, bo prihranil zavod s temi ukrepi letno okrog 5 milijonov, škodovi zavodi so izvedli Splošno redukcijo uradniških plač za 10 odstotkov. Kakor se zatrjuje, bodo temu zgledu sledile tudi razne druge veleindustrije, da se na ta način izognejo novemu davku. Poplave v Nemčiji Hamburg, 9. julija, č. Zaradi neprestanega tridnevnega deževja v Hamburgu in okolioi so vse vode silno narastle. Schles« wig-Holstein je pod vodo. V samem Hamburgu je padlo v 24 urah 40 mm dežja. V bamburški okolici je uničena vsa povrt-nina in žito na polju. Strela ie ubila mnogo glav živine ter povzročila celo vrsto požarov na gosmodarskih poslopiih. Vsa pokrajina okoli Oste je kakor veliko mor* je, ker se je porušil nasip. Nizozemska mornarica gre v Vzhodno morje Luebeck, 9. julija AA. Nizozemska eskadra, ki bo obstojala iz oklopne križarke, dveh torpedovk in dveh podmornic, bo obiskala 10. julija Travemiinde. Eska-dro bo vodil kapetan Scalogne. S tem obiskom hoče Nizozemska dokazati svoj interes za ureditev odnošajev v Vzhodnem morju. Novi komisar delavskega bolniškega zavarovanja Beograd, 9. julija. AA. Minister za so-cijalno politiko in narodno zdravje je raz* rešil službe komisarja SUZORa v Zagrebu g. Anteja Odiča; z istim odlokom je imenoval za komisarja g. Marka Bauerja, tajnika pokrajinske zveze industrijcev v Zagrebu. Šolska izobrazba za železniške uslužbence Beograd. 9. Julija. AA. Ker se je dognalo. da imajo nekatere direkcije med voznimi uslužbenci prebitek osobja druge direkcije pa tudi osobje brez zadostne strokovne in šolske izobrazbe, ie generalna direkcija v interesu železniškega prometa sklenila dvigniti nivo tega osobja. V ta namen je odredila, da se smeio vzeti v službo samo osebe, ki razpolagajo z zadostnim šolskim znanlem. in da v bodoče ne bo sprejemala tudi ne za služitelje oseb brez kvalifikacije: za zavirače in sprevodnike se bodo tudi poslej sprejemale samo osebe. ki imajo vsaj dva razreda srednje šole. za vlakovodje pa vsaj štiri razrede srednje šole. Osebe z manjšo šolsko izobrazbo bodo prišle v poštev samo za službe kretničarjev in manevristov. Poset francoskih vojnih letal v Beogradu Beograd, 9. julija AA. Francoska vojaška letalska eskadrilja, ki je davi odletela na polet po Evropi, pride 25. t. m. v Beograd. Danska ekskurzija v Jugoslavijo Zagreb, 9. julija č. Včeraj je prispela v Zagreb skupina Dancev, ki jih vodi tajnik našega konzulata v Kodanju Franjo Pakezi. Popoldne so gostje odpotovali v Primorje. V soboto pa odpotuje iz Zagreba skupina naših zadružnikov pod vodstvom B. Štitiča na Dansko in v Belgijo, kjer si bodo v treh tednih ogledali tamoš-nje zadruge, zlasti industrijo mlečnih izdelkov. Pred velikimi izprememba-mi v bolgarski diplomaciji Sofija, 9. julija. M. Na snočnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Malinov med drugim sporočil, da sta bolgarska poslanika v Beogradu in Berlinu podala ostavko, dočim ie rimskega poslanika generala Vlkova Malinov sam pozval, naj demisijonira. Obentm je najavil, da bo izvedena temeljita reorganizacija bolgarske diplomacije- Nov! boigarski poslanik v Beogradu Sofija, 9. julija p. Bolgarski poslanik na jugoslovenskem dvoru g. Vakarevski in bolgarski poslanik v Berlinu Popov s*a razrešena. V Beograd ie imenovan po poročilih sofijskih listov sofijski korespon-dent »Timesa« g. Naum Antonov. Kralj Boris na letovišču Sofija, 9. julija M. Kralj Boris odpotuje jutri v svojo letno rezidenco Efsinograd, kjer bo ostal preko poletja. \ Konferenca o razširjenju naših bolnišnic Konferenca se je pričela včečaj in bo trajala več dni Silen naval na ljubljansko bolnico Ljubljana, 9. julija Vprašanje razširjenja in moderniziranja ljubljanskih bolnic, kamor je od leta do leta naval ogromnejši, je stopilo v aktualen stadij. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je odposlalo svojega odposlanca v Ljubljano, da s posebno komisijo ugotovi vse nedostatke in da se nato izaela dalekosežen gradbeni program, po katerem se ima sedanja splošna bolnica preurediti odnosno tudi nekateri oddelki povečati in se ima dalje zgraditi na Poljanah na kupljenem svetu v prvi vrsti moderen kirurgični oddelek in oddelek za jetične. Načelnik sanitetnega oddelka v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Milovanovič je davi prispel v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru sta ga pozdravila načelnik banskega zdravstvenega in socijalnopolitiffnega oddelka dr. Dolšak in zastopnik državnega higienskega zavoda dr. Petrič. G. načelnik si je v spremstvu zdravnikov takoj ogledal nekatere ustanove. Najprej je odšel na zdravstveni oddelek v Knafljevi ulici, nato pa se je odpeljal v splošno bolnico, kjer si je ogledal vse naprave. Ob 10. dopoldne se je pričela kratka konferenca posebne komisije v upravnem poslopju bolnice. Te konference so se udeležili poleg načelnika dr. Milovanoviča pod-ban dr. Pirkmajer, načelnik dr. Dolšak, šef zdravstvenega odseka dr. Majer, inž. Otahal, upravnik bolnice dr. Gerlovič, upravnik umobolnice na Studencu dr. Divjak in upravnik bolnice za ženske bolezni dr. Zalokar. Konferenca je bila bolj informativnega značaja in kratka. Po konferenci si je gospod načelnik ministrstva ogledal tudi žensko bolnico in umobolnico r.a Studencu. Popoldne se je konferenca nada- ljevala in je trajala do 7. zvečer. Kako ogromen je naval na splošno bolnico, navajamo v pojasnilo nekatere statistične podatke za letos. Od 1. januarja do danes zvečer je bilo v javno bolnico sprejetih 10.150 bolnikov, a odklonjenih je bilo 1773 bolnih oseb. Lani pa je bilo do tega dne sprejetih 9711 bolnikov. Največji naval bolnikov je na kirurgični, interni in okulistični oddelek. Pa tudi drugi oddelki so močno zasedeni. Od 1. januarja do 30. junija so sprejeli posamezni oddelki: kirurgični 4206, interni 2093, okulistični 1266, otološki 818, dermatološki 726, infekcijski 174, živčni in opazovalni oddelek pa 364 bolnikov. V otroško bolnico je bilo v prvih šestih mesecih sprejetih 558 oseb. Umrlo je v tem času v bolnici 181 moških in 125 žensk. Največji naval bolnikov je običajno ob ponedeljkih in torkih. Na te dneve mora sprejemni urad, ki je nastanjen v ozki sobi s prav malo čakalnico, prevzeti mnogokrat nad 100 bolnikov. Tako je urad pretekli ponedeljek sprejel 100 bolnikov, a na torek po prazniku sv. Petra in Pavla 30. junija celo 121 bolnikov. Konferenca posebne komisije bo trajala več dni in se bo načelnik dr. Milovanovič zadržal v Ljubljani do konca tega tedna. Prihodnji teden pa namerava pregledati tudi bolnice v ostalih mestih dravske banovine. Umevno je, da spremlja vsa naša javnost z velikim zanimanjem potek teh posvetovanj in da željno pričakuje poročila o storjenih sMepih. Saj je povečanje naših bolnic že davna potreba in danes ena najbolj nujnih zadev, ker so po odklanjanju bolnikov, povzročenem po prenapolnenju bolnic, v najhujši meri prizadeti najširši sloji prebivalstva. Pomemben mirovni kongres v Parizu Mednarodno zborovanje organizacij za oču vanje miru s spoštovanjem mirovnih pogodb Kakor ie »Jutro« že poročalo, se ie vršil koncem junija v Parizu mednarodni kongres organizacij za ohranitev miru na te-meliu mirovnih pogodb. Te organizacije so se v obliki nacionalnih odborov tekom le-tošnicca leta formirale do vseli bivših zavezniških državah, ki so davne nositeliice mirovne ideje v Evropi. Pokret zavzema vedno večji obseg in ie mnogo važnejši, kakor se na Drvi pogled marsikomu zdi. Že več let oDažamo. kako se v Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem in v Bolgariji oglaša močan revizijonistični ookret. Madžari porabijo vsako nriliko. da na raznih mednarodnih zborovanjih v Ženevi in drugod razdajajo debelo dokumentirane brošure in nroD.agandne liste o »krivicah*, ki so iim bile baje storjene z mirovnimi no-crodbami Dobro vedo. da ni lažjega, kakor v kalnem ribariti in speljati na led ne-informirano iavnost Anglije Zedinjenih držav in drugih narodov, ki ne poznaio nra-vega položaja v Srednji Evropi. Zato si upaio na dan z uprav gorostasnimi trditvami o »madžarskih pokrajinah«, ki so bile »odcealjene od narodnega telesa«. Stremljenja makedonstvuiuščih in njihovih političnih prijateljev so ravno tako dobro znana. kakor fašistične izmišljotine o »italiian-ski Dalmaciji« in ponovne izjave dr. Scho-bra. da spada Maribor prav za orav k Avstriji. Znane so tudi madžarske aspira-ciie na Slovaško in Podkarpatsko Rusijo ter nemške zahteve po reviziji polisko-nemške meje. čeprav teče ta izključno po ozemlju, ki je poljsko ored bogom in zzo-dovino. Take in podobne »revandikacije« so v prvi vrsti naperjene proti slovanskim državam. In vendar so nevarnost tega revi-zijonistščnega ookreta naiDrej SDoznali v Franciji. Tamošnji državniki se dobro zavedajo. da bi bila kršitev mirovnih pogodb s te strani najnevarnejša prilika za izbruh novih krvavih borb v Evropi z nedogled-nimi posledicami. In v Franciji so takoj odločno vstali proti temu revizijonistične-mu ookretu. čeprav za enkrat ni naperjen oroti njim. Popolnoma točno pravijo Francozi. da ie najboljša garancija za mir v brezpogojnem spoštovanju sklenjenih mirovnih pogodb. Slovanom pa. ki so jim te mirovne pogodbe prinesle osvoboienie in ucdinjenje do tisočletnem suženjstvu, so mirovne pogodbe razen tega fundamenti pravično Dotegnienih državnih mej. ki se z malimi izjemami povsod krijejo z etničnim ozemljem slovanskih narodov. Baš v te organske, s tisočletno zgodovino potrjene etnografske meje se zaganja imperialistični pokret nemških, avstriiskh. madžarskih in bolgarskih revizionistov. }seh nas dolžnost ie zato. da pričnemo s š:rokopotezno organizacijo mirovnega do-kreta ki naj temelji predvsem na mirovn"h pogodbah in nienih etničnih zasnovah, in da informiramo evropsko in svetovno javnost o pravem stanju v srednji Evropi in o resničnih stremljenjih revizionističnih im-oerialistov. Kakor rečeno, so po^-^nost revizoni-.stičnega ookreta najprej spoznali in precenili francoski politiki in javni delavci. Zato ie iz FrancMe v začetku tega leta prišla nobuda. nai bi se v vseh nasledstvenih. o i-tem na še v drugih interesiranih evropskih državah ustanovili nacionalni odbori javnih delavcev, k; bodo z vsemi razpoložljivimi ■sredstvi pobijali na revizionističnem ookretu to. k3r ie na niem napač^"-- in krivičnega. zagovarjali mir s sooštovaniem pogodb m pripravljali novo solidarno Evrooo Seme ni Dadlo na neplodna tla in letos spomladi so bili že formirani nacionalni odbon novega mirovnega ookreta v sami n-arcn „:. Češkoslovaškem. Poljskem, v Kiimunitj jn v Jugoslaviji. \ klanem formiran'- nacionalnih od-J'r ' Ki združuieio oHugne jjucjj VBf,j, no_ loža.iev in stanov v dotičnih državah ie bil 22 23- in 24 iuniia v Parizu orvi mednarodni sestanek, kongres odposlancev teh mac.onaln:h odborov Seie So bile v krasm dvorani Socialnega muzeja. Poličko deletracno ie v«-??j orinc I.ubo-mirski. Rumnnifa ie bila zastonana z de'e-ir^"-1 Dod vodstv«*« princa Cantac»z«— češkoslovaški nacionalni odbor pa je za- stopal kot vodja delegacije dr. Stehlik-Cenkov. Jugoslovensko odposlanstvo ie vodil bivši minister dr. Ceda Mihajlovič. noleg niega so bili v delegaciji bivši poslanik dr. Tresič-Pavičič iz Splita dr. Br-kič iz Zagreba in dr. Birsa iz Ljubljane kot zastopnik ljubljanskega «na. Francoski odbor je bil na kongresu navzoč polnoštevilno Sestankom je predsedoval član Instituta I^llemand. V imenu francoskega nacionalnega odbora so se oglasili k besedi bivši ministri Marin. nefous, Franklin-Bouillon. bivši šef francoske orientske armade Henrvs. generalni tajnik odbora Andre Cheradame. bivši poslanik Saint-Aulaire in dr Seje sn bile stvarne, razprava je posegala v bistvena vprašanja sedanje, mednarodne politike- V vseh '**"">šan.iih ie bilo doseženo popolno soglasje. Poljski delegati so obljubili da bodo ideje novega ookreta zanesli v vzhodno in severno Evropo. Jugosloveni ga bodo skušali organizirati v Grčiji. Francozi pa v Belgiii. Angliji in drugod. Posebna resolucija, ki je bila ebjavMeaa v največjih evropskih listih, ugotavlja nevarnosti. ki prete miru od revizionizma. kakor ga zagovarjajo v Nemčiji. Avstriji na Madžarskem in v Bolgariji ker ie naperjen proti pravičnim etničnim razmejitvam nove Evrope. Zato ooziva prvi kongres novega Dokreta vse ljubitelje miru. nai z neumorno vnemo, s peresom in z besedo zastavijo ves svoi vpliv, da postane mirovni pokret s spoštovanjem pogodb obča !a«;t evropskega javnega mnenia in s tem najboljše jamstvo, da se človeštvo ob-varuip nove vojne katastrofe Saj bi le-t* s svojo irrozoto daleko prekosila svetovno voino Na nacionalnih odborih fe seda?, da neumorno zastavijo vse svoie sile. Naj v neposredni bodočnosti iz malega semena vzraste bogata žetev miru med narodi. Napredovanje v politično-uoravni službi Beograd. 9. julija, p. S kraljevim ukazom so napredovali za eno skupino: ban= ski svetnik Leon Grasseli in banstki svet« nik Bronislav Fišer v 4/1. banski svetnik dr. Lovro Bogataj v 411: za politično upravnega tajnika- 5. skupine Fran Mra« mor, za pomožnega tajnika 6. skupine Ivan Metlika, vsi pri ba:iski upravi drav« ske banovine. Nadalje so napredoval* za sreskega na« čelnika 4/1 sreza Maribor — levi breg dr. Marko Ipavic; za sreskega načelnika 4/II-sreza Slovenigradec Friderik Viher: za sreske načelnike v 5. skupini dr. Ivan Vid« mar v Radovljici, dr Janko šišfka v Kr* škem, dr. Alojzij Trsteniak v Ljutomeru, Albin Placer v Kočevju, Matko Kandrič v Gornjem gTadu: za sreske podnačelnike v 5. skupini: Fran Maršič v Brežicah. Mirko Brezigar v Ljubljani, dr Ti.ia Čuš v Ko« čevju, dr. Ivan Vrečar, srez Maribor — desni breg dr. Ivan Zobec v Kranju in Anton Svetina v Šmarju pri Jelšah: za sreskega nodnačelnika v 6. skupini: Ivan Milag v Prevaliu: za Politično upravnega tainika v 5. skupini Tvan Levipnik pri sregki izpostavi v škof ji Loki. Fran Vodu« šek, srez Maribor — levi breg, dr. Mirko Potočnik srez Maribor — desni breg- za sreske nodnačelnike v 6 skupini Ivan Bav« dek v Logatcu, dr. Josip Tomšič v Krškem, Leopold Ajlec v Slovenjgradcu: za politič* no upravnega tainika v^ 6. skupim Jakob Počkai v Dolnji Lendavi in Ivan Forčesin v Celju: za policijskega komisaria pri predstojništvu mestne nolicije v Mariboru v 6. ekupkii Stanko Kos: za policijskega kom;sa*"ja obmejne železniške nolieije v Mariboru v 7. skunini Štefan Krajnovid. za višiega nadzornika polici i-skih agentov v 7. skupini pri noJicijski uoravi v Liub« liani Silvin Pečenko in- zi višiega nadzor« nlka policijske straže v 7. skupini pri ooli« ci'ski upravi v Ljubljana Dragotin GrM. (Zaradi telefonskega sprejema vesti ne moremo jamčili za točnost imen. 6p. ur.) Ameriški oolet nreko Tiheca oceana New Vork. 9. julija g. Ameriška letalca Robbins in Jones, ki sta na poletu preko Amerike in Tihega oceana, sta danes ob 6.45 srednicevropskesa časa nad Fairban-xom na Alaski vzela med poletom novo gorivo in letela dalie Polet poteka do se-dai točno po programu. Maribor v številkah i Teroristični proces pred državnim sodiščem Maribor, 9. julija. Osrednja mariborska popisovalna komisi« ja je zaključila sedaj svoje delo. na podlagi katerega je ugotovljeno, da šteje skupno število prebivalstva v Mariboru nekaj več, kakor je bilo prvotno objavljeno in siccr 33.921. Po narodnost-' je 31.727 Jugoslove« nov, 1613 Nemcev, 428 čehoslovakov, 86 Rusov, 3 Ukrajinci 10 Poljakov. 1 Rusin, I Belgijec, 18 Italijanov. 3 Rumuni, 10 Ma« džarov, 1 Urugvajec, 2 Francoza, 5 Aagie« žev, 12 Židov in 1 Švicar, Po materinskem jeziku pa je 27.533 Slo« vencev, 2931 Srbohrvatov 2696 Nemcev, 426 čehoslovakov, 96 Rusov, 6 Ukrajincev, 20 Poljakov, 3 Rusini, 55 Italijanov, 14 Ru» munov, 52 Madžarov. 28 Francozov, 4 An? gleži Po veroizpovedih je 31.200 rimokatoli« kov, 1669 pravoslavnih, 628 cvangeličanov, katerih število stalno nazaduje, 234 muslu manov, 14 staro=-katolikov, 16 grških kato» likov, 80 Židov, 67 brez veroizpovedi, 4 ad« ventisti, 5 od narodne češke cerkve, 2 svo* bodna kristjana in 2 baptista Po izobrazbi je 30.670 oseb, ki znajo čl« tati 'n pisati. Samo citati zna 127 oseb. Ne« pismenih z deco, ki še ni šoloobvezna, je 3124, od katerih je pravih analtabe.tov lc 6. Postranske zaslužke poteg redne plače ima 200 oseb, invalidov pa je 93. Trajno prisotnih je v Mariboru 29.820 prebivalcev, začasno prisotnih pa 4101. od tega nad 3000 dijakov, začasno odsotnih pa je 398. Zanimiva je statistika stavb, ki jih jc 2764. Od tega je pritličnih zgradb 1287, enonadstropnib 1054, dvonadstropnih 311, trinadstropnih ravno 100, štirinadstropnih II in ena petnadstropna, to je Zadružna gospodarska banka. Pred letom 1917 je sta« lo v Mariboru 2128 stavb, tako da jc bilo po prevratu zgrajenih 636 novih stavb, to je več kakor v zadnjih 40 letih skupaj. Na kanalizacijo je priključenih 1832 stavb, vodovodni priključek pa ima 2164 hiš. Stanovanj je v Mariboru 7627, od kate« rih je 105 praznih, vendar pa je samo po« lovica od teh prikladnih za stanovanje. Od stanovanj odpade 1659 prostorov na zavode, samostane, hotele ;td V stanova« njih je 5969 vodnih odtokov, 7193 elek« tričnih priklopov, v 1358 stanovanjih je vpeljan plin. Poslovnih prostorov s skla« dišči in kletmi pa je 6637. Prijavljenih je 82 tovornih avtomobilov, 170 osebnih avtomobilov, 134 motornih koles in 1726 dvokoles. Pregled živine iz« kazuje 429 konj, 357 govedi, 357 svinj, 138 glav drobnice in 5015 perutnine ter 30 pa« njev čebel.. Mariborske krave so dale lan« sko leto 2982 hektolitrov mleka, perutni« na pa 255.002 jajca. Organizirana borba proti raku Pred novo izpopolnitvijo naše zdravstvene službe. — Dalekosežna akcija Društva za proučavanje in zatiranje raka Ljubljana, D. julija. Naša zdravstvena služba bo storila v najkrajšem Času nov, topot mogočen korak naprej. V nizu akcij, ki naj zdravstveno stanje našega prebivalstva prerode in ga okrepe, gre sedaj za to, da dobi naša banovina najmodernejše zasnovano organizacijo proti rakastim obolenjem. Letos pomladi je bil v Ljubljani ustanovljen pododbor državnega Društva za proučevanje in zatiranje raka, pododbor si je nadel široko zasnovane naloge. V naši banovini bo organizirana energična borba proti rakastim obolenjem, a v Ljubljani sami bo vsa ta borba dobila centralo. Razume se, da bo treba centralo. opremiti z najmodernejšimi aparati in zdravstvenimi pripomočki. Semkaj spada predvsem radij, ki je potreben za zdravljenje raka potom obsevanja Radij je izredno drag, vendar ni dvoma, da ga bo mogoče s primernim razumevanjem vseh v poštev prihajajočih činiteljev nabaviti in staviti društvu na razpolago. Akcija je že toliko napredovala, da jc na zadnji seji društva padla odločitev glede centrale v Ljubljani. Na kaašen poseben radiološki institut zaenkrat ni mogoče misliti. Pač pa bo ženska bolnica dobila nov trakt, povišana bo za eno nadstropje. In v, tako razširjeni bolnici bo določen poseben oddelek s potrebnim številom postelj in operativnimi prostori za zdravljenje in obsevanje raka. Pododbor v Ljubljani deluje seveda v soglasju s centralo v Beogradu, venaar je umevno, da zavisijo uspehi njegovega dela v prvi vrsti od inicijative. Na domačih či-niteljih, na banovinskih, občinskih 5n drugih javnih ustanovah je sedaj, da pododboru priskočijo materijelno in moralno na pomoč, tako da bo mogoče iz malih začetkov v ženski bolnici sčasoma razviti samostojen radiološki institut in organizirati tudi po deželi terapevtična središča S tem bo naša banovina dobila zdravstveno mrežo na najmodernejši podlagi. Sistematično borbo'proti rakastim obo-enjem pričenjajo organizirati šele v najvrednejših državah. Mnoga univerzitetna mesta s! prizadevalo, da bi osredotočila to zdravljenje v svojih medicinskih fakultetah in institutih. Dobro se namreč zave->oir>. hI to nnTr>prnV> za rtoti^np zavode, zdravnike in mesta ogromne materijalne in moralne koristi. To, kar drugod sedaj poskušajo, to naj •izvedemo mi Slovenci za naše kraje, za našo državo. Č£ smo danes v hotelski industriji in v arhitekturi na prvem mestu, zakaj bi tudi v zdravstvu in zdravstveni službi ne dosegli zavidnega mesta prvoborite-ljev? Klici po samostojni, popolni medicinski fakulteti bodo ostali tako dolgo, prazen zvok, dokler od spodaj ne zgradimo tako širokih zdravstvenih institucij in zarodov, da bodo centralni zavodi v Ljubljani sam! od sebe nekega lepega dne dobili novo. skupno ime popolne medicinske fakultete. Spričo nove akcije je treba na tem mestu imenovati prlmarija brežiške bolnice dr. Josipa Cho!ewe. ki si že dolgo vrsto let prizadeva na tem polju in ki je kot prvi spoznal dalekosežnost organiziran? borbe proti rakn za narodno zdravje. Na čelu nove akciie so nadalje nrof. dr. Zalokar. tajnik društva dr. Savnik. docent dr. Košir in drnei Nai bi nrizadevania teh mož čimprej ob-roiFia najlepše sadove! •-■- Glavni obtoženec vse priznava in obžaluje, Levakovič mlajši pa taji in vali krivdo na druge Beograd, 9. julija, p. Pred državnim sodiščem je bilo danes zaključeno zasliševanje glavnega obtoženca Ivana Levakoviča starejfiega. Pri današnjem zasliševanju je podrobno opisal, kdaj in koliko je prejel od Perčeca in Paveliča denarja za izvedbo teroristične akcije v Jugoslaviji. Svojo izpoved je končal z zagotovilom, da je povedal vse po resnici in pravici, ker obžaluje svojo zmoto, ki ga je spravila na zatožno klop. Nato je sledilo zasliševanje Ivana Levakoviča mlajšega. V popolnem nasprotju z glavnim obtožencem mlajši Levakovič (ki s starejšim ni v sorodstvu) zanika vsako krivdo, dasiravno je v preiskavi tudi on vse priznal. Ko ga je predsednik opozoril na to, je dejal, da je v preiskavi izpovedal vse, kar so hoteli, da bi prišel čimprej pred sodišče, na razpravi pa da govori resnico. Pravi, da ga Levakovič starejši obremenjuje samo zato, da bi zmanjšal svojo lastno krivdo. V nadaljnjem zasliševanju je zatrjeval, da ga je Levakovič starejši ponovno nagovarjal k terorističnim dejanjem in k napadu na Karla Kovačeviča ter da mu je celo predbacival, da je bojazljivec, k »t ni hotel ničesar izvršiti. Enkrat je zahteval, naj Kovačeviča napadejo, omamijo in odvedejo z avtomobilom preko meje, drugič pa, naj se preoblečejo v dimnikarje in mu nastavijo peklenski stroj v dimniku. Pravil je, da ga je Perčec na Dunaju dobro naučil, kako je treba ravnati. Razprava je bila nato prekinjena in se bo nadaljevala jutri. Velika tatvina v beograjskem brzovlaku Okradena je bila soproga brazilskega bančnika — Tat, ki £0 ga že izsledili, je odnesel za pol milijona nakita Novi Sad, 9. julija o. V pretekli noči je bila v beograjskem brzovlaku med vožnjo od Novega Sada do Sente izvršena velika tatvina. Z vlakom se je vozila med drugimi soproga brazilskega bančnika De Ziza. ki se mudi na obisku pri svojih sorodnik.h v Novem Sadu. V malem ročnem kovčku je imela svoj nakit v vrednosti do! milijona dinarjev in 20 angleških funtov (7500 Din). Pri Starem Bečeju je zapazila tatvino in takoj alarmirala vlakovno osobje. Kljub takojšnji preiskavi pa tatu niso mo- Stanje žrtve požara na Mlaki Ljubljana, 9. julija. Kakor smo že v včerajšnjem poročilu o velikem požaru na Mlaki pri Kranju omenili. je med reševanjem postala žrtev požara dekle Marija Kopačeva. Ta je pohitela v svojo sobo, da bi rešila posteljnino in nekai obleke. Ko je s svojo borno imo« vino že hitela med gostim dimom na proso, jo je zasulo goreče tramovje. Z največjim naporom so jo izkopali in vso opečeno najprej prepeljali v Kranj, kjer ji ie nudil zdravnik dr Bežek prvo pomoč Kranjski rešilni avto jo je potem odpe« lial v ljubljansko javno bolnišnico, kjer je bila okoli 6. zvečer sprejeta Po podatkih bolnice je Marija Kopačeva, stara 43 let, poljska dninarica. Dobila je težke omekline po glavi, rokah, nogah in ostalem životu, zlasti po trebuhu. Njeno stnaje je bilo ponoči in canes dopoldne kritično Ponoči ni spala in je bljuvala. Popoldne se je njeno stanje nekoliko izboljšalo ter je upati, da jo zdravniki ohranijo pri življenju. Njeno stanje pa je dru« fiače še vedno težko. Govori in je pri polni zavesti. Trpi pa silne bolečine. Kakor sama pripoveduje., je hotela rešiti doma še nekaj obleke, stekla je v zadiroljeno sobo. nato z vsem hitela ven. toda že v goreči hiši se ji je vnela obleka in potem nič ne ve, kaj se je z njo zgodilo. Nov požar v rumunskih petroleiskih vrelcih Bukarešta. 9. iulija AA. V petroleiskih DOlIih v okraiu Ploesti ie izbruhnil nov v^-lik požar. Več tankov rorečeca petroleja se ie razlilo. Oeniena reka se ie vlila oroti vasi Scortenl. Prebivalstvo so na nevarnost še pravočasno opozorili, tako d? so v zadnietn hipa oreorečili katastrofo. Škodo ceniio na 10 milijonov leiev. Samomor delavke v Zagrebu Zagreb, 9. julija č. V Studenički ulici je izvršila včeraj samomor delavka Marija Gaberšek. ki je stanovala pri Barbari Vo-grinec. Ko ni bilo nikogar drugega doma. se je Gaberškova zaklenila v sobo zavžila 18 tablet Adelina ter izpila večjo količino tizola. Kratko zatem je umrla in ji ni moglo pomagati reševalno društvo, ki je. bilo takoj na mestu. Gaberškova je pustila materi in se«tri nismo, v kadrom «e od njUu poslavlja. F*rloga za svoje obupno dejanje pa ni navedla. gli dobiti. Policija ie nato opozorila na tatvino vse banke s Drošnjo. naj posebno pazijo na ljudi, ki bi hoteli menjati angleške funte. Res se ie danes oglasil pri neki nn-vosadski banki mlajši človek, ki ie hotel zamenjati 10 funtov Policija ga ie takoj aretirala in ugotovila, da gre za nekega Josipa Grabenaria. starega 26 let. ki je tatvino tudi priznal. Pri njem na so našli samo del ukradenega nakita. Policija sodi. da ie imel najbrž pomočnika, s katerim ie olen že razdelil. Izvoz vina v Češkoslovaško Ljubljana, 9. julija. AA. Kraljevska banska uprva objavlja naslednje informacije glede pogojev za izvoz alkoholnih pijač v Češkoslovaško: Po novi trgovinski po* godbi kraljevine Jugoslavije z republiko Češkoslovaško, veljavni od 1. junija 1931, je mogoče uvažati v Češkoslovaško vino in žganje iz Jugoslavije pod naslednjimi pogoji Češkoslovaška pogodbena carina za 100 kg znaša: 1. Močne alkoholne pijače: likerji, eks-trakti za punč in druge močne alkoholne pijače z dodatkom sladkorja ter drugih snovi, v originalnih steklenicah, z uvere-njem o izvoru Kč 1500.—. 2. Druge močne alkoholne pijače: sh-vovka in tropinovec z največ 45. vol. odst. alkohola, z uverenjem o kakovosti, v ka« terem jc izkazan procent alkohola in je potrjeno, da sta slivovka in tropinovec pristen proizvod destilacije sliv (češpelj), odnosno tropin: v sodih Kč 1640.—; v steklenicah Kč 1000—. 3. Vino, sadjevec, mošt od grozdja in mošt od sadja, sokovi od plodov, sadja in jagod, nezfoščeni, medica: v sodih: vino iz dravske banovine, z uverenjem o poreklu in s certifikatom o analizi. Kč 210.—; v steklenicah: vino iz dravske banovine, z uverejenjem in certifikatom Kč 420.—. Za izdajanje uverenj o iznoru pri izvozu iz dravske banovine je pooblaščena (kakor doslej) Zbornica za TOI v Liubljani na osnovi notrdila kmetijskega oddelka kr banske uprave v Ljubljani: za izdajanje uverenj o kakovosti in certifikatov o analizi pa je pooblaščena kmetiiska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru. Csl. zbornica odobrila trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo Beograd, 9. julija AA. Iz Prage poročajo, da ČTK poroča: Na včerajšnji seji parlamenta &o bile izglasovane izpremem-be v češkoslovaško-jugoslovenski trgovinski pogodbi, sklenjeni 30. marca t. 1., ki je stopila v veljavo z naredbo z dne 1. julija. Novomeška kronika nezgod Novo mesto, 9. julija. Po našem mestu so česte pritožbe proti kolesarjem, ki brezobzirno dirjajo po javnih in zasebnih potih ter ogražajo pasante. Včeraj popoldne se je podala hčerka go« spe Kosove, 41etna Lučka v spremstvu gospe Pintarjeve in njene hčerke na sprehod ter so se vse tri med potjo ustavile pred kinom »Meteor«. Tedaj jim je pridrvel izza hrbta po strmi cesti mizarski vajenec tvrdke Udovič, zadel ob otroka, ga pre« vrgel in še vlekel nekaj korakov za seboj. Otroka so morali odpremiti v bolnišnico. V ponedeljek je bil običajni mesečni živinski sejem, katerega se je udeležilo dosti kupcev in mešetarjev. Na sejmu je bil tudi že starejši mešetar Anton Jakše. Zvečer se je z nekim sejmarjem še razgovarjal na kolodvoru in nazadnje sta se sprla. Sejmar mu je bil nekaj dolžan, a ko j® prišel njegov vlak, je prekinil svoj raz« govor in stopil v kupe. Mešetar Jakše jc stopil za njim, nadaljeval prepir, potem pa je hotel skočiti iz vlaka, ki sc jc žc premikal. Ker mu je na eni strani to preprečil sprevodnik, se je obrnil na drugo ter skočil iz že drvečega vlaka. Pri padcu se je precej poškodoval na glavi. Odpre-mili so ga v kandijsko bolnišnico, od ko« der pa je takoj, ko so ga obvezali, pobegnil. Delavec Miha Novak iz Biške vasi, stir 27 let, si je hotel vzeti življenje in je popil precejšen kozarcc oetove kisline, po« tem pa se je vrgel v potok. Iz vode so ga oteli mimoidoči ter ga odpremili v bolnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. Pri posestniku Ambrožiču v Žerjavini je uslužben ,kot hlapec 151etni Jože Ivančič. Ko je fant včeraj vozil žito s polja, ga je udaril konj in mu zdrobil roko v laktu. Pri posestniku Jancu v Lešnici so popravljali slamnato streho in je bil pri tem de« lu zaposlen tudi sjn Jože, ki je po lestvi nosil krovcu škupo. Lestva, ki je bila slabo podprta, se je prevrnila in je padel Jože tako nesrečno, da si jc zlomil desno nogo. Šahovski kongres v Karlovih Varih Praga. 9. julija. AA. Na veliki šahovski kongres, ki bo od 11. do 22. avgusta v Karlovih Varih nrideio med drugim: iz -lugoslaviie dr. Vidmar, dr. Kostič. Asts>'oš. Pire in Knnie: iz Poljske Rubinstein. Tar-takower. Przepiorka: iz Avstrije Griinfeid. Spielmann. Kmoch. prof. Becker in Lo-Puenz. Izmed ostalih šahovskih mojsfr.iv se tega kongresa udeleže Marshal. Tho-mas. B^^ljubov. Aliehin. Rosselli Yates, Sultan Klia11 iz Češkoslovaške oa posebno Flohr. Opočenski Reš. dr Skalicki itd. Anglija : CSR 2:0 Austin in Perry sta v evropskem finalu za Davisov pokal izvojevala Angliji prvi dve točkL Praga, 9. julija h. V popolnoma razprodanem stadionu se je pričel danes med Anglijo in Češkoslovaško evropski finale za Davisov pokal. V prvih dveh igrah posamezno sta Angleža Austin in Perry izvojevala prvi dve točki za svoje barve. Dočim je Perry gladko odpravil svojega nasprotnika, je imel Austin zelo trd posel, bolj kakor ga kažejo suhe številke. Zmago je odločila njegova boljša telesna kondici-ja. Podrobno so rezultati naslednji: Austin : Menzel 3:6, 6:2, 6:8, 6:3, 6:2: Perry : Hecht 6:1, 8:6, 6:3. Sodil je Dunajčan dr. A.lbrecht. Igram so prisostvovale tudi številne odlične osebnosti. Jutri se bo vršila igra v dvoje, v kateri bosta za Anglijo nastopila Perry in Hughes, za češkoslovaško pa Menzel in Mar-šalek. Splošno se pričakuje zmaga Angležev. tako da bo že po jutrišnji igri zagotovljen njihov vstop v finale z Ameriko. Vr»m»ne1ra namtvei? Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno lepo vreme, zmerna oblačnost in temperatura, mogoče nenadna lahna di»-ževja. — Situacija Tferajšujega dne: Močna barometerska depresija ie prešla preko centralne Evrope ter povzročila dvig temperature in večjo oblačnost. Za ciklonom ie nastopil višji pritisk z Oceana, v Južni Evropi pa znaten padec temperature. Na Jadranu se je pojavil lokalen baroineter-ski minimum. Bafomeierski pritisk se je v splošnem dvignil za 0.1 do 10 mm, jutranje temperature so v splošnem padla za 1—9 stopinj, največ v severnih predelih. Osnajska vremenska napoved za petek: Meniajoče oblačno; lahke padavine niso izključene. » JUTRO« st. 156 Petek, 10.. Vn. 1931 Naši kraji in ljudje Važni sklepi tajniškega odbora delavskih zbornic Iz seje v Novem Sadu, ki se je bavila s posebno perečimi vprašanji našega delavstva bodnih stanovskih organizacij delavskega osobja na železnicah ki v železniških delavnicah. Vračanje izšeljencev Beograd, 7. julija. V soboto in nedeljo, 4. in 5. t. m., je imel odbor osrednjega tajništva delavskih zbornic vse države svojo sejo v Novem Sadu, na kateri se je razpravljalo o raznih za naše delavsvo važnih vprašanjih. Najvažnejši sklepi so bili: Poljedelsko delavstvo Ta sklep se nanaša na poljedelsko delavstvo v dunavski banovini, ki šteje okoli 150.000 takega delavstva in se je ugotovilo, da to delavstvo dela povprečno komaj po 76 dni na leto za povprečno dnino 22.27 Din. tako da mu prihaja sa» mo 1.06 Din zaslužka na vsak dan v letu. Za to delavstvo se v zvezi na žitni monopol, ki zajamčuje pridelovalcu žita, de-lavčcmu delodajalcu, v-novčenje njegovega pridelka, zahteva, da se mu zajamči neka količina žita ali pa zaslužek v goto= vini. ki bi zadostoval za njegove minimal* ne življenjske potrebe. Rudarji Rudarjem je treba urediti delovni čas in sicer tako ,da se vhod in izhod iz jame vračunavata v delovni čas, ki nikjer ne sme biti daljši od delovnega časa, kakor je določen v mednarodnih konvencijah. Pri delu v zelo vročih in mokrih rudnikih se mora delovni čas primerno skrajšati. Delavske zbornice se odločno protivijo izločitvi rudarskega delavstva iz delavskih zbornic. Pristaniško delavstvo in mornarji Ker jc naša država podpisala razne mednarodne konvencije, ki se nanašajo na de» lovne pogoje v pristaniščih in pomorskem prometu, je nujno potrebno, da se izdela zakon o varstvu dela pristaniškega in pomorskega delavstva, pri čemer naj sodelujejo odnosne strokovne organizacije in delavske zbornice. Poleg tega je treba ustanoviti pri javnih borzah dela posebne posredovalnice za zaposlovanje tega delavstva. Železniško delavstvo Ker je ministrstvo za socijalno politiko načelno ugotovflo, da se vse določbe za» k ona o varstvu delavstva nanašajo tudi na železniško delavstvo, pričakujejo delavske zborn:ce, da se tudi pri železniškem delavstvu izvrše volitve delavskih zaupnikov, kakor se to vrši pri ostalem delavstvu. Z novim zakonom o železniškem delavstvu je potrjeno načelo svobodne stanovske organizacije in delavske zbornice upajo, da nadzorne železniške oblasti ne bodo delale ovir delovanju svo- Dasi delavske zbornice pozdravlja jo organizacijo zvez med domovino m izseljen« ci, kakor se je zasnovala na izseljenskem kongresu, vendar zaradi težav, s katerimi se mora dandanes boriti naše narodno gospodarstvo, zlasti pa poljedelstvo, ne žele, da bi se vršila propaganda za vrnitev izseljencev v domovino. Nadurno delo Delavske zbornice pozdravljajo razsodbe sodnih oblasti v dravski in savski ba» ■novini, s katerimi se je ugotovilo, da je vsako nadurno delo podvrženo povišanemu plačilu in da se določbe o povišanju plačila v zakonu o varstvu delavstva nanašajo na vsevkupno delovno osobje. ki je zaposleno v podjetju, brez razlike dela, za katero se uporablja. Delavske zbornice pričakujejo, da se bo to sodno tolmačenje zakona izvajalo tudi v vsakdanji praksi in bo taiko prenehalo nezakonito podaljševanje delovnega časa s strani delodaial« cev. Nedeljsko delo Ker se v nekaterih podjetjih, zlasti v tiskarnah, kjer je položaj osobja urejen po določbah zakona o uradnikih, smatra, da za to osobje ne veljajo določbe zakona o varstvu delavstva niti glede na nedelj ski počitek, so delavske zbornice mnenja, da se z ureditvijo njegovega gmotnega položaja ne more odvzeti temu osobju zna« čaj delavstva m nameščenstva in da zato nedeljski počitek velja tudi za to osobje. Plačilo kuluka Delavske zbornice ugotavljajo različen postopek pri predpisu in pobiranju plačila za kuluk pri obvezancih, ki imajc zaslužek samo od osebnega dela, in pri onih, ki imajo drugačne dohodke. Delavstvu in nameščenstvu se jemlje za podlago vse-vkupni neposredni davek, onim pa samo neposredni, ne pa tudi doklade nanj. Ta« ko so prvi znatno težje obremenjeni kot pa drugi. Poleg tega se ne upošteva zakon o davkih, ki določa, da se doklade, torej tudi doklade za kuiluk, ne pobirajo od tistih, ki imajo izpod 4000 Din mesečnih dohodkov. Davčno breme se tudi postopno prehitro zvišuje. Dclavec s 700 Din mesečnega zaslužka plača na leto 460 D"n kuluka, ki se navadno pobira v celoletnem znesku. Delavske zbornice zahtevajo, da se delavstvo in nameščenstvo zavaruje proti tej krivici. Jubilej vzornega moža Krško, 9. julija. Nedavno je v najožjem krogu družina obhajal svojo 60-letnšco g. Franc Žnideršič, pristna dolenjska korenina V detinskih letih je bil navezan na šolo an dela na domačem posestvu vse dotlei, dokler ni bil kot krepko razvit mladenič poklican v vojaško službo. Po odsluženem vojaškega roka ga je pot vodila domov v Leskovec, kjer je takoj vstopil v vrste naprednih narodnih delavcev. Deloval je kot podpredsednik gasilnega društva v Le- skovcu, s tihim in uspešnim delom med narodom pa je mnogo pripomogel k podvigu napredne misli v okraju. Po 1. 1897., ko si je izbral življenjsko družico in od oč'3-ta prevzel posestvo na idiličnem Bregu in pričel lastno trgovino s konji, je postalo njegovo udejstvovanje veliko bolj izrazito- Kot izboren konjerejee in poznavalec konj je bil izvoljen na odborniško mesto konjerej-skega društva v Ljubljani. Z 12-letnim de® lom na mestu podpredsednika občinske hranilnice v Krškem in 6-letnim delom predsednika krajevnega šolskega sveta v Leskovcu si je pridobil splošne simpatije in zaupanje vsega ljudstva. Nepozabljeno ostane njegovo delo v korist šoli in učitelj-stvu. Stekel si je zasluge v toliki meri, da so ga opravičeno nazivali prijatelja šole in učiteljstva. Zaradi svojega naprednega duha in dela, je postal tudi on žrtev političnih mahinacij. Klonil pa ni, marveč se še boli poglobil v delo v drugih smereh tako, da je bil za svoje priznano strokovno delo ocenjen tudi v inozemstvu. L. 1929. je bil za zasluge odlikovan s češko častno zaslužno kolajno in mu je bila podeljena tudi častna diploma v Krškem. Še danes se jubilant udejstvuje kot predsednik dirkalnega društva v Krškem, odbornik dirkalnega društva v Št. Jerneju, kot dolgoletni sodni izvedenec in cenilec, skozi 19 let neumorni občinski odbornik in skozi 13 let vodja zelene garde v Posavju. V svojem življenju je peš in na konju prepotoval vse kraje naše banovine, vso Hrvaško, Slavonijo in vso Madžarsko. Svojih pet živečih otrok je vzgojil v strogem narodnem duhu. K njegovemu jubileju mu najiskrenejše čestitamo! Spomenik Miroslavu Vilhar ju 9. avgusta bodo v Planini pri Rakeku odkrili spomenik skladatelju Vilharju pred njegovo rojstno hišo. že pred tremi leti se je sestavil odbor za postavitev tega spomenika s predsednikom Blažonom, posestnikom iz Planine. Veliko zaslug pa ima tudi pokojni uCitelj Benedik, ki se je pred nekaj tedni ponesrečil z ljubljanskim tramvajem. On je tudi dal pobudo za postavitev spomenika. Kar je nabranega denarja, so ga skoro vsega zbrali naši rojaki v Ameriki in se je za to nabiralno akcijo posebno trudil planinski rojak Pogorelec. Spomenik bo iz bronastega poprsja v dvakratni naravni velikosti na podstavku iz kraškega kamna. Visok bo 4.40 m. Osnutek za spomenik in bronasto poprsje je delo ak. kiparja Ivana Sajovica. Podstavek bo sklesala tvrdka Vodnik iz Ljubljane, bronasto poprsje pa bo vlila livarna zagrebške umetniške akademije. Na sliki je videti ak. kiparja Ivana Sajovica pri delu na ilovnatem poprsju skladatelja Vilharja. Pred prihodom avtomobilske karavane Citroen Ljubljana, 9. julija. Takoj po končani svetovni vojni, ko je bila vsa Evropa opustošena, je stopil v akcijo soetovno znani inženjer in konstruk-ter Andre Citroen z genijalno idejo in nalogo, da napravi avtomobile, ki bodo prak» tični in poceni in da sc sploh odpravi dotedanji položaj v prometu, po katerem je bil avtomobil luksus in rezerviran samo ■malemu številu premožnih ljudi. Citroen si .je vzel za nalogo, nuditi ljudem avtomobil kot praktično prevozno sredstvo. Naloga mu je popolnoma uspela, kajti danes je avtomobilska tovarna Citroen največja v Evropi in po produkciji na »vsem svetu na tretjem mestu. Prostor, ki iga zavzemajo te tovarne, dosega ogromno »številko od 800.000 km1, v tovarnah pa je •zaposlenih 35.0C0 delavcev, ki opravljajo s 15.000 stroji in znaša denarni promet ilet.no 2,.000.000.000 frankov. Podjetje ima 5000 stalnih zastopnikov in 14 lastnih podružnic, potem pa še svoje tovarne v Angliji, Belgiji, Italiji, Nemčiji in Poljski. Podjetje Citroen iznenadi vsako leto svet s kako posebno senzacijo. Tako je 1920 s svojo zmago na mednarodni tekmi »dokazalo, da so njegova vozila od vseh -najbolj ekonomična. Drugo leto pa so ves Pariz iznenadile svetlobne reklame te ftvrdke na najvišjih hišah in tudi od tal navzgor ogromni svetlobni naslovi tvrdke v višini dvonadstropnih hiš. Leto pozneje je krožil nad Parizom zrakoplov, ki je pisal z dimom v nebesni svod »Citroen«. Leta 1923. je prvič v človeški zgodovini prepotovala Citroenova avtomobilska ka-'ravana Saharo, leto za tem pa je bil po» polnoma izmenjan tip karoserije z novo 'konstrukcijo »samo jeklo«, kar je največje važnosti za varnost potnikov. Ob med- narodni razstavi 1925 pa je blestel na mogočnem Eiflovem stolpu magični naslov »Citroen«. Senzacije so se seveda vrstile 'tudi v naslednjih letih, letos pa je organiziralo podjetje skozi Evropo grandiozno karavano, ki je sestavljena iz 20 raznoterih avtomobilskih modelov. Namen te karavane je. dokazati dovr» šenost fabrikacije in izdržljivost materijama. Iz komercijalnega okvira izhaja ta polet, pretvarja pa se v veličastno avtomobilsko manifestacijo. Sprejemi, ki jih je bila karavna deležna doslej na Češkem, v Avstriji, na Madžarskem in v Rumuniji, dokazujejo to najboljše. Karavano spremlja ves čas eden od najbolj znanih kino-operaterjev in bo film, ki ga bo posnel, največjega pomena za turizem v vseh de» želah, ki jih bo prepotovala ta karavana. V Ljubljano pride karavana v nedeljo 12. t. m. ob 17. in smo prepričani, da bo pozneje njen film zelo pospešil tud naš tujski promet, ker bodo naše prirodne lepote prišle v njem do poudarjenega izraza. Inicijativno Citroenovo podjetje in njegovo karavano pozdravljamo v prepričanju, da bo pri nas najsrčnejše sprejeta. Najdba razpadlega trupla pod Kepo Mojstrana. 9. julija. Pred dnevi so našli lovci pri obhodu revirja v Bleci pod Kepo razpadajoče truplo neznanega moškega. Najdbo so takoj javili orožnikom, ki so odredili, da se je truplo spravilo v dolino. Ugotovilo se je, da je moralo truplo ležati tam že kake 3 mesece, ker je bilo že tako razpadlo, da se ni moglo več spoznati. Pri mrtvecu se je našla karta, iz katere je bilo razvidno, da je ponesrečenec Gašper Mole, doma z Vrhnike, star približno 30 let. Mole se je skoro gotovo ponesrečil zaradi snežnega plazu, ki ga je odnesel. Tudi se je ugotovilo, da je imel Mole razbito lobanjo in eno nogo zlomljeno. Gotovo je zaradi te poškodbe takoj po nesreči umrl. Kaj je zaneslo Moleta v tako kritičnem času, kakor je mesec marec v gore, ni znano. Mesec marec je najnevarnejši v gorah, ker takrat navadno drči sneg v dolino. Zanimiva zgodovinska najdba Krško, 9. julija. Ob priliki prekopavanja gradbenega prostora za mestno stanovanjsko hišo so delavci 3 metre pod cestnim površjem naleteli na j ako močan obok, ki se ni dal raz-dejati ne s krampi in ne s kamnoseškimi dleti. Tvrdka Tonnies je imela dovolj posla s prebijanjem tega oboka. Ko je bil obok prebit, se je nudil po» gled na nenavadno velik obokan kanal če-tverokotne oblike, ki je imel v svetlobi obseg enega kvadratnega metra. Po kakovosti zidave se domneva, da je kanal iz rimske dobe, ker se je tedaj pri vseh zgrad bah spajalo kamenje le z živim apnom. i!;:'!: Danes ob in 9.% uri ob znižanih cenah premiera razkošne operete iz galantne dobe Ludovika XV. in vsemogočne njegove kurtizane Markiza Pompadur ANY AHLERS in komorni pevec WALTER JANKUHU KURT GERIION, IDA VVVST, j; RENST VEREBES Znižane letne cene. Telefon 2124. KULTURNI PREGLED Zemljevid Jugoslavije in naša nomenklatura Tretja številka »Hrvatskega geografskega glasnika«, ki ga ureja prof. dr. A. Ga-vazii, prinaša izpod peresa univ. prof. dr. IVI. šenoe zanimivo studijo o upoštevanju naših nar. geograf, imen v nemških geografskih učbenikih. Prihaja do žalostnega zaključka. da se nemški znanstveniki še vedno krčevito drže ponemčenih nazivov nagih mest, gora dn rek. Med njimi so le redke izjeme, ki pravilno respektirajo naše domače nazive. Zato je tem ma.nj dopustno, da zemljevidi naših lastnih ljudi v tem pogledu niso neoporečni. Cela kopica kart z novimi ba-novinskimii mejami preplavlja naš trg, a če jih pogledamo pobliže, moramo ugotoviti, da jih že poznamo iz prejšnjih izdaj S5 skoro vsemi starimi grobimi pogreški. Tako se je pred kratkem pojavila v izložbenem oknu neke ljubljanske knjigarne nova administrativna karta Jugoslavije, ki jo je izdelal sam urednik »Hrvatskega geografskega glasnika«. Je fo drugo dopolnjeno in popravljeno izdanje karte, ki je prvič iizšla pred 10. leti. Avtor je bil medtem šest let šef geografske univerzitetne stolice v Ljubljani, njegova prva karta je našla strokovno kritiko v Geografskem Vestniku, — in vendar baš v dravski banovina mrgoli toliko netočnosti in starih pogreškov, da je zemljevid v naših šolah neraben. Nemogoča so imena n. pr. Bela Peč 968 m (Rate-ško razvodje 868 m), Jezerska pr. (Jezerski vrh), Labuda (Labudnica) in nebroj drugih; vmes so pohrvateni nazivi (Cerk-ničko, Bledsko jezero), aH pa se celo ble-ste naše neknjiževne popačenke (Ljublian-ca, Velka Kapa). Netočno je zarisana razsežnost gorovij (n. pr. Julijskih Alp, Roga), tudi vse navedbe višin ne drže (Bohor meri 1023 in ne 1323 m!). Krka izvira severno od Višnje gore in končno niti bano-vinska meja ni točna. Risnjak ne leži v Savski banovini, temveč poteka baš preko vrha banovinska meja. že dolgo dobo je Risnjak tromejnik čabarskega, delniškega in ogulinskega sreza. Če že tu v sektorju med Ljubljano in Zagrebom ni karta niti v enem pogledu povsem točna, kako naj ji verjamemo potem šele drugod? V južnem delu naše države so n. pr. zarisane proge brez oznake »v gradnji«, _ in vendar ne eksistirajo. Značilen je za reko Drim naziv Drin, ki je, kot pravi v omenjeni razpravi M. šenoa. napapen, a se ga dosledno drže vsi nemški geografi. Skratka: potrebno je pometanje pred lastnim pragom, zato tudi čimpreje tretja res spopolnjena izdaja pričujočega zemljevida! R. S. Slovaki o jugoslovenski literaturi. V dobro urejevanem glasilu slovaških mladih pisateljev »Elanu«, ki izhaja v Pragi, čitamo naslednjo beležko z naslovom: »Beograd, Zagreb, Ljubljana«: »S temi mesti še vedno prihajamo v stike le nekako zdaleč. V Varšavo in Krakov smo se že naučiLi hoditi, toda n. pr. Zagreb, ki je od Bratislave oddaljen samo 4 ure vožnje z brzovlakom, nam je še vedno terra incog-nita. Kakšna škoda je to, spoznamo šele tedaj, če kdaj pa kdaj »zablodi« k nam kakšnja njihova umetnostna .publikacija, Hrvati, prav tako kot Srbi in Slovenci, so tako v stiku z evropsko literarno in umetnostno moderno in imajo toliko stvar-jajočih duhov zelo velikega formata (omenimo samo kiparja Meštroviča), da bi morali vprav zardeti, ker smo doslej tako malo poznali njihove vrednote.« Pisec končuje: »čutim skoraj nepotrpežljivost: da bi čim prej temeljito proniknili v srbsko, hrvaško in slovensko Moderno!« »Slovenska pritomnost' literarna a ume-lecka« se bo imenoval velik, reprezentativen Zbornik, ki ga namerava izdati praški slovaški literarni mesečnik »Elen«. Bo knjiga kompaktnih študij o razvoju in današnjem stanju vseh sestavin slovaške književne in umetnostne tvorbe po prevratu. Prevodi iz slovenščine. V praških »Razpravah Aventina«. št. 39—40. ie izšel I. Za-vade prevod Zupančičeve pesmi »Melanholija« — V košičkem slovaškem dnevniku »SIovensky Vychod« z dne 28. junija ie bii priobčen prevod Cankarjeve črtice »Spoved«. »Prosvjetni rad Varaždinskog pučkoz sveučilišta u godini 1930-31.« Delo ljudskih vseučilišč v Jugoslaviji ni neznatno in ne brez večjega Domena za našo občo prosvetno bilanco, vendar .ie vse preveč nepregledno. Nedostaia mu. kakor ie lani v »Naši dobi« dobro poudaril dr. A Jelačič. skupnega sredmišča in skupne akcije v javnosti. Tako bi bil lažji tudi pregled izvršenega dela. Ljudska univerza v Mariboru bo menda letos slavila lOletnico obstoja; čeprav ie eno najdejavnejših .društev te vrste v vsej državi, nimamo nobene publikacije o njegovem delovanju. Nimamo pregleda dela in uspehov, ki bi nas tudi seznanjala s stremljenji te. v nekaterih ozirih edinstvene ljudsko - prosvetne institucije v naši deželi- Varaždinsko ljudsko vseučilišče pa se pravilno zaveda, da je treba vsaj kos izvršenega dela ohraniti v tiskani obliki. Pravkar ip izdalo svoje poročilo za leto 1930-31.. Razen pregleda o delovanju so v tej brošuri priobčeni izvlečki iz večine predavani. Tako posnemamo da ie v Varaždinu predavalo tudi dvoje predavateljev iz Ljubljane: ga. Fsuneko - Kondo Skuškova in g. M. Vey. Brošura pričuje o resnem prosvetnem delu varaždinskega liudskega vseučilišča. Sedemdesetletnica M E. Zdiechowskeea. Sedemdeset let je dov^il profesor poljskega vseučilišča v Wilnu Marian Zdiecho\v-ski. ki ie za prof. Zielinskim največji poii-ski humanist in eden najuglednejših pred- 26462 zdravnikov iz vseh kulturnih dežel je pismeno priznalo kavo Hag, kofeina prosto zrnato kavo. Mnogokrat večje pa je število zdravnikov, kateri so dnevno v položaju da priporočajo in predpisujejo kavo Hag. Če hočete varovati srce in živce, — Vaše zdravje, tedaj pijte odslej kavo Hag. Tudi na počitnicah ji dajte prednost. Vsak boljši hotel in restaurant servira na željo kavo Hag. Kanal bodo gotovo preiskali znanstveniki, ki bodo zamogli točno ugotoviti, iz katere dobe izvira. Ljubljansko tromostovje Liubljana, 9. julija. Ljubljančani se trajno zanimajo za regu* lačna dela pri tromostovju in jih veseli vsak napredek, ki ga sproti opazujejo. Na frančiškanskem mostu vidimo dan za dnem velike množice, ki se kar ne morejo odtr« gati od tam in pazijo na vsako ma.lenkost. Včeraj so položili v glavnem armaturo za lok desnega mostu in je danes armiranje ekoro že končano. Sedaj bodo pričeli lok betonirati. Slika nam prikazuje opaž in ar* maturo tega loka iz ptičje perspektive nad Cankarjevim nabrežjem. Na levi je mostis ček s tirom za dovažanje betona, na desni pa se vidi vogal srednjega opornika franči« škanskega mostu. Betona bodo porabili okrog 50 kubičnih metrov, želez obet on sik a plošča pa bo debela od 30 do 40 cm. Za drugi most so enako že pričeli pripravljati opaž, ki bo najbrže gotov v kakih 14 dneh, nakar bo vse pripravljeno za betoniranje. kakor je sedaj pri prvem. Na nosilni kon* etrukciji je že sedaj pritrjen opaž za most. ni lok, do polovice pa je tudi že položena armatura. Pri levem mostu bodo morali po* rušiti pod Prešernovim spomenikom več obrežnega zidu in že sedaj trka lopata na spomenik. Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« gren-čica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode zlasti pri otroč-nic-ah z najboljši/n uspehom. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. staviteliev poljske misli. Zdiechowski je študiral v Rusiji in izborno pozna tudi rusko kulturo; sam je spisal, vrsto del v ruščini. Zdichcwski je pisatelj in mislec ze:o širokega, a hkrati tudi prav globokega obzorja. Izdal ie večje število znanstvenih del iz literarne in kulturne zgodovine, med njimi »Preporod Hrvaške v 19. stoletju«, obsežno studijo o I3yronu in njegovem času. knjigo o sodobnih smereh katoliškega mišljenja »Pestis perniciosissima«. vrsto študij o poljskih in ruskih mislecih i. t. d. Po svojem svetovnem in življenskem nazoru ie prof. Zdiechowski izrazit romantik-idealist in se giblje v najboljših tradicijah poljske misli. Stoječ na stališču krščanskega spoznanja in romantičnega svetovnega nazora, zagovarja oreosnovo katoliške cerkve. ki še vse preveč sloni na rimskem imperiializmu ter naglasa potrebo neke večje ideološke gibčnosti katolicizma, ki brez nje ni mogoč razvoj katoliške cerkve v skladu s potrebami časa in življenja. V kulturnem in političnem živlieniu zastopa Zdiechowski načelo prave humanitete in se z vso vnemo bori zoper dve kugi današnjega človeštva: šovinistični nacionalizem (fašizem) in boljševizem. Zdiechow-ski je eden najsvetlejših duhov ne samo Poljske, marveč sodobnega slovanstva sploh. Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Beli zobje: Chlorodont Domače Testi * Za III. »Jutrovo« potovanje v Pariz na kokmijalno razstavo v dneh U. do 21. L m. smo razposlali vsem prijavljencem legitimaciji, vidirane potne liste in zadaja navodila. Potrebne vozne listke prejmejo vsi udeleženci med vožnjo od voditelja ekskurzije, prof. g. Jožka Prezlja. 'Odhod bo, kakor smo že posameznim sporočili. v soboto 11. t. m. ob 20.50 z gorenj-iskim brzim vlakom v smeri Jesenice-;Sch\varzach - St. Veit - Innsbruck - Buchs-Curih - B^^ol * Pariz. Udeleženci se zbe-irejo ta dan med 19.30 do najkasneje 20.30 'v vrtnem salonu kolodvorske restavracije •na glavnem kolodvoru v Ljubljani, da se -med seboj seznanijo. Izvenljubljanski udeleženci lahko tam večerjajo. Udeleženci naj na domači obhodni postaji dado žigo= sati lngitimacijo z mokrim žigom, ker bodo na podlagi žigosane legitimacije na po-vratku deležni od Jesenic do Ljubljane, odnosno do domače postaje polovične voz* nje po Jugoslaviji. + Osebna vesi. Predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani e. dr. Anton R gina nastopi danes svoj letošnji odmor. * Novi rektor zagrebške ekonomsfco- komereijaine visoke šole. Svet profesorjev ekonomsko-komercijalne visoke šole v Zagrebu je ža študijsko leto 1931-32 izvolil za rektorja rednega profesorja dr. Evge-na Sladoviča, za dekana pa rednega profesorja dr. Davida Karloviča. * Diplomski izpiti na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Diplomske izpite so v junijskem terminu 1931 napravili na filozofski fakulteti ti-le kandidatje in kandidatke: Avanzini' Elfrida (zoologija in botanika), Boje Etbin (pedagogika in filozofija), Bunc Stanislav (slovenski jezik in slovenska književnost), čuček Janko kemija in fizika), Hrovat Bogomil (pedagogika in filozofija), Hudales Beta (zoologija in botanika), Jesenovec Franc (slovenska književnost in slovenski jezik), Ju-vanec Jožica (nemščina in primerjalna književnost), Lapuh Stanislav (obča zgodovina in narodna zgodovina), Liška Janko (slovenska književnost in slovenski jezik), Mihelčič Franc (botanika in zoologija), Mučibabič Dušan (narodna zgodovina in obča zgodovina), Pernuš Zora (klasična jezika s književnostjo in zgodovina starega veka), Petkovšek Viktor (zoologija in botanika), Podpac Justina (francoščina in primerjalna književnost), Frunk Ksenija (francoščina in primerjalna književnost), Rebek Nada (zoologija in botanika), Sekolec Frančišek (pedagogika in filozofija), Sovdat Marija (francoščina in primerjalna književnost), Stražar Konrad (srbohrvatska književnost in primerjalna književnost*, šeško Josip (slovenska književnost in slovenski jezik), Taminc Marija (klasična jezika s književnostjo in zgodovina starega veka). * Za inženjeria kemije ie diplomiral na tehniški fakulteti ljubljanske univerze gosn. Dejan Andrič iz Ležimira v Sremu. Čestitamo!____ Strašne zmešnjave v knjigovodstvu je že tisoče podjetij odstranilo z upeljavo > Agrippa« kartotečnega knjigovodstva v obliki knjige. Odstranite možnost zmešnjav in si naročite »Agrippo« pri M. Tičar, Ljubljana, šelenburgova ul. 1, ki daje pr~-spekte in pojasnila gratis. _246 * K vprašanju direktorjev meščanskih šol Preieli smo: Podpisani sem bil kot predsednik sekcije za dravsko banano sam prisoten na kongresu Zveze meščan-skošolskih učiteljev v Beogradu. Ni res, da bi se na kongresu stavil predlog članov absolventov višjih pedagoških šol. naj dosedanji ravnatelii meščanskih šol ki niso absolventi višjih pedagoških šol izgube svoja ravnateljska mesta. Res na ie. da ie neki kolega iz dunavske banovine samostojno, a ne v imenu absolventov omenjenih šol stavil tozadevni predlog, ki je bil z velikim ogorčenjem vseli prisotnih od-klonien. Toliko vsemu članstvu v vednost, da ne bo nenotrebnih nesporazumljeni. — Franio Rupnik predsednik sekcije za dravsko banovino. * Poljski izletniki v Jugoslaviji- Predvčerajšnjim ie iz Poljske prispela v Zagreb večja skupina ooliskih intelektualcev iz Poznanja in okolice, ki nameravajo po-setiti najlepše kraje Jugoslavije in se deli čaa ve* leposestvih razlaščeni iz naslova agrarne re« forme v konjiškem srezu, in eventualno njih podaljški v eosednje 6reze. Županstvu se naroča, da pravočasno oskrbi sredstva 7a fjnansiranje.« Ta sklep občinske uprave, ki je moral^ biti glede na kratek rok za vložiš tev prošnje nujno storjen, je razglašen v smislu zakonitih določil skozi 15 dni na občinski deski in je prosta pritožba proti temu dkileipu na bansko upravo v Ljubljani v teku 15 dni Preferenčni sporaz um s češkoslovaško Češkoslovaška nam je dala preferenco za kontingent od 8000 vagonov pšenice Na letošnji skupščini Udruženja izvoznikov. ki se je vršila preteklo nedeljo v Beogradu, je imel načelnik trgovinskega ministrstva gosp. Milivoje Pilja izredno zanimiv referat o politiki preferenčnega režima, v katerem je med drugim tudi sporočil, da je Češkoslovaška že pri pogajanjih v maju pristala na to, da dobimo prefe-renčni kontingent za uvoz od 8000 vagonov pšenice- Načelnik gosp. Pilja je v uvodu svojega rrferata orisal sedanje težko stanje agrarne produkcije na eni strani in veliko brezposelnost, ki vlada v evropskih industrijskih državah na drugi strani. Nahajamo se v času, ki nam nalaga rešitev novih problemov in ko trgovinske pogodbe v klasični obliki ne morejo več dati zadovoljive rešitve. Ni preteklo niti leto dni, ko je bila stavljena na dnevni red ideja preference, ki je v kratkem času postala pokret evropskih agrarnih držav. Na podlagi inicijatfve jugoslovanskega in rumunskega ministra, ie bila lani ta ideja predložena najširšemu svetovnemu forumu, to je Društvu narodov. vendar je bila spočetka zelo hladno sprejeta, tako da ni bilo računati niti z diskusijo o tem vprašanju. Če pa je ideja navzlic temu napredovala in č,e je končno v Društvu narodov našla oficiielno priznanje, je to vsekakor zasluga skupnih naporov evropskih agrarnih držav. Namen preference za žito agrarnih držav je ta. da te države dobijo v trgovinskih pogodbah z ostalimi evropskimi državami gotove carinske ugodnosti, ki jih ne bi mogli uživati naši prekomorski konkurenti. Stvar je sicer povsem pripro«ta, vendar pa ie treba pomisliti, da je režim preference v načelnem nasprotju s principom, ki se danes smatra še vedno kot podlaga vsake trgovinske politike, to je s principom največjih ugodnosti. Zato je razumljivo, da se je v početku pojavil proti tej ideji velik odpor, seveda v industrijskih državah, zlasti onih, ki so navezane na izvoz v izvenevropske države. Tu so predvsem mišljene Zerlinje-r,e države, ki se še do danes niso odkrito izjavile o 'cm vprašanju. Stališče preko-morskih držav je" torej še nejasno, vendar to okolnost evropske agrarne države niso smatrale kot oviro za nadaljnje prizadevanje, kajti uveljavljen je preferenčnega režima ne bi imelo za posledico onemogočeni? izvoza žita iz prekomorskili držav v Evropo. Situacija v Evropi je namreč taka, da krijeio evropske agrarne države komaj ono desetino žitne uvozne potrebe evropskih industrijskih držav, na drugi strani pa Evropi ne more biti vseeno, če v poštev prihajajoče tri do štiri agrarne države prenehajo biti izvoznice za žito, tako da bi morala potem vsa Evropa kriti svoj primanjkljaj drugje. Bazen tega pa je interes v=ega evropskega gospodarstva, da se agrarnim državam pomaga, kajti kupna moč agrarnih držav za industrijske izdelke je v veliki meri odvisna od možnosti izvoza agrarnih presežkov po kolikor toliko zadovoljivih cenah. Ideja preference je v zadnjem času prs-cej napredovala in je danes že od Društva narodov sprejeta kot princip trgovinske politike. ki se lahko tolerira. Evropske industrijske države so vsekakor uvidele, da se morajo sporazumeti s tem novim načinom trgovinske politike. Češkoslovaška nam je dala preferenco za pšenico. V svojih nadaljnjih izvajanjih je načel--rk gosp. Pilja podal zanimive informacije glede našega preferenčnega dogovora s Češkoslovaško. Dejal ie: Z radostjo Vam lahko sporočim, da jc bila naša drsava prva. ki je sklenila tak praktičen sporazum. Mi smo nedavno sklonili trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško, ki je 1. junija stopila v veljavo. Ta pogodba vsebuje preferenčni sporazum, po kalc-rem nam daje Češkoslovaška gotovo preferenco na 8000 vag. naše pšenicc. Tega nismo mogli takoj objaviti, kajti čeprav smo s Češkoslovaško sklenili preferenčni sporazum, vendar smo na njeno željo preložili njegovo izvajanje na poznejši čas. to je za največ 12 mesecev, dokler se situacija v tem pogledu malo ne razčisti, tako da bo realizacija lažja. Na nedavni konferenci % Društvu narodor pa je češkoslovaški delegat izjavil, da smatra češkoslovaška, da je sedaj nastopil ta moment in zato izjavlja, da je z našo državo sklenila preferenčni sporazum.« Gosp. Pilja je pristavil, da bo naša država takoj izvršila predhodna dela za izva- janje tega sporazuma, ki nam bo omogočil, da v praksi proučimo efekt lake politik?. Na omenjeni seji Društva narodov pa se je izkazalo, da nismo samo. mi sklenili pre-ferenčne pogodbe. V teku pogajanj mod našo državo in Avstrije- je avstrijska delegacija izjavila, da je Avstrija pripravljena dati Jugoslaviji preferenco za gotovo količino pšenice, in sicer v oblikj kontingenta z nižio uvozno carino. Avstrijsko - jugoslo-ver.ska pogajanja so še v teku, vendar pa v taki fazi, da je avstrijski delegat smatral za potrebno, o tem obvestiti Društvo narodov. Takoj za tem so se Društvu narodov javili še rumunski in nemški delegati, ki so podpisali nemško-rumunski preferenčni sporazum. Preferenčne pogodbe so se torej pričele dejansko sklepati in Društvo narodov je k temu dalo svojo sankcijo. Zadnja konferenca, ki se je v tem pogledu vršila pri Društvu narodov (v agrarnem odboru evropske komisije op. ur.), je v. tem pogledu načelne važnosti. Odobrila je namreč principe, po katerih naj se v bodoče sklepajo preferenčni sporazumi. Pristanek prekomorskili držav ne more izostati, če bo vsa Evropa pristala na uveljavljenje takega režima. Naša država se zadovoljuje s«-daj s tem. da sklene preferenčne sporazume s češkoslovaško. Nemčijo in Avstrijo, kakor tudi s Francijo in Kalijo. Glede na možnost ugovora od strani Amerike naša država ne zahteva preferenčne ugodnosti za neomejene količine izvoza, nego le za količine, ki odgovarjajo našemu dosedanjemu normalnemu izvozu, z drugimi besedami. ne iščemo možnosti za kako povečanje izvoznih količin. Razlika v carini na] ima edino ta namen, da izravna razliko med produkcijskimi stroški, ki vladajo v naši državi, in produkcijskimi stroški pre-komorskih držav. Gre torej le pa izravna-nje produkcijskih stroškov in za bolišo rentabilnost. Danes, ko je v resnici prišlo do prvih rezultatov enoletnega prizadevanja, moramo ugotoviti, da je edino kolektivnemu po-krelu evropskih agrarnih držav zahvaliti, da je v razmeroma kratkem času prišlo do tega uspeha. Na koncu svojega referata je gosp. Pilja izjavil: S Češkoslovaško smo zaključili sporazum, z Avstrijo je stvar v teku, oh koncu avgusta ali v noremhru pa bomo imeli sporazum tudi z Nemčijo in Francijo in tedaj bomo takoj videli, če ho ta politika v praksi omogočila ono zboljšanje ccn, ki ga hočemo doseči. = Zaščita domačih produccntov pri javnih dobavah. Centrala industrijskih korpo-racij je skupno z drugimi gospodarskimi organizacijami že ponovno insistirala na leni, da /se prične točno izvajati člen 85. zakona o državnem računovodstvu, ki omejuje prve licitacije pri državnih nabavan na domače izdelovalce in domače produ-cente. Trgovinski minister je sedaj na to pristal in je na podlagi člena 85. zakona o državnem računovodstvu razposlal vsem ministrom, zlasti pa ministrstvu za promet in ministrstvu vojske in mornarice, kralj, banskim upravam, upravi državnih monopolov itd. okrožnico, v kateri pravi med drugim: Pokazalo se je, da se ie pri licitacijah za državne nabave uvedla praksa, ki nasprotuje zakonu o državnem računovodstvu in da se pri vseh licitacijah dovoljuje udeležba tudi tujih producentov poleg domačih. S tem se škoduje domači industriji, ki često ne more tekmovati s tujimi tvrdkami. Zakon o državnem računovodstvu (čl. 85) predpisuje, da se morajo vselej, kadar gre za predmete i'i materijal. ki se lahko nabavi doma, v prvi vrsti upoštf-vati samo domače tvrdke. Edino tedaj, če predmetov ali materijala ni mogoče dobiti v državi ali pa so cene previsoke, odredi pristojni resorni minister ponovno licitacijo. kjer lahko konkurirajo tudi tuje tvrdke. Ta okrožnica je sporočena predsedniku vlade, da se bodo v bodoče vsa ministrstva točno po njej ravnala = Kartcl veleprodurentov drv in parke-fov- Kakor smo že včeraj poročali, je prišlo v Zagrebu do ustanovitve kartela za parkete in za drva. V kartel za parkete se je združilo 6 največjih producentov (Na-šička, Slavonija, Belišče. Dom, Zagrebač-ka- tvornica parketa in Rendeli Karlovacl, ki so ustanovili skupni prodajni urad. Ta centralna prodajna organizacija bo prodajala parkete po enotnih cenah in ji bodo v kartelu združeni producenti odkazali vsa naročila. Določbe dogovora so stopile v veljavo že v torek. Istočasno ie pričela funkcionirati konvencija, ki so jo veleprodu-centi sklenili glede prodaje drv na bazi do- govorjenih minimalnih cen in prodajnih pogojev. Producenti drv bodo blago prodajali sami. pri čemer pa so vezani na dogovorjene minimalne cene in ostale pogoie. Za kršitev dogovora so določene težke kazni. Minimalne cene so določene za glavne postaje konsumnih središč, torej ne glede na lego nakladalne postaje, in znašajo pri dobavah od najmanj 25 vagonov za bukove cepanice T. vrste fco Zagreb 22 Din, fco Beograd 25.50 Din, fco Novi Sad 24.75 Din, fco Veliki Bečkerek 26.30 Din za 100 kg itd. Za slabše kakovosti so seveda določene druge cene. Pri večjih nakupih od strani trgovcev so predvideni popusti. Trgovci v konsumnih centrih bodo odslej dobivali blago po enakih cenah, ne glede na oddaljenost natovorne postaje. Konvencija za drva omogoča pristop vsakemu producentu in ima predvsem namen, onemogočiti škodljivo konkuriranje med producenti. Nove minimalne cene so za okrog 2 Din pri 100 kg višje, kakor pa je znašala tržna cena spomladi. = Tudi Madžar«ka v finančnih težkočah. Te dni je prišla iz Budimpešte precej nepričakovano vest. da je madžarska vlada zaradi izredno težkega finančnega položaia sklenila najeti v inozemstvu kratkoročno l>osoiilo v obliki zaklndnih bonov. Kakor zatrjujejo,- je plasiranje teh zakladnih bonov v inozemstvu v znesku 5 milijonov funtov (1380 milijonov Din) zagotovljeno. Finančno stanje Madžarske je zelo napeto. Država dolguje industriji za izvršene dobave velike vsote; samo za vojaške dobave baje 80 milijonov pengov (800 milijonov Din). Dolgovane zneske za izvršene dobave so deloma izplačali (na račun države) razni denarni zavodi, ki na so prišli baš sedaj v težak položaj. Polom dunajskega Kreditanstalta je imel tudi v Madžarski (kakor v Nemčiji) za posledico odpovedi inozemskih kreditov. Denarni trg je po izvršenih odplačilih teh kreditov zelo napet. Največja madžarska banka Madžarska splošna kreditna banka, ki je v ozkih stikih z dunajskim Kreditar.staltom. je morala inozemskim upnikom izplačati velike vsote. Višek krize je bil ob ultimu pret. meseca, ko je bankam morala znatno priskočiti na pomoč novčaničr.a banka. — Žitni pridelek Madžarske bo letos znatno manjši nego lani. Iz Budimpešte poročajo, da ceni madžarsko kmetijsko ministrstvo letošnji pridelek pšenice le na 1S.2 milijona met. stotov, dočim je znašal lanski pridelek 23 milijonov met. stotov. Tudi pridelek rži bo manjši in se ceni na 6.2 milijona met- stotov nasproti 7-2 milijona met. stotov lani. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje spreiema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 25.000 kg pšenične moke. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave električnega materijala, škripcev itd. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 9. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes Javiznt promet prilično velik. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le Nowvorb se je nekoliko dvignil. Med efekti je prišlo do prometa v Vojni škodi po 386 in v Trboveljski po 257.5. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda navzlic nižjim beograjskiim notacijam obdržala včerajšnje tečaie. Trgovala se je za kaso 00 391.5 — 392 in za december po 395. Zaključki so bili še v 7% Blairovem posojilu jx> 80 in v 6% begluških obveznicah po 62.5- Od bančnih vrednot so se trgovale le Union banka po 163 in Jugo banka po 167. Med industrijskimi delnicami pa jo imela zaključek edino Drava po 235. Dcfize. Ljubljana. Amsterdam 2273.61 — 2280-45, Berlin 1339t74—1343.76, Bruselj 788.45 do 790.81. Budimpešta 987 — 9S9-96. Curih 1095.45 — 1098.75 Dimni 793.64 — 706 04 London 274-68. — 275.50, Nevvvork 56:14.95 — 5651.95, Pariz 221.39 — 222.05, Praga 167.16 — 167.66. Trst 295 76 — 296.66 Zagreb. Amsterdam 2273.61 — 2280.45, Dunaj 793.64 — 796-04, Berlrn 1339.74 do 1342.76, Bruselj 788.45 — 790.81, Budimpešta 987 — 989.96. London 274.68-275.5, Milan 205.66 — 296.66, Ne\vyork kabel 5645.95 — 5662.95. Nevvvork ček 5634.95 do 5651.95, Pariz 221.39 — 222.05, Praga 167.16 — 167.66, Curih 1095.45 — 1098.75. Curih. Zagreb 9-1075. Pariz 20.2], London 25.0825. Newvork 515-5, Bruselj 71.97, Milan 26.9S5. Madrid 40, Amsterdam 207.0. Berlin 122.8, Dunaj 72.57, Sofija 3.735, Varšava 57.8, Budimpešta 90.16, Bukarešta 3.C675. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 91 bi., 7% Blair 81 bi., Celjska 130 den., Ljubljanska kreditna 120 den., Praštediona 950 den.. Kreditni zavod 195 zaklj., Vevče 120 den.. Stavbna 40 den., Ruše 145 den.. Vojna škoda 386 zaklj., Trboveljska 257.5 zakli. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 391—392, kasa 391—393, za december 391.50—396, investicijsko S4 den., 4 odst. agrarne 46 den., 6 odst. begluške 62.23—72.75, 7 odstot. Blair 79.87—S0.25, 8 odst. Blair 90—90.50, 7 odst. Drž. hip. banka 80—80.75; bančne vrednote: Praštediona 955—965, Jugo 66.50—67, Union 163 —165, Narodna 6500—7000, Srpska 190 do 192, Zemaljska 120—122, Ljubljanska kreditna 120—123, Poljo 53.50—55; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Gut-mann 110—120, Slavonija 200 den., Danica 65—70, Drava 235 236, šečerana 245—250, Brad vagon 55 bi., Vevče 120 den., Isis 41 do 45, Dubrovačka 300— 330. Jadranska 450 bi., Oceanija 190 do 205, Trbovlje 256 do 265. Beograd. Vojna škoda 388, 388.5 zakli., za julij 390 zakli., za decembcr 40Q zakli., investicijsko 85 bi., agrarne 46.75 — 49, 7% Blair 80 zaklj., 7% Drž. hipotekama banka 80.5 hI., 6c/0 begluške 62.75 _ 63.5, Narodna banka 6700 zaklj. Blagovna tržišča LES 4- Ljubljanska borza (9. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon rezane jelovine, 1 vagon naravne bukovine in 1 vagon tramov ŽITO. 4- Ljubljanska borza (9. t. m.) Tendenci za žito stalna. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se koruza; .zdrava, rcš., slov. post., plač. v 3o dneh. pri nilev. voznini 110 142.50 — 145. pri navadni voznini do 147.51) do 150 4- Nnvosadska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 12 vagonov pšenice, 12 vagonov koruze, 10 vagonov moke, 2 v. otrobov- Pšenica: srem-ska nova, 78'79 kg 167.5—170: slav. nova, 78 kg 167.5—170. Koruza: baška 94 — 96: ladja Dunav, Sava, Tisa 96 — 98; baška okolica Sombor 95 — 97.50; sremska, okolica šid 95 — 97.5; sremska,. okolica Indjija 94 do 96. Moka: baška >0? in >00 : 265 — 275: s2r 245 — 255; »5< 230 - 250; -6- 220 do 230; i7z 175 — 180; 28t 120 — 125. Otrobi: baški 115 — 120. 4- Budimpeštanska terminska borza (9. t. m.) Tendenca priiazna, promet omejen. Pšcnica: ne notira. Koruza: za julij 13.69 do 13.70 (13.70), za avgust 13-67 — 13 68 (13.70), za maj 1932 12.01 — 12.03 (11.90), tranzitna za julij — (10.00), za avgust — (11.00). Radio Izvleček Iz programov Petek, 10. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti- — 13: Na]x>ved časa, plošče, borza. — 18.30; Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20. Pravljice. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila. Sobota. 11. julija. LJUBLJANA 12.15; Plošče. — 12.45: Dnevne vesti- — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: časnik in časnikarstvo. — 20: Koncert slovenske glasbe. — 21: Prenos plesne glasbe z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Godba na harmoniko. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 19: Plošče. — 20: Večerni koncert. — 20.30: Orv»retn<> ašniške in gozdne zadruge. Prvi sestanek interesentov bo prihodnjo nedeljo 12. t. m. v Toplicah. — Košnja sena zaradi suše ni bila povoljna. Poljski pridelki pa kažejo prav lepo. kjer ni bilo toče. Ječmen in rZ sta že požeta in na vrsti ie pšenica, ki je prav dobro obrodila. Tudi vinogradi obetajo obilen pridelek. Sadja pa so zadnji viharji mnogo pometali po tleh, zaradi česar sadna letina n° bo tako dobra, kakor je bilo pričakovati pomladi. DOBOVEC POD KUMOM. Prebivalstvo naše prikupne gorske vasice je zelo agilno. Komaj pred dvema letoma je bilo ustanovljeno gasilno društvo, pa so si že nabavili motorno brizgralno, katere blagoslovitev je bila preteklo nedeljo. Dobovčani pa so tudi narodno zavedni in so z blagoslovitvijo svoje motorke združili narodno slavje sv. Cirila in Metoda. V soboto zvečer so sv. bratoma v počast goreli kresovi in pokale rakete. V nedeljo zjutraj so se začele zbirati gasilske deputacije iz raznih krajev. V sprevodu, ki se je razvil, je bilo nad 100 članov s 4 prapori. Slavnost se je vršila pred cerkvijo, kjer so bili tudi pozdravni govori in so se vrstile primerne deklamacije. Cerkvene obrede je opravil domači g. župnik, ki je sam vnet gasilec in opravlja v društvu tajniške posle. Blagoslovitvi so kumovali štirje domači posestniki in g. dr. Baumgarten iz Trbovelj. Občino Sv. Jurij je zastopal župan gosp. Medved, trboveljsko gasilno župo pa gg. Guček in Dolinšek. Popoldne se je vršila gasilska vaja, ki je pokazala, da je mlado društvo dobro izvežbano in disciplinirano. Po oficijelnem delu se je razvila zelo animirana zabava, pri kateri je neumorno svirala vrla hrastniška godba, došli goz-dovniki pa so s svojim lepim petjem še povečali veselo razpoloženje. Ta preprosta slavnost v tem lepem idiličnem gorskem . kraju bo ostala vsakemu udeležencu v » najprijetnejšem spominu. - >JUTRO« št. 156 PetcS, 10. XTt..mt Iz življenja in Kako nastajajo nevroze Doživljaji, ki lahko uničijo našo osebnost Na berlinskem vseučilišču je imel prof. Srnst Kretschmer zelo zanimivo predavanje o učinkih doživljajev na človeško du-ševnost. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, saj je prof. Kretschmer učenjak, o čigar delih, kakor »Telesna zgradba in značaj« ter vGenialni ljudje«, govori danes ves svet. Tudi nad list je v zadnjem času poročal o teorijah tega učenjaka. Prof. Kretschmer razlikuje precP vsem med dvema vrstama doživljajev, ki so lahko zunanji ah notranji. Zanimivo je, da zunanji doživljaji redkokdaj pretresejo kakšnega človeka tako, da bi ga spremenili kot osebnost ali da bi ostavili v njem trajno sled. človek razmeroma kmalu pozabi n. pr. na doživljaje kakšne strahotne naravne katastrofe, da ji je le ušel. Za silovitimi potresi, katastrofami na parm-kih, železnicah ali letalih, za doživetjem kakšne vojne, kakršna je bila svetovna, v kateri je bil morda celo ranjen, mu čez kratek čas ne ostane drugo nego obledel spomin. Veliko težji so primeri »notranjega doživetja«, ki prečestokrat spremenijo vsega človeka, mu pišejo nadaljnjo usodo in ostavijo v njem neredko neozdravljive nev- roze. Posebno doživetje nesrečne ljubezni je tu odločilno za človekovo življenje. Običajno je, da se tudi drugo in tretje ljubezensko razmerje zaključi, čeravno ne nesrečno, vsaj brez pozitivnega uspeha, če je propadlo prvo. Tu učinkuje ovirajoče še vedno doživetje tega prvega in to je že pol nevroze. Zakrknjenost vase, izguba duševnega ravnotežja in samomori pa spadajo kot posledica že med popolne nevroze. Tudi razni manjvrednostni kompleksi, kakor preobčutljivost, zasledovalna mani-ja, kverulanstvo, spadajo med nevroze, ki imajo svoj izvor v silovitih duševnih pretresih. Velik pretres zs grabi vso osebnost in nevroze, ki se razvijejo iz tega, se stopnjujejo često tako, da se lastna osebnost izbriše, čas in najdba kakršnegakoli novega življenjskega smotra lahko tu pomagata. da se človek polagoma spet uravnovesi. Moderna duševna medicina pa ima svoje posebne metode, ki vedejo običajno hitreje do ozdravljanja in tu je omeniti poleg drugih metode ustanovitelja psihoanalitične šole, dunajskega učenjaka prof. Freuda, ki ga tudi Kretschmer časti kot velikega mojstra, dasi se v mnogočem ne strinja z njegovimi nauki. Zeileis plačuje odškodnino Vstrahu pred sodnim postopkom je nakazal dvema oškodovanima bolnicama nad 100.000 Din Gullspach nevzdržno propada. Že nad leto dni je, odkar mu je sreča obrnila hrbet in v tem času .je imel Zeileis, nakdanji »moster s čarodejno palico« toliko bridkih izkušenj, da se mu vidi primernejše plače« vati odškodnine za tožbt kakor spuščati se v so'doo postopanje z osebami, ki jih je nekdaj prišteval med svoje privržence. T,;,k o poročajo zdaj o dveh novih žrtvah ljudske naivnosti. Marija Sch., lastnica ki« nem;itografskega podjetja na Dunaju Jn Magdalena Sch. iz Kapfenbcrga sta vložili proti Zeileisu to?ibo. Obe sta bili svojčas v Galtspacfau, kjer ju jc lečil bradati čudo« delnik. Prva je menila, da bo v Gallspachu izgubila revmatizem. Zeileis je njeno bole« zeu diagnosciral za zastrupljen,je s sečjo in ji je'""predpisal po tri obsevanja dnevno. Bolezen pa se je tako poslabšala, da je mo« rala zapustiti Gullspach in se zateči po po« moč k drugemu zdravniku. Ta je ugotovil tumor v spodnjem delu telesa in odredil ta« kojšnjo operacijo. Zato je pacientka tožila Zeileisa na 5000 šilingov odškodnine za bo« Finska jadrnica „LawhiIIM je nedavno pripeljala 4000 ton žita iz Avstralije v Liverpcol, odkoder je odplula v Baltsko morje. V času, ko plovejo po morju zadnje jadrnice, diši to vsekakor po anahronizmu Nova glasbila V Monako vem je zbudil te dni znameniti nemški glasbenik Paul Hindemith veliko senzacijo. Dirigiral je lasten koncert, ki ga je skomponiral za godalni orkester in novo glasoilo, ki se imenuje po svojem izumitelju, berlinskem inženjerju Traut-weinu, travtonij. Ta instrument igraš na paličastem manualu brez tipk in produci-ra v zvezi z zvočnikom zvoke, ki posnemajo izvrstno flavto, violo, in druga -godala ter celo človeški glas. Isto tako omogoča čisto nove zvočne barve. Hindemith se je v zaključenem krogu produciral še na drugo glasbilo, ki ga je š*irail sloviti fizik in nosilec Noblove nagrade prof. Nernst v Berlinu ter ga zgradil v zvezi s tvrdkama Bechstein in Siemens. Na zunaj sliči povsem majhnemu klavirju z normalno klaviaturo; zvoke pa proizvaja kakor prej omenjeno gSasbilo po električnem potu skozi zvočnik. Je zelo mnogostransko. ker igraš na njem lahko klavir, spinet, harmonij, razen tega sprejema radio in se razume tudi na gramofonske plošče. V jeseni pride na trg in bo stalo pol toliko kakor normalen majhen klavir. še mnogovrstnejše po zvočnih barvah so »klavirske orgle«, ki jih je izumil Schierhng, a bolj za proučevanje problemov električne glasbe nego za javnost. Tajnost brezžičnih brzojavk zajamčena Francoski inženjer Belin, znani izumitelj v stroki brezžične telefonije in televizije, je predložil francoski akademiji znanosti nov izum, ki jamči za popolno tajnost brezžičnih brzojavk. Brzojavka je čitljiva samo za prejemnika, čigar aparat je uglašen na oddajni aparat, vsakomur drugemu pa je nerazumljivo. lečine in 2200 šilingov za stroške, kj jih je imela z operacijo. Druga bolnica, ki je trpela tudi na revma« tizmu, je prišla v Gullspach, kjer ji je Zeileis povedal, da jo muči arterioskleroza. Tudi njo je obseval s čarodelno palico, ki jo je tako izčrpala, da ni mogla več odpo« tovati domov zaradi oslabelosti. Morala je k drugemu zdravniku. Oskrba pri njem je trajal, tri tedne. Šele potem si je toliko opo« mogla, da se je lahko odpeljala domov. Ta bolnica je v tožbi navedla, da ima, odkar jo je začel leči ti Zeileis, srčne bolečine. Zalite« vala .ie 2500 šilingov za trpljenje in 3150 ši« lingov za povrnitev stroškov. Obe tožbi sta bili vloženi pri dunajskem civilnem sodišču, ki pa ju je odstopilo v rešitev »sodišču v Well.su. Ondotni sodnik dr. Sehmutzer je sklenil pritegniti k zašli« šanju celo vrsto zdravniških strokovnjakov, da sc dožene, v koliko je Zeileis kriv. Raz« pravi pa sta zdaj odpovedani. Valentin Zeileis je, čim je izvedel, da ga ženski to« žita, plačal vse zahtevane stroške, tako da sta postali tožbi brezpredmetni. Originalna prevara V Pečuhu je pribežala pred dnevi v stanovanje Karla Kovacsa neka ženska in prosila gospodarja, naj jo skrije pred zalezovanjem njenega ljubosumnega moža, ki ji grozi s smrtjo. Kovacs ni poznal ženske, a je bil zaradi nenadnega dogodka tako zmeden, da jo je res skril v svojo spalnico. Nekaj trenutkov pozneje se je pojavil na pragu »ljubosmuni mož«. Zahteval je z revolverjem v roki izročitev pobegle žene. Kovacs je. nič hudega sluteč, velel služinčadi, naj vrže nasilneža ven, kar se je tudi zgodilo. Kmalu potem je tudi ženska odšla iz Kovacsovega stanovanja. Kovacs je bil prepričan, da je storil dobro delo, ko je obranil tujo žensko pred napadom moža. Kako veliko pa je bilo njegovo razočaranje, ko je opazil, da je postal žrtev premetenih sleparjev. Tujka je namreč v času, ko je bila »skrita« v spalnici, vlomila v blagajno in odnesla iz nje za 12.000 pengov denarja in dragocenosti. Policija je sleparsko dvojico kmalu izsledila, ženska, ki se je izdajala za za-lezovano ženo ,je služkinja Alojzija Ma.ver, njen »mož« pa Karel Fiizi. Oba bo zadela zaslužena kazen. Za oč ocnico v smrt V nedeljo se je pripetila v Mendelskih planinah blizu Bolcana težka nesreča. 25-letna žena inženjerja Lobisa iz Berna je izletela na Mendelski prelaz in obiskala hrib Rocn, ki je visok ?145 m. V višini 2000 m je uzrla na nekem pobočju lepo očnico, ki jo je želela utrgati z lastno roko. Spremljevalci so jo svarili, naj se ne igra z življenjem, toda ona se ni zmenila zanje. V preprostem obuvalu kakor je bila, se je povzpela na strmino in še preden je dosegla planinski cvet, ji je zdrsnilo in je padla v globočino. Oteli so jo še živo iz prepada in jo oddali v bolnišnico, tam pa ji niso mogli pomagati in je podlegla poškodbam. Prazgodovinske najdbe v dolini Soče Na cesti, ki vodi iz Sv. Lucije v Tolmin, so pri prekopavanju odkrili mnogo predmetov, ki govore o prastari civilizaciji v tem ozemlju gornje Soške doline. Izkopali so tudi štiri prazgodovinske grobove in našli mnogo stvari, ki predstavljajo izredno zgodovinsko in umetniško vietlnost. Sveta Lucija je že dolgo znana kot arheo-logični centrum. kakor tudi bližnja kraja Bovec in Bača. Obilica sadja v Ameriki Mr. Zentner, predsednik velike kalifornijske družbe za južno sadje, ki ima sedež v San Francisc.i, se trenutno mudi v Evropi in pripoveduje, da je v Ameriki letos obilica sadja, kakor je že izlepa ne pomnijo. Sadje ni bilo še nikoli tako poceni. Cene so v primeri s cenami zadnjih let močno nazadovale, v. prvi vrsti zategadelj. ker se tvornice za konzerve branijo nakupiti velike zaloge. Posebno obilu-je letošnja letina na breskvah, marelicah in jagodah kakor tudi na grape-fruitsu, ki je najljubše sadje Američanov. Jabolka so tako sijajno obrodila, da jih bodo po zelo nizkih cenah izvažali v tujino. Ženska ničemurnost mmi je povsod na svetu enaka. Da se nimajo civilizirane Evropejke v tem pogledu sramovati niti svojih daljnjih sester iz Indo-kine, kaže ta slika S severnim tečajem ne bo ietos nič Iz Osla poročajo: Sir Hubert Wilkins je po temeljitem preudarku opustil namero, da bi že letos odrinil na severni tečaj, to pa zato, ker se bodo popravila »Nautila« preveč zavlekla, da bi bilo mogoče priti še o pravem času na cilj. Polarno leto bo tedaj že v kraju. Pač pa namerava Wil-kins po končanih popravilih podmornice oditi na Spitzberge in podvzeti več reko-gnoscijskih voženj v vodah Severnega morja. _ Oba sta slavna »Električni" poslanec jjgr as?---^ Francoska zbornica dobi v najkrajšem času električne naprave za glasovanje, narejene po sistemu Langlois. Aparatura je zelo enostavna. Na vsakem pultu sta dva gumba, eden se glasi na besedico »za«, drugi na besedo »proti«. Nekorektnosti so izključene. Pri aparatu na sliki stoji izumitelj Langlois in vendar vsak po svoje. Starejši gospod je filmski zvezdnik Douglas P^airhanks, ki predstavlja moški ideal naše dobe. Njegova slava ne rabi reklame. Mlajši gospod je Fairbanks junior, ki je tudi slaven — od slavnega imena svojega očeta Nagrada, vredna zmage KUrten v novi izdaji Pred sodiščem v Verdenu je bil obsojen na smrt zidar Kiiniie, ki je moril mladoletne deklice kakor Kiirten Poročali smo, da se je sredi prošlega ted« na začel v Verdenu (NVesermiinde) proces proti 47 letnemu zidarju Hermannu Kiinne« ju. obtoženemu umoru 7 letne deklice Inge« borg Popp in še nekega drugega mladolet« nega dekleta. Razprava je trajala teden dni in prinesla na dan kako kvarno vplivajo zgledi sadi« stičnih zločincev na sorodne nature. Kiinne je že na zunaj tip brutalnega človeka. Bra« da mu štrli naprej, njegove nemirne, v g>!o« boke jame vdrte oči, sključen hrbet in ne« navadno dolge roke vsiljujejo gledalcu mi« sel, da stoji pred gorilo, ki mu ie narava pomotoma dala človeški obraz. Kiinne pa je tudi tip zakrknjenega človeka, ki se nc meni dosti za svojo okolico. Obtoženec je bil neštetokrat predkazno« van. Ko so čitalj obtožnico in naštevali nje« gove grehe, jc vsako pot vstal in ogorčeno protestiral, češ. da jc nedolžen. Pri očitku, da je že pred 20 leti zagrešil nravstven zlo« čin nad mladoletnim otrokom, se je razbu« ril in dejal, da je tedaj postal žrtev ovadbe sovražne ženske. Na vprašanje, če se čuti krivega, je od« govoril s kategoričnim »ne!« Obtožnica je pokazala, da je bil Kiinne ponovno v umo« bolnico, in sicer deloma interniran, deloma na opazovanju. Ko go ga zadnjič zaprli, je pobegnil iz zavoda. L. 1922. sc jc oženil, toda žena ga je kmalu zapustila, ker jc rav« nal z njo kakor z živino. Preiskovalnemu sodniku je povedala, da je bil mož z njo zelo brutalen. Pošiljal jo je tud; na ulico. Glavna priča v tem indicijskem procesu je bil trgovec \Volff iz Bremerhavena, ki je videl Kunneja tisti večer, ko je bil izvršen zločin, v družbi sedemletne Ingeborg Popp. Kunne in žrtev sta šla v smer, kjer so poz« Po starem običaju dobi prvak v veliki francoski kolesarski dirki »Tour de France« v Sablesu d' Olonne tradicionalni poljub od najlepših deklet tega kraja. Letos je zadela ta prijetnost Francoza Pelissierja Skrivnostna smrt filmske igralke Berlinsko filmsko igralko Evo Pick so našli prosi e dni obešeno v stanovanju. Po vsem sodeč, je izvršila samomor. Njen brat. ki je prišel k pogrebu iz Chemnitza, pa je izrazil domnevo, da se mu prostovoljna smrt ne vidi utemeljena. Obtožil jc svojega svaka zločina, češ, da je hipnotiziral ženo in ji v tem stanju narekoval poslovilna pisma. Gustav Pick, ki je režiser pri filmu, je prvi našel ženo obešeno in tudi prerezal vrv, na kateri je viselo truplo. Kriminalna policija je takoj po ovadbi brata pokojnice ustavila krsto v upepeli-šču. Zadržala jo je v trenutku, ko se je imelo truplo izročiti plamenom. Obenem so detektivi napovedali aretacijo Gustavu Picku, ki seveda taji krivdo na ženini smrti. Začasno so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili na svobodo, državni pravdnik pa je odredil obdukcijo trupla, da se dožene, če je sum Pickove krivde utemeljen ali ne. Mongoli zajeli letalo Poštno letalo, ki oskrbuje promet na zračni progi Nanking-Berlin in ki je moralo pred dnevi zaradi slabega vremena zasilno pristati medpotoma, je neko mongolsko pleme zajelo in ga vzelo v svojo last. Kaj se je zgodilo s pilotoma, ni znano. Pomožno letalo, ki so ga poslali ;:a poštnim, je sporočilo, da so vlekli mongolski vojaki poštno letalo po tleh in streljali na pomožni aeroplan, čim so ga uzrli. Nem-ško-kitajska družba »Eurazia« je podvztla potrebne korake, da se letalo osvobodi iz rok roparjev in vrne pravim lastnikom, kar pa seveda ne bo tako lahko. Trdote samskega davka v Italiji Pred sodiščem v Breciji se je moralo te dni zagovarjati 4S samcev, ki so podvrženi plačevanju samskega davka, a tega niso storili kkor od njih zahteva zakon. Neka« teri so dokzovali, da so že prekoračili 6:>. leto starosti, pol tucata jih je povedalo, da so že zaročeni in se nameravajo v kratkem vpreči v zakonski jarem. Kot corpora de« licti so predstavili sodnikom v sodni dvo« ran: navzoče neveste. Ostale obtoženec je sodišče obsodilo na globo 200 lir od osebe. Sterilizacija patoloških tipov Angleški poslanec major Church namerava predložiti londonski zbornici zakon o sterilizaciji patoloških oseb. Njegov osnutek priporočajo mnogi zdravniki in tudi več škofov. Zastrupljenje s klobasami Amsterdamski listi poročajo, da leži v mestu Erica v provinci Drentbe 150 oseb. ki so se zastrupile z uživanjem klobas. Pet oseb ie v smrtni nevarnosti. Usodna igra z apnom V budimpeštanskem predmestju Kobanyi so se v torek igrali štiri do sedem let stari otroci na nekem dvorišču z živim apnom. Jemali so kose iz vreč in jih metali v sod, ki je bil napolnjen z vodo. V sodu je začelo vreti in otroci, ki niso poznali posledic razposajene igre, so stali tako blizu odprtine, da jih je vroče apno oškropilo. Nekateri so tako poškodovani, da dvomijo, če bodo okrevali. Dva sta izgubila vid. neje našli deklico mrtvo in strašno izhode* no. Tudi več drugih oseb je videlo zidar« ja v spremstvu žrtve. Neki klobučar se ga natančno spominja po obliki klobuka, ki ga je usodni večer imel na glavi. Ko je predsednik opomnil Kunneja, naj ne taji zločina, ker ima sodišče v rokah mnogo dokazov njegove krivde, ga je obtoženec zavrnil: -»Jaz nimam kaj prevdarjati. Po« znam jih mnogo, ki so bili po nedolžnem obsojeni«. Ko pa je dospelo dokazovanje krivde ta« ko daleč, da ni bilo več dvoma o storilcu, se je jezno obrnil proti sodnikom in kričal: »Vi me hočete spraviti v blaznico! Jutri bom že tam!« Priča Langc jc izpovedala, da jc imela v dneh. ko jc diisseldorfeka policija lici ja izsledila Kiirtena in ga zaprla, s kini« nejem pomenrk. Omenila mu je, kako žalo« stno je. kar se dogaja v Dusseldcrfu in iz« razila zadovoljstvo nad tem, da je zločinec prišel pravici v roke. Kunne ji jc odvrnil: »Res je žalostno kar se godi. ampak ti ljudje (zločinci) ne morejo ravnati drugače. K zločinom jih tira njihova nrav«. Z neko drugo pričo se je obtoženec raz« govarjal o Haarmannu. Dejal je: »Haar« mann je bil inteligenten in fin mož, človek, ki je zrasel policiji če/ glavo. Zato so ga zepr« Ii«. Pri zasliševanju neke druge priče pa ie Kiinne tako pobesnel, da so ga morali dr« žati. Skočil je bi! na s t m/mojstra ki ga je čuval, in vpil: »Ven s to žensko! Jaz ne prenesem njene navzočnosti!« Obravnavo, ki je po tem incidentu nekoliko spominja« la na Kurtenov proces, je moral predsednik prekiniti dokler se ni obtoženec pomiril. Teden dni se jc grmadilo in kopičilo era« divo proti morilcu. Na koncu jc sodišče izreklo smrtno obsodbo. Dve elegantni kreaciji letošnje poletne mode Več kg češnjevih koščic v želodcu Neki madžarski list piše, da je v občini Tatarszcntgvorgv zbolel neki 43«le.tni po« sestnik na svojevrstni bolezni. Mož je ime! grdo navado, da jc jedel češnje s koščica« mi. Tako se mu je v želodcu in črevih na« bralo za več kg koščic, ki so bolniku po« vzročale strašne težave. Zdravnik; so mu hoteli odpreti želodec, a se niso upali, po« srečilo pa se jim je odstraniti več kg če« šnjevih koščic iz kmetovih čreves. Vsak dan ena , v riAJi rv4,4 r •Ti-,, ** 'i Logika. — Da. moj niali, sedemletni deček bi moral v postelj ob sedmih, kakor bj moral osemletni ob osmih. — Potem bi pa vi sploh ne smeli nikoli v postelj! * JUTRO« St 156 Petek, TO. VI?. 1951 P. Roscnhayn; dJagabutid v frafcu Roman Gnieča ie bila velika in nihče ne bi mogel zameriti mladeničema, da sta se od leve in od desne tesno zadela ob sprehajalca, prihajajočega jima naproti. Tako tesno sta se zadela obenj, da bi se lahko reklo, da sta ga naravnost naskočila. Pri tem je eden izmed njiju bliskoma prerezal zlato verižico in prelepa, zlato se lesketajoča ura mu je ostala v roki. Takoj nato pa je nastal majčken zastoj, ki gotovo ni bil v programu obeh podjetnih mladeničev. Vendar pa se je vsa zadeva razvila tako diskretno, da je ni opazil nihče, razen treh udeležencev. Cascapol je bil namreč hipoma pograbil mladeniča vsakega za eno zapestje in jima začel zvijati roki. Prekrasna ura je zažvenke-tala po tleh. »Na policijo vaju bom peljal,« je rekel Cascapol zelo prijazno. »Zakaj?« je odvrnil eden izmed mladeničev. V tistem hipu pa mu je pogled obstal na uri, ki se je lesketala ob njegovih nogah in njegova zgovornost je takoj ponehala. »V ostalem stoji tamle na drugi strani ceste stražnik in bomo zadevo takoj uredili.« { »Izpustite ga raje, gospod,« je rekel drugi. Cascapol se je obrnil proti njemu. »Kaj izpustim ga naj? Saj je vendar tat, ki spada v ječo.« »To je res,« je pristavil drugi. Ker zoper njega ni bilo '-srečnega dokaza, se ja občutil prav varnega. »Vi bi raj krotili svoj jezik, mladenič,« je dejal Cascapol, »vi ste njegov sokrivec.« »Kako mi boste pa to dokazali?« »Že pol ure vaju opazujem.« »Vi ste pač od policije,« je menil tat prestrašeno. »Tako nekako; vsekakor imam mnogo opravka z zločini.« »Saj se ni nič zgodilo,« je dejal tat jokavo. »Kaj pa boste imeli od tega, ako me daste zapreti? Ce me pa izpustite, bo morda tudi za .vas ugodnejše.« »Kako neki?« se je pozanimal Cascapol. »Tako gospod: roka roko umije. Morda bi imeli zame kako pot, ki jo prav rad storim namesto vas.« Mladenič je zamižal na eno oko, z drugim pa je pomembno pomežiknil. »Hm,« je rekel Cascapol. »Samo bojim se, da sta vidva prenerodna. Vama pač ni mogoče zaupati kaj posebnega.« ' »Oho!« »Saj vendar vidita, kako sem vaju v trenutku zasačil.« »To že, toda s človekom, ki je tega poklica...« »Kaj si vendar dovoljujete?« »Jaz mislim takole: z veščakom v teh stvareh seveda nisva računala.« »Pojdita z menoj!« Ko je trojica odhajala preko ceste, je Cascapol dejal: »Ali se na vaju lahko zanesem?« »Častna zadeva.« Odšli so v majhno čajarno, ki je bila ob tem času prazna. »Imam za vaju posel za petdeset milijonov. Ali hočeta sodelovati?« »Petdeset milijonov... Petdest milijonov... Ali je res toliko denarja na svetu?« »Pošteno bosta zaslužila: jaz si obdržim polovico, dnrgo polovico pa dobita Vidva. Gre za nekega moža, ki ga zasleduje policija s tiralico.« »Tega ne razumem.« »Le potrpita. Ali poznata kakega starinarja, ki bi nam posodil stražniške uniforme?« »»Na Saltlake Squeru poznam izposojevalca kostumov in mask, Higgins mu je ime...« »Dobro. Se tedaj udeležita podjetja?« »Ako nam poklonite svoje zaupanje,« je dejal eden in pomaknil klobuk na zatilnik, poln spoštovanja. »Za svojega prijatelja jamčim kakor zase.« »Potem pa lahko »napravimo,« je rekel Cascapol. »Poslušajta tedaj.« , Kako uro kasneje je »gospod Cleveland« zapustil svojo sobo v grand hotelu Halifax. Ravno, ko je spravljal ključ v žep, je zašumela poleg njega ženska obleka in ženski glas je dejal: »Trenutek, prosim, gospod Cleveland,« in že je stopila Alica Montholonova v sobo. »Veste, da so vas odkrili, Cascapol?« »Ne,« je odgovoril. »Policija ve, da 5ie v tem hoieiu.« »Tako, tako.« »Da, vsi kolodvori so zasedeni, vse ulice so pod kontrolo, nobeno vozilo ne more zapustiti Newyorka, da ne bi bilo najskrbneje preiskano.« Prikimal je: »Tedaj sem izgubljen.« Alica Montholonova je za trenutek umolknila, potem pa mu je pogledala v obraz in dejala neodločno: »Samo ena rešitev je: avtomobil indurskega predsednika je eksteritorijalen kraj. Pojdite z menoj. jaz vas še to noč prepeljem v Induri.« Šport Prvi nastop Hajduka v Ljubljani Letošnje prvenstveno tekmovanje posta« ja vse bolj zanimivo. Po uvodnih prvih srečanjih se čim bolj izoblikuje slika odločne in napete borbe, ki se mora še odigrati med prvimi štirimi konkurenti za vstop v finalno državno pr« venstvo. Med temi je tudi slovenski zastopnik ASK Primorje, ki niti od daleč ne misli po« ložiti orožja pred Zagrebom in Splitom, akoravno so njihovi predstavniki v očivid« ni premoči. Nedeljska tekma bo radi tega zelo po« membna, ker b! zmaga domačinov pomenila z j nje veliko zboljšanje dosedanjega polo« žaja. Pa tudi po visokih številkah, s kate« rimi sta se vrnila oba ljubljanska ligaša iz vročega Splita, imamo popolno pravico, da na to reflektiramo. Kajti naš' domači mo« štvi predstavljata na 6vojem terenu /elo nevarnega in velikega spoštovanja vrednega nasprotnika, ki bi lahko pokvaril ♦ačune vsakemu jugoslovensikemu moštvu. Čari »majstora s mora« niso do danes še obledeli. Pomisliti je, da je bil Hajduk tekom fi let najbolj privlačno jugoslovansko mo« štvo, k; je vzbuialo veliko zanimanje ne samo v mejah naše domovine temveč tudi po celem svetu. Tudi Primorje je v tej sezoni in vse do danes zastopalo naše nade z močno voljo in razumevanjem. Zato nimamo razloga, da bi dvomili, da ne bo tudi to nedeljo zasta« vilo vso svojo energijo, kako b{ priborilo sebi dragoceni 2 točki, slovenskemu nogo« metu pa "do dvošfevilčniln rezultatov v Spli« tu željno pričakovano rehabilitacijo. Tn zelo važna tekma ie predana v roke g. Fabrisu iz Zagreba, ki je že enkrat pred tremi leti v Sarajevu zaigral vse simpatije vsakega objektivnega gledalca na tekmi za državno prvenstvo med ASK Primorjem in Soskom. Kljub temu smo pripravljeni vide« ti '4. Fabrisa na zelenem polju; do takrat pa verujemo, da s<> bile njegove pogreške, ki so našemu predstavniku že leta 1928 zaprle pot v državno prvenstvo, slučajne in ne zlona« m trne. Kolesarsko državno prvenstvo Pojutrišnjem 12. t. m. bomo imeli prili« ko videti naše kolesarje, kako se bodo v posameznem startu borili za prvenstvo Jugoslavije. Ko* najpripravnejša proga za to ie bila na seji centralnega odbora Kotu-raškega saveza kraljevine Jugoslavije z ve« čirio glasov določena krožna pot, ki pelje iz Grosupljega skozi Krko, Stično, Višnjo goro zopet na Grosuplje v izmeri 40 km. je to, !e izvzamemo višnjegorski klanec, zelo lena in dobro izpeljana proga, ki je kot nalašč pripravna za take vožnje. Obeta se tudi. da bo ista ob tej priliki dobro zastražena z vojaštvom. Ne glede na vse te ugodnost' sc pa sliši, da ni z njo zadovoljna večina hrvatskih kolesarjev. Kaj temu \zrok. se ne ve. Ali se jim je zde« ia krožna proga lanskega državnega prvenstva boljša, ko so morali ubogi kolesarji ob priliki velikega deževnega naliva dobesedno grebsti z nogami po vodi in blatu. Na letošnji lepi progi je tak primer skoro izključen, kajti voda s cestc takoj odteče in omogoča potek dirke. Pa še n-^kaj je omeniti: Na lanskem kolesarskem državnem prvenstvu se je pojavila tudi neka umazana duša in raztresla na progo toliko čevljarskih žebljev, da je veliko tekmovalcev moralo zaradi gumijevih defektov odstopiti. Videti je bilo dirkača, k: je imel v gumi naiaknjcnih nič manj k osem takih žebljev. Ista umaza-nost sr ie ^vršila tudi na nedeljskem pr« venstvu Slovenije Tudi tu je neki »šport« nik« natrosil med savskim mostom in Čer-nučami tako množino žebljev, cfa je na njih občutilo svojo nesrečo kakih osem ali devet dirkačev Mariborskega, Celjskega in Ljubljanskega oododbora. Cc dotična črna duja misli, da bo s takimi podlostmi kaj koristilr našemu kolesarstvu, se sala-inensko moti, kvečjemu si nakoiplje pre« -r- vseh pravih športnikov. Kolesar, ki se boji konkurence in misli, da bo prišel naprej s takimi «rdim; in obsojanja vrednimi čini. je bolje, da drugič ostane doma in se ukvarja z bolj koristnim delom, kolesarstvo oa naj za svojo sebo obesi na klin! T..iko bo sigurno in več koristil našemu športu. Brezvestni kolesar, roko na srce! M-r. Tour de Franče Bagneres-de-Bigorre, 3. julija. V sredo pred 28 leti je Henry Desgran-ge. vodja največjega športnega dnevnika »L'Auto«. dal prvič znak za odhod kolesarskega »Tour de France«. »Okoli Francije« se imenuje ta dirka zato. ker pelje proga po cestah, ki so na meji države. Proga se je pri vseh 24 dirkah, ki so se dosedaj vršile, menjala za nekaj kilometrov, tako tudi način dirkanja. Letos je 24 etap. kakor imenujejo dneve, v katerih se vrše dirke. vmes so pa samo trije dnevi za poči- tek. Dolžina posameznih etap je različna, tako meri najdaljša 338 km (La Rochelle-Bordeaux), a najkrajša komaj 102 km (Gap-Grenoble). Najtežje proge so v Pirenejih (Col du Tourmalet 2144 m) in v Alpah (col du Galibier 2658 m). Skupno število prevožene proge pride letos na 5095 km, kar je vsekakor že lepa številka za 14 dni. Zdaj pa še nekaj o ustroju dirke. Letos je 40 dirkačev razdeljenih po narodnosti v 5 moštev. Kakor pravijo je najmočnejša ekipa belgijska, sledijo ji francoska, nemška, italijanska in avstralsko-švicarska za-jednica (4 Avstralci, 4 Švicarji). Med te 40 zvezdnike, »ase«, so všteli še Španca Cepedo, ki je edini ostal od španskega moštva. Vsako moštvo ima svoje pomočnike, ki popravljajo na postajah kolesa, drugi spet skrbijo za dobro telesno in duševno stanje svojih miljencev in so sploh nekaki zastopniki ekipe. Veliko slabše se godi 40tim osamljen-cem, ki jih imenujejo »touristes-routiers«. Ti morajo sami skrbeti za opremo, za kolesa in sploh za vse. Zato pa je zmagovalec vedno iz vrst »asov«. Teh 81 dirkačev spremlja vedno ogromna množica avtomobilov, deloma sodniških, še več pa novinarskih. Vsi večji listi imajo svoje poročevalce in fotografe pri tej karavani. Sledi jim tudi avtomobil, kjer je speaker in katerega besede oddaja večina francoskih radijskih postaj. Ne manjka niti avtobus za telefonično prenašanje slik (belinogram). Tako ima pariški list iz daljave 1000 km v eni uri sliko v uredništvu. Filmska podjetja imajo avtomobile, kjer snimajo zvočne filme, fotografi streljajo s svojimi aparati .grmenje avtomobilov, kriki policije — vse se meša v-tej ogromni karavani, ki "se. pomika kakor lava po cestah in ovira ves promet v nasprotni smeri. 30. junija: Prva etapa krožne vožnje se je vršila na progi Paris-Caen, ki meri 206 km. V sprintu je zmagal Belgijec Hamer-linck v času 6:17:12 pred Francozom Char-lesom Pelissierom, ki je bil le za pol kolesa za njim. 1. julija: Danes je bila druga etapa na progi Caen-Dinau 212 km. Radi silne vročine in slabih cest je padla brzina s 37 km na uro na 32 km. Po 6:37:14 je zmagal Avstrijec Max Bulla. ki je zasedel tudi v splošni klasifikaciji 1. mesto pred Francozom Van Vierstom in Belgijcem Hamer-linckom. Pri ekipah je prva belgijska, sledijo italijanska, nemška, francoska in avstralsko-švicarska. O nadaljevanju dirke prihodnjič. Kr. Službene objave LNP (S seje p. o. dne 8. julija 1931.) Navzoči gg.: Sanko, Šetina, Novak, Ac-ceto, Kačar, Grošelj, Zupane, Kovač. Zapisnik zadnje seje se odobri. — Odo« bri se prijateljska tekma SK Grafika, Lj. : SK Bled dne 12. julija na Bledu. V nedeljo 12. julija se določijo prvenstvene tekme: Igrišče ASK Primorje popoldne ob 17.45 ASK Primorje : SK Hajduk, Split. Dovoli se predtekma ASK Primorje II : SK Amater, Trbovlje ob 16 Službujoči odbornik g. Vošpernik, nadzor nad blagajno g Novak. ASK Primorje mora postaviti osem vestnih rediteljev. Nastop službe pol ure pred ričetkom prve tekme. — V Mariboru ob 17. na igrišču ISSK Maribor SK Svoboda Lj. : ISSK Maribor, v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta. Nadzor vodi MO Maribor. — Verificirajo se s pravom nastopa dne 18. julija za SK Mura, Murska Sobota: Sarkanv Aleksander, Eisenstiidter Ferdo, Cagran Štefan. Nemec Ljudevit, Horvat Nikolaj, Toht Franc: za SK Korotan. Li.: Zupančič Anton: za ŽSK Hermcs. Lj.: Ferjan Miha: za SK Olimp, Celje: Bianchi Anton; za SV Svoboda. Lj.: Habicht Ignac, Horžen Vinko. — 0>po« zarjajo se klubi, da je treba za verifikacij predložiti po dve enaki sliki in ne manjši od T krat 6 cm, ker jih sicer p. o. ne Lo verificiral. — Tajnik II. SK Svoboda, Ljubljana. - Danes ob 20. odborova seja v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti (pritličje). Vsi in točno! Iz odbora za delegiranje sodnikov. Delegirajo se za nedeljo 12. t. m. na igrišče Primorja: predtekma g. Zupan,, stranska sodnika h glavni tekmi: gg. Breskvar in Skalar. V Mariboru Svoboda (Ljubljana): SSK Maribor g. Ochs. ŽSK Hermes. Načelstvo uprave igrišča poziva vsj članstvo na vsakovečerni kuluk za iaogrd vergšti rdgov rdgovc rdg ku'.uk za ograditev igrišča. — Nogometna sekcija, si igralci morajo tekom tega tedna oddati gospodarju ali pa načelniku vso opremo razen čevljev. — Koturaški Savez" kraljevine Jugoslavije nam javlja, da se je za državno prvenstveno kolesarsko dirko, ki se vrši v nedeljo fine 12. t. m. zjutraj -ob 5. uri na krožni progi Grosuplje—Krka—Stična—Višnja gora—Grosuplje km 80 ozir. 160 (start in cilj v Grosupliu pri gostilni Gale) prijavilo rekordno število, do 100 dirkačev iz cele Ju- goslavije. Pododbori dravske banovine se opozarjajo na točno ravnanje v smislu razpisa objavljenega v uradnem glasilu Kotu raškega Saveza kraljevine Jugoslavije jMotor-Spork v Zagrebu št. 9 z dne 10. junija t. 1. — Ministrstvo prometa je dovolilo za udeležnike te dirke 50% popusta na vseh progah državnih železnic. Vsi vozači se morajo javiti savezni komisiji v soboto dne 11. t. m. do '20. ure * Grosupljem— gostilna Gale — z licenco, kier bo tudi vsak izžrebal svojo startno številko. Športno občinstvo bo imelo ze lo ugodno priliko opazovati ves potek dirke na startu in cilju v Grosupljem. SOKOL Javna zahvala. Celjska sokolska župa izreka prisrčno zahvalo vsem onim, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli, da je župni zlet na Vidovo tako sijajno uspel. Zahvaljujemo se posebno mestni občini celjski, vojaški upravi, vsem gospem, gospodičnam in gospodom, vsem sestram in bratom za izkazano nam pomoč in podporo. Zahvaljujemo se Borzi dela, Zdravstvenemu domu, Rudarski šoli in dijaški kuhinji za pomoč pri prehranjevanju. Zahvaljujemo se ravnateljstvom vseh celjskih srednjih, meščanskih *in osnovnih šol za pomoč pri prenočevanju članstva in za uporabo šolskih prostorov za oblačilnice. Zahvaljujemo se vsem darovalcem daril in prispevkov za srečolov. Sijajni uspeh žup-nega zleta vam bodi najlepše zadoščenje za trud in požrtvovalnost,ki ste nam io izkazali. — Zdravo! Sokolsko društvo Polzela je letos prav posebno delavno, dasi nas je za nekaj časa zapustilo več agilnih bratov, ki so odšli služit svoj kaderski rok. Priredili smo več pešizletov ter se udeležili vseh javnih nastopov sosednjih bratskih društev. Sedaj se pa marljivo pripravljamo za naš javni nastop, ki se bo vršil v nedeljo 12. julija ob 15. na telovadišču pred postajo. Nastopili bodo vsi oddelki, da pokažejo Uspehe svojega neumornega dela. Posetni-ke našega nastopa opozarjamo, da bodo zveze za povratek zelo ugodne. Ob 9. uri zvečer bo na razpolago avtobus, ki vozi iz Solčave v Celje. Finžgarjeva proslava Sokola Maribor 1. Prošli petek je priredil dramski odsek Sokola Maribor I. Finžgarjevo proslavo. Prireditev se je vršila v telovadnici podčastniške inž. šole in je uspela nad pričako« vanje. Proslavo je otvoril br. prof. Ken-da s predavanjem: Finžgar in naš narod. Predavanju je sledila jubilantova drama »Razvalina živtljcnja«. Režiser br. Drago Bajt je še dokaj spretno izoblikoval mlade igralce, pa tudi igralci sami so se potrudili do skrajnosti. Najboljši oderski pojavi sta bili vsekakor Lenčka (sestra Fijavževa) in Martin (br. Kumtner). Posebno slednji se je vživel v vlogo, medtem ko Lenčka v nekaterih prizorih ni doživljala. Priznati pa sc.ji mora, da je tež« ko vlogo rešila nad vse častno. Urh (brat Bajt) je bil dober v igri, ne pa v maski. Tona (s. Robnikova) je posrečeno podala v maski in igri pristen tip kmečkega dekleta. Ferjanu (br. Štubelj) pa se jc poznalo, da nastopa prvič. V nekaterih prizorih je zadovoljil, slab pa je bil v drugače efektni zaključni sceni. Sirk (brat Hren), je bil povprečen, mestoma je neumestno pretiraval Mica Slana (s. Pošči« čeva) je bila dobra v mimiki, glasovno pa je bila šibka. Cesto jc pozabljala na vlogo. V splošnem pa jc potekalo dejanje gladko in je bila igra zelo živahna. Posebno poudarjen je bil konec. Scenerija jc bila primerna, lučni efekti pa zelo dobri. Občinstvo jc na gosto zasedlo dvorano in navdušeno ploskalo igralcem. Navzoč je bil tudi br. polkovnik Putnikovič. Ice. Sokol v Gornjem gradu je nujno potreben novega doma Zato ie vsega posnemanja vreden zgled, ki -so sca pokazali navedeni s svojimi prispevki: po 20.000 Din: Košenina Fran. notar. Gornji grad: dr. Rak Janko, zdravnik. Gornji grad: po 5000 Din: Kolenc Franc, lesni trgovec Juvanje: mestna občina Gornji grad: po 2000 Din: dr. Rosina Ernest. odvetnik. Gornji grad; po 1000 Din: Kolenc Josip. Šabac: dr. Prislan Fran Laško: Čeplak Franc. Golnik; Kolenc Ivan. Slov. Bistrica: Petek Josipina. Ljubno; Reiner Milko. Ljubno; Korban Josip. Gornji grad; Kandrič Matko. Gornji grad: Božič Marija. Gornji grad; Maicenovič Ka-rolina. Radmirje; po 500 Din-: Posojilnica Gornii grad: Druškovič Karo!. Ljubno: Tratnik Jože. Gornii grad: Žmavc Anton. Bočna: po 300 Din: Žmavc Martin Bočna; Flux Franc. Gornji grad: Celjska posojilnica. Celie: Moškon Stanko. Sv. Lennrt v Slov goricah; po 250 Din: Krefel Leopold. Bočna: Perne Pepca. Gornii grad: iv> 209 Din: Štiglic Franc. Bočna: Remic Ferdo. Šmartno; Černevšfik Anton. Bočna: Ko'a-rič Anton. Gornji grad: po 150 Din: Majer. hold Marija. Bočna: oo 100 Din: Presečnik Franc. Bočna: Gleščič Ivan. Gornji grad: Banko Josip, Rečica; Kolenc Franc. Bo- sanska Gradiška: Cigo.i Albert. Beograd: Glo.iek Ivan Zg. Kraše: Ašič Ivan. Maribor; dr. Pirkmaier Otmar. Ljubljana; dr. Pintar Rihard. Celje: Goričar & drug. Mozirje; dr. Božič Anton. Celje: Presečni Vera. Maribor: dr. Gorišek Milan. Sv. Lenart: Božič Jakob. Celje: Felicjan Ivan. Beograd: dr. Ermenc Josip. Sombor; Poz-nič Jože. Bočna: Božič Karol. Otok: Cep-lak Frančiška. Gornii grad; po 50 Din:, Koder Anton. Murska Sobota: dr. Šter I.. Rogaška Slatina: dr. Lipold Franjo. Maribor; dr Sernec Gvidon Celie: dr. Hočevar Milko. Celje: Goričar & Leskovšek. Celje; Natek Franjo. Celje - Breg; Leveč Tilen. Cerknica: dr. Mulei Anton. Maribor: Ster-mecki R.. Celie: Vodušek Ana. Bočna: Drač Rudolf. Bočna: Kune Franc. Gornji grad: oo 40 Din: Faninger Rihard. Maribor: po 25 Din: dr. Roš Fran, Laško: po 20 Din: dr. Kclterer Fran. Rogaška Slatina: Stiglic Alojzij. Bočna; Pavlin I.. Otok: Remic Elizabeta. Pusto polje. Sokolska društvo Selnica ob Dravi je v soboto 4. t. m. pohitelo na Kozjak, na Ra« tov vrh, kjer je zvečer na posestvu g. Tomaža Kaube prižgalo kres na čast slovanskim apostoloma Cirilu in Metodu. Ob 8. zve« čer je prikorakalo iz Sclnice čez 100 Soko« lov, ki so se jim na vrhu pridružili še do« mačini. Z radostjo je pozdravil br. staro« sta vse navzoče, zatem pa jc br. Kikl govo« ril o slovanskih apostolih Cirilu in Metodu. Po končanem govoru smo prižgali kres, v višave so se pa dvigale svetlobne rakete. Opazili smo mnogo kresov, celo v našem Korotanu. Pevci so zapeli narodne pesmi. Sokoli po tudi zaplesali kolo. Po končanem kresovanju nas je ga. Kaubetova povabila n:i dom, kjer nas je po pravem slovanskem običaju pogostila.. Sokol v Mokronogu je priredil v ne« deljo 5. t." m. na travniku br. A. Majcna svoj letni nastop s sodelovanjem vseh dru« Pristopajte k Vodnikovi dražbi štev mirenskega sokolskega okrožja in ne« katerih novomeškega. Program je bil prav pester, skoro preobširen. Pričetek je bil ob 16. z uvodno koračnico novomeške godbe, ki je spremljala nekatere točke. Pod vod» stvom br. Herbs4.a in s. Z. Kneislove je pri« korakala šolska deca (15), ki je pokazala skupinsko vajo z zastavicami in leki. Do« ber je bil nastop moške dece (24) z br. dr. S. Škuljem z njegovo ritmično sestavo. Ugajala je ženska deca (16) s »Konjički«-. Prav dobro se je odrezal moški naraščaj (21) s saveznimi. Tudi žen. naraščaj (12) je uspel. 23 članic je pod načelstvom s. Kneislove odtelovadilo I. savezno, nakar je podala devetorica moške dece iz Trebnjega svojo sestavo. Sledil je nastop članov (46), ki so res strumno in skladno izvajali kmet« ske vaje. Vodil je društveni nač. br. Rudi Kuhar. S posebnim; točkami so nastopile: 12 naraščajnic s prostimi, 6 članic s kiji iz Novega mesta, ki jih je vodil župni načelni,, br. Papež. 10 bratov iz Škocjana je poka« zalo splitske vaje. nakar je 8 dom. članic zarajalo znan »Polkin ples«. Na dveh gre« deh je izvajalo 6 naraščajnic zadovoljivo vaje, a petoriea članov domačinov je od« telovadila z eleganco lepe borilne sestave. Pri orodni telovadbi smo videli 3 vrste na drogu in bradlji (člani) in na kozi (m. na* raščaj) in sicer Mokronog«Novo mesto in Trebnje. Ob zaključku se je vršila štafeta moške dece iz Mir. okrožja. Zmagala je vrsta iz Karmelj«Št. Janža. ki je prejela v dar doprsni kip kralja Aleksandra. Obisk je bil posebno s strani zunanjih gostov lep. Društvu naše priznanje. Zdravo! Zlet belokranjskega soko!>kega okrožja se je vršil v nedeljo 5. t. m. v Črnomlju, .kamor so pohitela društva iz bližin je jn dalnje okolice. Najbolj številna je bila udeležba društev iz Metlike, Gradaca, Semiča. Vinice, a prav 4epa udeležba je biila tudi iz Karlovca. Vse tooke so bile prav dobro izvedene. Na koncu nastopa so zbrane telovadce nagovorili starosta črnomeljskega Sokola br. Vrankovič. sta« rosta karlovške župe br. Malovič in župan Črnomlja g. Miiller. Zatem se je vršila lepa sokolska zabava, ki jo je obiskalo ljudstvo od vseh strani. Prostovoljno rudniško gasilno društvo Trbovlje I. javlja tužno vest, da je preminul naš nad vse zaslužni tovariš, gospod J^nac Mclecefc načelnik društva, poslovodja Trboveljske gasilne župe in pri-sednik tehničnega odseka Jugoslov. Gasilske zveze Pogreb blagopokojnika se vrši dne 11. t. m. ob 16. uri. Pokojniku bodi ohranjen .častni spomin. Trbovlje, dne 9. julija 1931. 9218 Odbor prost, rudniškega gasil, društva Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš dobri soprog in skrbni oče, gospod &£nac Molece/c računovodja osrednjih delavnic TPD / danes po dolgi, mučni bolezni previden s tolažili sv. vere preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 11. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Trbovljah. Trbovlje, dne 9. julija 1931. 9223 Globoko žalujoči: LOJZKA HOLECEK, žena; OTO, MATKO, VIKO, OLGA, otroci; družini POTRATA in HUDARIN. » JUTRO* M. Vft 8 Pctet, IO. vn. 1931 7T> Vrsta 1805-66 Specielni čevlji za kopanje, izdelani so iz gumija tako, da se prilegajo nogi ter ne motijo pri plavanju. Na obali varujejo vaše noge pred bodečim kamenjem in peskom. Stanejo samo Din 29. Vrsta 1195-03 Tudi pri teh je zastopana moda. Nosijo se pri lahkih poletnih oblekah v beli, sivi in drap barvi. Okrašeni pa so z barvastimi trakci. 39'- 59'- Vrsta 4541-05 Ti lahki in higienski čevlji so potrebni vašim ljubljenčkom v toplih poletnih dnevih. Neverjetno so poceni. Izdelani so iz belega lanenega platna z gumijevim podplatom. Vrsta 4232-37 Pri igranju, skakanju in tekanju so ti čevlji vašim otrokom neobhodno potrebni. Izdelani so iz čvrstega sivega platna, prilegajo se nogi, se z lahkoto čistijo, ter so trpežni. Vrsa 1135-03 Enostavna platnena obutev v beli barvi z lahkim gumijastim podplatom. So zelo udobni in praktični. Uporabljajte pri tej obutvi naš lufov vložek. Vosteh v stroko spadaj-očib in pošteno sprejme takoj čnček, Prečna ul. 6. 31790-i --«- Hlapca vsa dela sprejmem k ma':! obrti. Prednost imajo m zarji. Vprašati v Mu-srab, Ciglerjeva ulita 12. 31791-1 Kroj. pomočnika diiibro izurjenega v malem in velikem delu. za delo j>o meri in boljšo konfekcijo, s brano in stanova-n-em v hiši sprejme v trajno službo Jos. Odar, L Valjana Vil, Janševa ul. št. 7. 31787-il Brivskega pomočnika »prejme takoj Podunaječ. I. jbljaoa, Streliska ulica »t". 34. 31782-1 Trgovsko vajenko ejmem. Naslov t o;Ias. r-ri ielbu »Jutra«. 31Š01-1 ♦ _ Več prvovrstnih mtiizar. pomočnikov 73, fi.no pohištvo sprejme Jg. Repše. tvornira pohištva. Ljubljana, Dvorni trg it. 1. 31808-1 Irivskega pomočnika siiuno prvovrstnega sprejme *s'on M r a k i č, Maribor. Cankarjeva 1. 31S40-1 Mlinar, vajenca močnega, ne pod 15 let starega sprejmem z vso »skrbo v hiši. Umetni mlin Oražava vas, p. Loče pri Poljčanah. 31839-1 Več šteparic •prejme takoj Brzopodplata. Maribor, Tatenbachova 14. 31844-1 potniki Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank ta Ljubljano ln okolico, ter celo Dravsko banovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 27662-5 Trgovski potnik dobro vpeljan po vsej Sloveniji, ki potuje z lastnim vozilom, prevzame zastopstvo od dobro vpeljane tvrdke, z malo kolekcijo — najraje špecerijskega blaga Ponudbe na oglas, -oddelek »Jutra« pod šifro »A. Č.' 31831-5 riti Tii i > Zastopnike krajevne, provizijske, za vse kraje, za predmet, ki ga rabi vsak trgovec dnevno, sprejmem. — Delo n«kaj dni v mesecu. Kolekcija zelo majhna in se lahko prodaja obenem z vsakim drugim predmetom Dopise na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro »Znan in trg. na obrazen*. 31788-3 Camernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jugo - Auto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pl site panji 251 Nemščino temeljito poučujem. Cenj. iopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učiteljica«. 27557-4 Radi selitve poceni prodam biblijoteko — par sto popolnoma . novih in lepo vezanih knjig, med njim: tudi M. K. leksikon in aparat za masiranje. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 13752-8 irTTfgrra Šivilja tudi za perilo, se priporoča na dom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.-. 31765-2 Dobro službo pri majhni družini išče kot začetnica 18 let- staro dekle z dežele. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna začetnica«. 317S1-2 Brivskega vajenca dobrega sprejme takoj Stjepan Kralj, Ljubljana. Dunajska cesta štev. 58. 31706-2 Natakarica zanesljiva in poštena — zmožna 4000 Din kavcije, želi premeniti službo v mesto ali na deželo. Nastopi lahko -takoj. Ponudbe pod Natakarica« na oglasni oddelek »Jutra«. 31754-2 Dekle staro 20 let. želi službo kot pomoč v kuhinji, aii kot sobarica. Ponndbe na: Antonija Tavčar, V »Mer 30 — pošta skofja Loka. 31084-2 Zakonski par ppfdesetletni, ona dobra kuharica ter izvrstna pri gojitvi kokoši in prašičev, on pa zanesljiv paznik ali pastir, išče proti zmerni plači zaposlitve na kakem posestvu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ehrlich und verlaslioh-. 31739-2 Šivilja izurjena tudi v izdelav-i vsakovrstnih kravat, gre šivat na dom. ali kot pomočnica. Pismene ponudbe -na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kravate«. 31792-2 Šofer - mehanik išče službo za takoj. — iPonudbe na oglas, oddelek -5-Jutrai pod šifro »Trezen šofer«. 31762-2 Šofer zanesljiv in trraen, želi službo. — Naslov: garaža Volker, Maribor. Aleks. c. 31837-2 7 Radio-aparat kompleten, tricevni, prav dober sprejem, z akumulatorjem in zvočnikom, radi •odpotovanja poceni naprodaj r Florijanski ul. 10/IT. 31520-9 Ugodna prilika! Popolnoma novo dirkalno kolo ugodno naprodaj v Frankopauski ulici štev. 5 31819-H Kupim Pisalno mizo kupim. Ponudbe z navedbo cene na -oglasni oddelek ».Jutra« pod ši*o »Dobro ohranjena 888«. 31804-7 2 plinski peči prodam. Naslov t ogla-s. oddelku »Jutra«. 31794-6 Moških oblek nekaj starih poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku ■»Jutra«. 3175< Dvigalo na ročni pogon. 1.09 m široko. 1.09 m dolgo in il.93 m visoko — kakor tudi avtomat, stružnico (Revolverdrehbank) pr oda O. Angustin, Ljubljana, Sv. Jerneja cesta štev. 8. 31813-£ Zobata kolesa za vodno napravo kupi Ferdo Laznik, Kadeče. 31825-7 Motorna »Buiek« avtomobil odprt, petsedežen, izredno dobro ohranjen po nizki eeni naprodaj. — Pojasnila daje American Motors Ltd.. Dunajska 9. 3171S-10 Oakland petsedežen, malo rabljen, za 30.000 Din proda T.am-pret. in drug, Ljubljana, -Šelenburgova 4. 31521-10 Motorno kolo dobro ohranjeno počen! proda Sebenik, Knezova ul. št, 28. Ljubljana. 31818-10 2 avtomobila malo rabljena, osebni F:at in tovorni Ford, po ugodni eeni prodam radi bolezni. Ponudtbe na podruž. Jutra v Mariboru pod šifro »Priložnost«. 31838-10 Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg, čisto, čohano. kg po 48 Din in čisti pub kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagr«b. Lica 32. 22-6 Umivalnik z marmornato ploščo in ogledalom, posteljo s spodnjo žimnico (Federmatratze) in nočno omarico prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 31727-6 Vrtne zaklop. stole nrodaja pisarna Tribuč na Gliueah — telefon 2605. 30596-6 Poceni prodam: plinski štedilnik za 650 Din. »Remington« pisalni stroj za 700 Din, radio, Leksikon Brockhaus za D!n S50. 2 karbitni svetilj-ki po Din in nekaj moške c-bleke. Dolenjska cesta 18. I. nadstr., desno. 31745-6 Za novorojenčka čisto novo kompletno opremo, obstoječo iz zibelke s kompletnim perilom zelo poceni prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 31828-6 Trgovino b -papirjem in galanterijo, v manjšem mestu spodnje štajerske, zelo dobro vpeljano, radi družinskih razmer prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Trgovina 80.000« 31836-6 Na obroke prodajam Alpacca in kro-miran jedilni pribor, 24 komadov z elegantno kaseto za 300 Din. 3 obroki. »Omnia«. Miklošičeva cesta št. 14. 31834-6 Posodim 100—200.000 Din na sigurno mesto, ali pristopim kot družabnik k dobro idočemu podjetju. Razpolagam tudi z velikimi tp-varn. prostori, za event. ustanovitev kakega dobrega podjetja. Ponudbe na oglas, oddelek ■»Jutra« pod značko »Podjetje 10«. 31668-16 Nujno iščem 1500 Din posojila proti primernim obrestim. Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod »Siguren plačnik«. 31830-16 m— Več stavbnih parcel 5 minut od cestne železnice naprodaj po Din 35 do 40 m-. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 31617-20 Hišo pripravno za pekarno, v prometnem kraju kupi m. Ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene na naslov; Simon Vuzem, Sp. Poljskava. 31147-20 Enodružinsko hišo primerno za čevljar, obrt, na prometnem kraju na deželi, v ceni 20-S0.WH) Din kupim proti takojšnjemu plačilu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31705-20 Štedilnik in divan 4 fotelji poceni naprodaj v Baragovi ulici 10. 31770-6 Ajdo za seme najlepšo sivo i-n črno nudi "ever & Komp.. Ljubljana Gosposvetska cesta št.. 5. 31761-6 Elektr. instalaterji pozor! Raznovrsten star instalacijski materi jal poceni prodam. Vprašanja na naslov: Domače tvorniee pre-denja i tkanja d. d., Du-earesa. 9208 Hišo s pekarno enonadstropno, z 8 prostori, 2 vrtoma in hlevom, na prometnem prostoru za "20.000 Din prodam, ali dam v najem, radi bolezni Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 31842-20 Lepo posestvo 2 hiši s trgovino, gostilno, trafiko in 7 oralov zemlje prodam za 220 "-00 Din. — Naslov pove Karol Breznik. Celje. 31845-20 Lepo stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, oddaljeno 10 minut od gl. pošte oddam samcu ali »tranki brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod značko »Za avgust«. 31767-21 Stanovanje eno- ali dvosobno, v mestu ali na periferiji blizu tramvajske postaje iščem za avgust ali september. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tramvaj«. 31746-21 Trisob. stanovanje s kopalnico takoj oddani na Dunajski cesti štev. 99 31829-2-1 Dvoriščno sobo preprosto, v katero lahko postavite štedilnik, oddam Naslov t oglasnem oddelku •»Jutra«. 31795-23 Sobo lepo opremljeno, s poseb-nim vhodom, parketi in elektriko oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31810-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elektriko oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31805-23 Obrtne lokale med seboj vezane, skupno ali posamezno, odda Favai, Medvedova št. 38 — VII. 31732-19 Za delavnico in stanovanje iščem enega večjega ali dva manjša pritlična prostora. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifro ■»Lesna stroka«. 31786-19 Lokalček na Bledu na najboljšem prostoru oddam za sezono. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bled«. 31807-19 Hišo s pekarno s 3 sobami, vrtom in nji vo prodani za 85.000 Din. Istotam hišo s trgovino za 45.000 Din. Naslov pove Karol Breznik, Celje. 31846-19 Vino prvovrstnih žlahtnih trt — čistega in finega okusa, nudi vinogradnik po prav ugodni ceni. Društva imajo popust. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31596 Malinovec fini, pravi, pristni, ugodno dobite pri Lovru Sebenik, kuhanje sadnih sokov — Ljubljana. 31817-33 Kot sostanovalca sprejmem fakoj ali s 15. julijem preprostega gospoda. Hrana in stanovanje tedensko 150 Din. — Restavracija »Soča«, Sv. Petra eesta 3. 31777-23 Veliko prazno sobo s predsobo, električno razsvetljavo in posebnim vhodom, blizu pošte oddam z avgustom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31775-23 Sobico s posebnim vhodom oddam z dobro domačo hrano 2 gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Oli lo-Jo Prazno sobo s posebnim vhodom, v centru aH ne daleč, iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »20—20«. 31769-23 P. n. denarni zavodi — gg. hišni posestniki (ce)! Upokojen državni finančni uradnik z malo družino išče mesto hišnega upravitelja v Ljubljani, proti brezplačnemu stanovanju. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Hišni upravitelj«. 31815-21 Trisob. stanovanje zelo lepo. za Bežigradom oddam z avgustom, oziroma septembrom do zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31816-21 Sobo s poseb. vhodom in električno razsvetljavo, f blizu Tabora) v Japljevi ul. 13 ■oddam. 31797-23 Opremljeno sobo lepo. z eno ali dvema posteljama, snažno in po možnosti v bližini centra iščem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« .pod šifro ■»Trgovec«. 31783-23 Lepo sobo zračno, s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31790-23 Mesečno sobo s parketom in elektriko, prazno ali opremljeno oddam z avgustom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 31793-23 Sostanovalko po nizki ceni sprejmem v šentpet-erskem okraju. Naslov pove ogla-sni -oddelek »Jutwi<.. 31823-23 Opremljeno sobo oddam v Božni ulici št. 19 31824-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam s 15. julijem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 31820-23 Sobo lepo opremljeno — blizu obrtne šole oddam. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 31S27-23 Sobo oddam gdč. Naslov v oglasnem oddelku .»Jutra«. 31833-23 1k>pi*i Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno ln diskretno koncesij-oni-rani Zavod za sklepanje zakonov »Rezor«, Zagreb, pošta 3. Informacije io prospekte pošilja proti v-posla-ui poštni znamki u 10 Din 213-24 Gospod Ciril Na svidenje na določenem kraju ob 15 Vi- uri. Pozdrav Mici. 31764-24 Amalija Obilo sreče želi Mija. 317S0-24 Mlad trgovec želi v svrho takojšnje ženitve znanja z gospodično, čedne zunanjosti in neoma-deževane preteklosti, vajen» gospodinjstva in z večjim kapitalom. Le resne ponndbe, če mogoče s sliko je poslati na oglasni oddelek .»Jutra« pod šifro »Resen trgovec«. 31750-24 Kateri starejši — dobro situiran gospod bi hotel financijel-ho pomagati gospodični. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko -Zahvalna«. 317S)-24 Glavič Stanka pozivam, da se takoj zgla-si, sicer ga predam policiji --. Glavič, žena io otroci. 31651-31 »Usoda« Dvignite pismo pod isto značko v oglasnem oddelku »Jutra«. 31821-24 V oglasnem oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma: Avgust, Avtotura. Aiglon, Albert 1111. Akreditive, A. C., Bla^ajničarka, Boljjfia eksistenca, Brivski v*je-oec, Centrum, čeden lokal Dtbra žena, Dobava za jesen, Dtfbra, Dobro srce. Din 1130.000. DobeT plačnik Dobiček, Delikatesa, Din 30.000, Dobro honorirano, Elvira 100, Elitni 2000, Električar, Fant, Frizerska vajenka. F. R., Fotoaparat, Fab', Fiksum in provizija. Gospa. Garancija, Garantiran dobiček. Gostilna, Gostilna 100.000, Hišnica, Harmonija, Hrana 78 Inštruktor, Inoremec, Junij 31, T. O., Kavcija, Ka-petan. Krojač 24. Kavcije zmožna 15.000, Kupim avto, Kamniške pla.nine. Kriza. Konteristinja 100. Knjigovodja 100, Lepa bodočnost, Ljubljana-okolica. Lepa prilika, Miren. Morje 249. Merv. Motor. Malo izložbe. Monter, Mirna, Maj- da, Miza, Mlad kovač, Ma-nufaktura. Marljiv zastopnik, Mirna stranka brez otrok, Mirna stranka, Ma-cufakturna trgovina, Natakarica, Notranjsko, Notranjsko 10, Nizka cena, Nujno pomoč, Najmanj 20, Najlepša lega Podrožnika, Na prometni točki, Nastop takoj, Novejša tipa, Nemščina, Nepoznana 7, Otroci Odkritosrčnost 3, Opremljen lokal. Osamljen, Priden io pošten, Potovanje, Pekarna, Poštena prodajalka, Plemenit značaj, j^o-šten, Pridnost, Prerojenje, Prometnik, Popolna odkritosrčnost, Počitnice, Pridna in poštena, iPrcša 702. Prometen mlin, Pokojnina 34. Posestvo v Trebnjem, Samostojen polir, Plača postranska stvar, Pošten, Poštena učenka, Postrežnica, Plačam točno 200 Din, Po-sestnica, Priden sodar, Prvovrsten slaščičar, Prazna soba blizu kolodvora, Plačilo akreditiv, Perfektna. Praktikant, Plačilna, Pridna kuharica, Restavracijska kuharica, Besna ženi-tev, Reflekvenca, Romantično, Razumen in zmožen Soliden plačnik, Slikar, Samostojen, Stanovanje, Samostojna moč. Solnčna in mirna lega, Samostojna io varčna, Solidno, Stalna voda, Sposoben, Sigurfen uspeh. Stavbenik, Samostojen, S 1. julijem. Se odpovedujem s 1. julijem, Solidna stranka, Soliden plačnik, Sigurna naložitev, Stroga tajnost, S. M. C., Stavbni tehnik za potovanje, Snažen-solventeu,^ Samostojna in varčna, Skromen, Sem pridna in poštena, Soba A. S. 700-800, Samostojen trgovec, šivilja 22, Šofer - skladiščnik. Šiviljska pomočnica, Telefon v hiši, Trgovski lokal. Takojšnje plačilo, Tram:, Trgovsko naobražena, Takoj 666. Tiskarna, Univerzitetni docent, Ugodna prilika, Upokojenec 34. Ur, Uradnica, Upanje 55, Ugodno, Učenka, Udano. Udobno, Vesten in pošten, "Velika hvaležnost, Vodna vila, Vodna moč, Zanesljiva i,n poštena. Za ženitev, L modrim pasom, Zmerna cena, Zaupanje, Zavarovalnica, Zagotovljena eksistenca, Za 1. avgust ali pozneje. Zdravo podjetje. 15. julij, 111, 78. 147, 50, Ij—jlO, 3 vozički, 4sobno stanovanje v centru, 4 cilindri. 8175. 3122. 60.0(10, 550, 9694. 1777, 3764. 96So, 10, 100% čistega dobička, 8715. Američani! Iščem svojega strica Nikolaja Rakarja, ki je bil rojen v Breginju pri Tolminu, kot sin Marinija Rakarja. Kdor bi kaj vedel o njem, kje se nahaja — oziroma prosim njega samega, kot njegov nečak, da mi javi v nujni zadevi svoj naslov. Rakar Anton, pekovski mojster. Ljubljana, Cesta v Rožno dolino št. 7. 31809-31 Telefon 2059 Pianino skoraj nov poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31568-26 SivcM Veliko papigo zeleno (Amazonnenpapagei) kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31798-27 Kanarček je ušel Kdor ga ujame, naj ga proti nagradi odda na naslov: A. Šafee, Zrinjskega cesta 7/UI. 31832-28 Skobelni stroj za navadne stole, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31800-29 5? Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva it. 5 Novottf Novost! NajnoveJ« tluiinska pa-tetna železna zelo praktična tložljiva postelja s tapeciranim' madracom — praktična za vsaku bižu, hotele, za putujuče oso-be in nočne službe. Stane Din' 3W.—. Razpošt. ljam postom in tclczDi-cotn {>o povzetju,. Lesena ilužinska patentna zelo praktična slož-Ijiva postela s tapeciranim madracom. — Stane Din 2M___ Poljska paTcntna poslela sloiljiva praktična za touriste. vojake in za fcrijalne kolonije. Slane Dia 350___ LicgestuhT pralttičan za Icžanic in sedenje. Stane Dia 1».-., Po tem wnam £isto čohano perje ki« po Dia 48.— čisto belo gosje kg po Dia J30— in čisti puh kg po Dia. 25»— L. BROZOVIČ. ZAGREB Jlic« H. III. L. MIKUŠ Mestni trg Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — Razpis. Krajevni šolski odbor v Vodicah nad Ljubljano razpisuje Izvršitev napeljave elektrike v šolskem poslopju. Ponudbe je vložiti do 20. julija 1931 do 5. ure popoldne pri kraj. šol. odboru. Pojasnila se dobe pri šol. upravitelju. KRAJEVNI ŠOL. ODBOR V VODICAH, dne 7.' julija 1931. Predsednik: Gubanec Ivan s. r. Tajnik: Ostanek Franc s. r. 9222 Letovišče. Restavracija „Pod Kepo" 2 minuti od postaje Dovje—Mojstrana, Krasna lega, lepe izletniške točke, senčnat vrt, sveži gorski zrak, kopališče, lepo opremljene tujske sobe, električna razsvetljava, prvovrstna kuhinja, točna postrežba, nizke cene. Zahtevajte prospekt! 9193 Joško Poje. SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! Orahol rjavo orehovo olje »RAVE« proti opeklinam in za dobivanje zdrave zagorele __1 *! CMS polti. 8385 Mladi in močni ljudje se Vam smejejo ker Fle slabi. Znameniti zdravnik dr. Schmei-der in njegovi sodelavci so pokazali, kako se more tudi vsak slabejši in starejši moški (a tudi žeaa) naravnim po-tom pomladiti oziroma okrepiti. Pišite takoj, DOKLER JE SE CAS, za brezplačno pojasnilo na Apotheken-Bedarfs-Kontor, Abtei-lung F, Berlin SVV 48, Friedrioii-strasse 19. «272 Električni instalaterji Proda se zelo poceni razni stari instalacijski materijaI. Pogleda se pri »Domače tvornice predenja i tkanja d. d., Dugaresa. 920S Za orožne vaje Vam nudi najugodneje nnl-formske potrebščine, kakor sahlje, opasače, epolete. čepice Itd. A. K a s s i g t Ljubljani, 2idovska ul. 7. 222 infvrnuuii* Preklic Podpisani Kasesnik Dominik preklicujem, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja hčerka Hermina Kasesnik. Svarinf tem potom vsakega. — Dominik Kasesnik, Pesje pri Velenju. 31751-31 Aeroplanske delavnice Louis Breguet v Kraljeva potrebujejo ftrrcrozreilffe Ključavničarje — «zde/cva/ce orodja ki morajo biti prosti vseh obvez v zrakoplovni industr>! Potnih stroškov ne povračamo. V ponudbi treba navesti prejšnje službovanje in narodnost. Z ozirom na časopisna razpravljanja o določilih Zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih od 19. junija 1931, katera razpravljanja deloma ne odgovarjajo ciljem in duhu zakona, sporočam, da imam od 1. 1925 ozir. 1. 1927 informacijsko ozir. gospodarsko pisarno k a šnmsko* gospodarske in agrarno-reformne zadeve v Ljubljani, Zrinjskega cesta 15, telefon 2291. 9217 Ing. Anton Sodnik, avtor. šum. inženjer in sodni izvedenec. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi 5 Ljubljani.