Izhaja štirinajstdnevno. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Marksov trg 2/II. — Naročnina znaša mesečno 4 Din. Za Italijo
mesečno L 1 '50. Posamezna številka stane Din 2 —
Pripravljajte se na internacionalni mladinski dan!
Pred nami je 9. internacionalni dan revolucionarne delavske in kmetske mladine. Internacionalni mladinski kongres I. 1919 v Berlinu je določil, da se vrši mladinski dan vsako leto prvo nedeljo v septembru. Torej pride letošnji internacionalni mladinski dan na 2. september.
Od 26. avgusta do 2. septembra se vrši pri nas
ŽELEZNI TEDEN,
v katerem se je treba z vsemi silami vreči na agitacijo za vstop mladine v strokovne organizacije, v Nez. Delavsko Stranko Jugoslavije, za razširjenje »Proletarske mladine«. V Srbiji in na Hrvatskem ima proletarska mladina svojo organizacijo »Savez radničke omladine«; zato bo ona nabirala tudi nove člane svoje zveze, utrjevala že obstoječe organizacije itd. V Sloveniji nam vlada take organizacije ne dovoljuje, zato se moramo v teh dnevih boriti za ustanovitev
enotne zveze delavske mladine
za celo Jugoslavijo.
2. september kot poslednji dan »železnega tedna« se bo završil s shodi, manifestacijami in prireditvami delavske mladine.
Internacionalni mladinski dan naj bo mogočen protest
proti „Zakonu o zaščiti države**,
ki ne dovoljuje delavstvu politične enakopravnosti z ostalimi državljani in ki potiska del. razred v najhujšo gospodarsko bedo.
Internacionalni mladinski dan mora biti demonstracija združene proletarske mladine
proti fašizmu,
ki nastopa v Jugoslaviji pod imeni »Orjuna«, »Srnao«, »Hanao« in ki je skupni najnevarnejši sovražnik celokupnemu delovnemu ljudstvu, zlasti pa njegovi mladini.
Letošnji Internacionalni mladinski dan mora biti mogočna demonstracija
proti gospodarskemu izkoriščanju,
proti novemu imperialističnemu klanju,
ki ga pripravljata Imperialistična velika in mala ententa.
9. internacionalni mladinski dan mora biti demonstracija revolucionarne delavske in kmetske mladine
proti reakciji,
ki še vedno besni nad delovnim ljudstvom kapitalističnih držav.
Kakor je prvi maj bojevnl praznik celokupnega delovnega razreda, tako mora biti mladinski dan
Bojevni dan celokupne revolucionarne mladine.
Revolucionarne proletarske mladinske organizacije po vsem svetu se že pripravljajo za proslavo 9. Internacionalnega mladinskega dneva. Naj se tudi množice delavsko-kmetske mladine Slovenije pripravijo za častno izvedbo »železnega tedna« in mladinskega dneva, ki mora pokazati železno voljo revolucionarne proletarske mladine za boj do končne zmage, do udejstitve
socializma.
Zavedni mladi delavci in delavke, pojdite v teh dnevih med še spavajoče mlade proletarce in jih podžgite z revolucionarnim ognjem! Povejte jim, da mora celokupna proletarska mladina vseh dežela stopiti v
prednje bojevne vrste proletarske fronte.
Po vseh deželah doni signal, doni alarmni klic:
Ha delo, v boj, mlada garda delavskega razreda!
Mladi sodrugi in sodružice! Trdno pest, smelo odločnost, železno voljo! Naš klic naj vzdrami in povede v boj mlade proletarce po vseh obratih, tovarnah, rudnikih, vaseh in pisarnah!
Naprej, mlada garda proletariata! Živel 9. internacionalni mladinski dan!
in proletariat.
Vera, cerkev
Religija je opij za ljudstvo.
Karl Mare.
Vsak razredno- zavedni proletarec si mora biti na jasnem v tem vprašanju in dognano resnico razširjati med najširše kroge.
Mnogi sodnugi mislijo, da vera ni nasprotna revolucionarnemu socializmu, da lahko obenem verujejo v boga in v socijalizem, v zmago proletarijata. Tako mišljenje je poipolnoma napačno in sicer iz sledečih razlogov:
Mi vemo, da se politični dogodki, razredni boji, vojske, revolucije vrše po naravnih, družabnih zakonih. Te zakone razveja človeške družbe je z največjo točnostjo dognal Karl Marx, utemeljitelj znanstvenega socijalizma.
Marksistična teorija ugotavlja, da na razvoj človeške družbe ne vplivajo nobene nadnaravne moči (bogovi, hudiči itd.) — kar je jasno dandanes vsakomur, kdor gleda s svojimi očmi in misli s svojo glavo. Takih ljudi je vedno več in — kakor pripovedujejo ljudje, ki pridno obiskujejo cerkve in farovže — tudi duhovniki ne govore več tako, kot so včasih. Spominjam se, kako so kaplani začetkom svetovne vojne farbalk nevedno ljudstvo, češ, da je vojsko Bog poslal, da kaznuje grešnike in nevernike in da
se je treba obrniti od hudiča, moliti in prositi odpuščanja, potem bo Bog vojsko ustavil. Danes bi tega noben rovtar ne verjel več, zato se duhovščina previdno izogiblje take krščanske izobrazbe. Sploh, celo njeno delo v naših časih je v tem, da išče nevednost in kjer jo najde, da skrbi, da bi ljudstvo ne prišlo do spoznanja. In le, ker je v interesu vladajočih, roparskih razredov, da ostane nevednost ljudstva in otroška vera v nadnaravne in čudežne stvarii (bogove, posmrtno življenje, čudeže itd.) so religijozni, verski predsodki še danesi tako pogosti in mešajo celo zelo pametne ljudi.
Tudi spremembe v naravi se vršijo po njenih lastnih zakonih in v njenem, razvojlu ne najdemo delovanja nadnaravnih sil. Pred stoletji je cerlkev učila, da je Bog, ko je ustvarjal svet, najprej dal svetlobo, nato vstvaril solnce, da se ipo nebu sprehajajo luna in zvezde, da razveseljujejo človeka (kakor piše sveto pismo stare zaveze). Še nedavno je učila z vso resnostjo, da je Bog ustvaril vsako žival in rastlino posebej iri jo poslal v svet:	Pojdi in množi se! —
Nima smisla, da bi naštel vse, kar je včasih bilo edino zveličavno, odkoder pa se je verski nauk umaknil, ker je znanost dognala resnico. Znano je, kakšni boji, kako nespravno sovraštvo je vladalo
vedno med znanostjo na eni in verskimi bajkami in fantazijami na drugi strani.
Ne samo v teoriji se jasno kaže, da vera ne more biti zaveznica in da sploh ne more biti združena z revolucionarnim1, res socijalističnim prepriča-njem, nego tudi v praksi. Bilo bi pa zanimivo in koristno razpravljati o raznih verah in cerkvah, zlasti kako so nastali razni moralni nauki(nauki, kako naj ljudjle živijo). Priporočamo vsem sodrugom, da oitajo tozadevne brošure; v tem članku pa se moramo baviti konkretno s stališčem napram verskem položaju pri nas. Katoliška cerkev se smatra na življenje in smrt zvezano s kapitalizmom (kar je z ozirom na“ izkoriščevalni značaj nje same popolnoma naravno) in vera je bila vedno najglasnejša, ko je buržuazija dvignila svojo gonjo jproti revolucionarnemu delav-kemu razredu. Vsatko revolucijo je razglašala za bogokletno prekucijo« ateistov (onih, ki ne verujejo v boga) in sipala ogenj in žveplo nanjo in na njene predstavnike. Ob takih prilikah pogolstejel ponavlja iz svetega pisma opomine pokornosti, ponižnosti in ljubezni do sovražnikov (katere v boju za svoje go-spodstvo in svoj žep vedno na zares bogokleten način pozablja). Zgodovina ne pozna slučaja, da bi katoliška cerkev kdaj v dejanju (v besedah že, kadar je govorila ljudstvu, da ga nalaže) nastopila za pravice zatiranih in izkoriščanih, za zahteve proletari-jata, ampak vedno je bila na strani vladajočih prestolov, gospode. V svetovni vojni, ko so kapitalistične vlade pognale množice delavcev in kmetov v klavnico za svoje, profite, kaj je počela cerkev? To stvar ponavljati je zelo dolgočasno, a žalostno dejstvo je, da ljtudstvo to pozablja.
Mislimo, da je jasno, da med cerkvijo in pravim socijalizmom ni mostai, da sta si vera in socijalistično revolucijonamo prepričanje kot ogenj in voda.
Kakšno mora biti stališče proletarske vlade napram cerkvi? Katekizem pravi, da je cerkev društvo vernikov, ki imajo isto vero, zakramente itd. To je res. Brezdvomno j!e pa tudi, da ima v cerkveni hijerarhični organizaciji oblast duhovščina, ki je zvezana, da prejema gotove dohodke od vernikov, izko-riščavajoč njihovo nevednost in neizobražnost. In ta družba je z družbo drugih izkoriščevalcev, kakor veleposestnikov, kapitalistov in njihovo državo zvezana. pomaga pri njenem zatiranju delovnega ljudstva in prejlema od nje pomoč. Zveza cerkve z državo obstoja že od zdavnaj. Zlasti ozko .je bila zvezana cerkev s fevdalno državo graščakov in veleposestnikov. To je naravno in jasno, ker vemo, da je stvar fevdalne države b'la, da ščiti veleposestnike, cerkev sama pa je bila najmogočnejši veleposestnik, razpolagala je z milijoni hektarjev. Ti dve sili, duhovščina (prvi stan so jo tedaj imenovali) in fevdalno plemstvo (drugi stan) sta se združili v skupno fronto
preti delovnim množicam, da s skupnimi silami ohranijo svoje gospodstvo. Za časa borbe buržuazije, kapitalističnega razreda proti plemstvu in,njegovi fevdalni državi, se tudi cerkev ni rešpektiraila. Boj proti cerkvi je bil ponekod (v Franciji) zelo oster, ponekod manj1. Z zahtevo ločitve cerkve od države je nastopila že liberalna buržuazija in meščanska demokracija1. Buržuaziji seveda ni šlo za to, da pomaga delovnemu ljudstvu, kar je seveda, da zakrije svoje lastne izkoriščevalne namene proglašala, ampak da ona sredstva, ki jih je država dajala cerkvi, dobi v svoje roke. V isti meri, kakor je boj delavskega razreda proti kapitalizmu postajal hujši in odločnejši, je liberalna , napredna buržuazija boj proti cerkvi opustila, da ne izgubi tako dobrega zaveznika. Spoznala j!e, da je koristnejše, diai se sporazume s cerkvijo, kupila je njene molitve za boj proti socija-iizmu, da izkoristi vpliv cerkve na neizobražene in nevedne množice, da* vzdrži v njih suženjsko, hlapčevsko pokornost. (Vsaka oblast je od Boga. )
Ista stvar se je zgodila pri vprašanjiu ločitve cerkva od šole. Najhujši boj za to se je vršil od strani buržuazije in malomeščanstva v Franciji. Šlo je za to, da se cerkvi vsako poučevanje v šolah sploh prepove; končalo se je pa s kompromisom s katoliško duhovščino. Clemenceau, nekoč hud nasprotnik cerkve, jei pozval duhovščino k sebi, j!o pozval, naj pozabi staro sovraštvo in je lastnoročno razdelil med njene zastopnike odlikovanja za patrijotizem. V boju za izkoriščanje drugih dežel (vojska z Nemčijo), v boju proti delavskemu razredu sta se buržuazna država in cerkev vedno družile in se medsebojno podpirale. Ta njena zveza je najtrdnejša takrat, ko je nevarnost blizu. Obstoju kapitalizma pa grozi velika nevarnost po prvi svetovni vojni in slučaje a la Clemenceau mamo po celem svetu tudi v mali Sloveniji. Dolgoletni voditelj slovenske liberalne buržuazije dr. Tavčar je jeseni 1. 1920. vstal, da brani katoliško vero in cerkev pred socijalizmom (seveda ne pred Bernotovim!).
Proletarijat bo izvedel ločitev cerkve od države in šole. Da bo pri tem naletel na odpor cerkva, je naravne. Ločitev cerkve od države pomeni, da izgubi duhovščina svoje najmočnejše orožje, religijozno propagando, cerkveno črno umetnost v šoli, v delu za utrditev svojega vpliva.
V prvem odstavku omenjene naloge, ki jih ima razrednozavedni proletarijat v boju proti religijoz-nim predsodkom ljudstva1, so v prvi vrsti naloge raz-rednozavednega dela proletarske mladine. Vsako izobraževalno delo spodjeda avtoriteto vere; razkrinkavanje cerkvenih naukov in stremljenj, propaganda marksizma, nauka o pravih vzrokih socijailnega razvoja in političnih dogodkov, razširjanje tozadevne literature — to so njene naloge. Tako je delovala
132
proletarska mladina vedno in povsod. Zlasti pa je danes naša nujna dolžnost, da to storimo. S parolo avtonomije so slov. klerikalci privabili k sebi ljudstvo, ki si od nje obeta zboljšanje svojlega položaja in manjše izkoriščanje. Ker je vse le vaba, bodo klerikalci začeli z vso močjo s svojo versko propagando. Katoliški shod v avgustu naj bo začetek tega. Proletarska mladina, bodi na svojem mestu 'in razkrinkaj te volkove v ovčji koži!
Zakon o ustrojstvu vojske.
Beograjski parlament je prinesel nov zakon o vojiaki.Vse meščanške stranke od radikalne do klerikalne so si bile edine in složne pri vprašanju tega zakona. Zakaj? Mar iz takozvane ljubezni) do domovine, iz patriotizma? Še daleč ne, za to složnostjo meščanskih strak se skriva nekaj popolnoma drugega.
Vojska, kot en sestavni del aparata meščanske države, služi za obrambo vladajočega meščanskega razreda. Vladajoči razred uporablja vojsko za svoje interese, v svojo korist. To se je najjasneje pokazalo v zadnji svetovni vojni. Vojni' hujskači, škofi itd. so govorili, da se vodi vojna za »vero, dom, cesarja7 . Ljudstvo j'e tem lažem nekaj časa verjelo, a kmalu je spoznalo, da se ni borilo in umiralo za »domovino7, ampak za mastne dobičke kapitalistov in oderuhov.
Kaj 'ima danes od vojske delovno ljudstvo v po-edinih državah. V onih državah, ki so »zmagale«, se del. razred še huje zatira in se mu nalaga še večja vcjna bremena, v premaganih državah pa še huje strada, edino v Rusiji - uživa pravico in svobodo. — A kapitalisti) so po vseh državah neizmerno obogateli. N. pr. v »premagani« Nemčiji ima danes znani Stinnes vse v svojih rokah, njegovo bogastvo je bajeslovno, a nemško delovno ljudstvo strada kot še nikdar. Edino v Rusiji ni tega, ker tam so vrgli ed-lavci in kmetje kapitaliste.
Kapitalisti rabijo torej vojsko za to, da večajo svoje bogastvo in da s prelito krvjo milijonov delavcev in kmetov pridobljeno bogastvo ohranijo. Zakaj se ne razorožijo danes države? Ker kapitalisti potrebujejo za svoje profitarske namene — vojsko, ki varuje njihove zaklade in jim pridobi nove
Kapitalisti ne večajo v vojnah svojega bogastva edino na ta način, da osvajajo nove pokrajine, mesta in tovarne, ampak še na drug način. Kateri je ta način? To pove najbolj jasno sam »zakon o ustrojstvu vojske«. On namreč pravi, da se mora v slučaju vojne delavstvo, ki ne gre na fronto, ampak ostane pri svojem delu — da se mora to delavstvo militarizirati, to se pravi, da se obsodi na smrt vsakega, ki bi bil za štrajk za zboljšanje položaja. Kajti štrajk se smatra
za upor in upornega vojaka se ustreli. Kaj sledi iz tega? Vsi vemo, kako narašča z vojno draginja. In evo, po zakonu se zaibranjuje mezdni boj delavcev za dosego zvišanja plač sorazmerno z naraščajočo draginjo. Kapitalist torej v vojni lahko veča svoj' profit, medtem ko plača delavca ostaja ista.
»Zakon o ustrojstvu vojske« pove še en namen, kateremu služi vojska v meščanski državi. On namreč pravi, da mora biti vojska »podpora zakonitosti v državi :. Kaj pomenjajo te besede, bomo takoj videli, če pogledamo, kaj se smatra v Jugoslaviji za zakonito in državotvorno. Državotvorni elementi so edino-le radikalna stranka in »Orjuna«, protizakoniti, protidržavni pa so komunisti, republikanci, kmetje, ki se bore za federativno ureditev Jugoslavije, skratka celokupno zavedno delovno ljudstvo mest in vasi se smatra za protidržavno. Po zakonu se bo torej uporabljalo vojlsko tudi proti delavskemu razredu v državi sami.
Kako je to mogoče? Samo (poglejmo malo v kratko zgodovino Jugoslavije, pa bomo takoj razumeli vso stvar. Ko so se 1. 1920 dvignili železničarji za zboljšanje svojega gmotnega položaja, se jlih je naprej militariziralo in potem streljalo na Zaloški cesti. In streljati jih je dal Kristusov služabnik, kaplan dr. Korošec kot železniški minister. Pa bo rekel kak zaslepljenec: s to stavko so hoteli boljlševiki izvršiti preobrat v Jugoslaviji. To je laž, s katero je jugcslov. buržuazija varala javnost, da bi si oprala z narodno krvjo oškropljene roke. Tovariš, ki še veruješ tej laži, vprašaj železničarje, pa ti bodo povedali, da so stavkali zato, ker oni 'in njihove družine ni::o mogle več živeti. Vidite, in tako lahko postopa buržuazija pri vsaki stavki. Ker ne more streljati na delavce, če bi rekla, da postopa proti njim, ker hočejo boljši košček kruha na račun njenega profita, pa pravi, da je to boljševiški nameravani prevrat.
»Zakon o ustrojlstvu vojske« predvideva tudi veliko nadoblast oficirjev nad vojaki, nadalje 18 me-ečno službovanje. Vsak pameten človek ve, da za ono izvežbanj ni potrebno 18 mesecev. Zakaj se torej zahteva 18 mesečno službovanje? Da se vojake — mlade kmetske in delavske sinove — zdresira v pokorne pse, da se jih navadi misliti, da so oni vojaki in ne sinovi del. razreda. Po novem zakonu bomo še dalje službovali po Makedoniji in Albaniji.
In medtem ko ta zakon predvideva vse, kar je koristno za buržuazijo In oficirje, nima niti enega paragrafa za zaščito vojakov in rekrutov. Torej se bo po starem prevažalo v mrzli zimi in nezakurjenih, prenapolnjenih vagonih rekrute sem in tja, torej se bo vojake še nadalje pretepalo.
Še eno moramo pripomniti! Klerikalci vpijejo, da so edini zaščitniki slovenskega ljudstvai. Kaj so delali ti zaščitniki ljudstva pri razpravi o tem zakonu?
Bili so za njega in še povdairjali, da je treba povečati vojno mornarico, predlagali so torej, da delavno ljudstvo plačuje nove davke za vojne ladje. Kristus je rekel: Ne ubijaj! in klerikalci v imenu Kristusa pravijo — dosedanja morilna orožja še ne zadostujejo. Zapomnite si to, kmetski sinovi, povejte to svojim materam in očetom!
Meščanstvo je torej sprejelo tak zakon, kakršen mu je potreben. To moramo imeti pred očmi pri presojanju Zakona o ustrojstvu vojske«.
Delavsko-kmetska mladina vsega sveta se bori proti imperialističnemu oboroževanju proti malomeščanskemu pacifizmu (kakor ga pri nas zastopajo klerikalci, -ocialpatrioli in Radičeve), za ukinjenje vseh »mirovnih pogodb, ki so jih imperialisti sklenili v svojo korist v Verseju, St. Germainu, Trianonu, Si. Margheriti, Lausanni itd., za delavsko kontrolo nad produkcijo vojnega materiala in njegovega prevažanja, za zboljšanje gmotnega in pravnega položaja vojakov.
Krščanski socializem
Klerikalci imajo polno sredstev za varanje delovnega ljudstva. Kmetu govorijo na en način, bogatim posetnikom, gostilničarjem itd. na drug, delavcu na tretji in del. mladini na četrti način. Za poslednja dva so izumili krščanski socializem.
Kaj je krščanski socializem? Krščanski socializem je klerikalizem, preurejen in prilagojen delav-
čevi duši. Krščanski socializem 'je sredstvo za širjenje klerikalizma med delavstvom. Krščanski socialisti v Avstriji so najhujši monarhisti, ki agitirajo za vrnitev Habsburžanov, na Madjarskom predstavlja krščanske socialiste Horti, ki je dal ipobesiiti in pozapreti že nai tisoče delavcev, poljski kršč. socialisti najbolj navdušeno agitirajo za vojno piroti sovjetski Rusiji, naši kršč. socialisti so si pa nadeli navidezno zelo revolucionarno krinko. Tako krinko so si nadeli radi tegai, ker je naše delavstvo revolucionarno razpoloženo. Pravi; krščanski socializem pa predstavlja g. Pollak, ki najbolj nekrščansko izkorišča evoje d'eilavce, zlasti delavke, pravi kršč. socializem se vidi v škofovih pastirskih pismih, v katerih se kliče boga in hudiča na »uporne, brezverne« delavce in boljševike, pravi kršč. socializem se je pokazal na Zaloški cesti. Torej v besedah, v teoriji so naši kršč. socialisti sijajni, revolucionarni frazerji, v praksi pa kapitalisti ali vneti zaščitniki kapitalistov.
Če pogledamo malo globlje v kršč. socialistične fraze in teorijo, vidimo, da j!e on tudi v svoji teoriji popolnoma kontrarevolucionaren, reakcionaren. Kajti kršč. socializem trdi, da morata obstojati gospodar in hlapec, izkoriščevalec in izkoriščanec, bogatin in revež, kapitalist in delavec. In on pravi, da mi trpimo za podedovani greh Adama in Eve, ter za svoje grehe. On uči, da se delavec ne sme revolucionarno boriti proti kapitalistu, ampak da' mora oba vezati krščanska ljubezen«. Delavcu pravi, da naj potrpežljivo prenaša naloženi mu jarem, da se mu bo v nebesih bolje godilo. In kaj pa so nebesa? Sodrug Bu-
Podlistek:
J. Reed :
10 dni, ki so pretresli svet.*
Kili smo pri Sniolnijeveni poslopju, katerega masivna fasada ,je popolnoma tonila v luči. Iz temine bližnjih ulic so se izlivale brezkončne množice temnih postav. Neprestano prihajanje in dirjanje avtomobilov in motornih koles. Pribobnel je orjaški oklopni avtomobil slonove barve z dvema s stolpa vihrajočima rdečima zastavama. Bilo je mrzlo in rdeči gardisti, ki so stali pri zunanjih vratih, so napravili ogenj. Tudi pri notranjih vratih ogenj, pri katerega plapolajoči svetlobi so straže le težko pregledale naše potne listine in nas premerile od nog do glave. Na obeh straneh vrat so bile postavljene štiri strojne puške. Pod drevesi na dvorišču temna čreda oklopnih avtomobilov z navitimi motorji. Neskončno dolgi, goli, skoro temni hodniki so odmevali od topega hruma marširajočih nog, klicanja in vpitja. Delavci v bluzah in okroglih, črnih kožuhovinastih kapah, večinoma s puškami oboroženi; vojaki v surovih, umazanopobarvanih plaščih in sivih kapah; tu in tja kak voditelj — Lunačarski, Kamenjev — sredi sem in tja hitečih, razburjenih, zgovornih skupin, z napetimi, skrbi pol-
* Tu prinašamo izvlečke iz te svetovno razširjene knjige.
nimi obrazi, orjaškimi zvezki aktov pod pazduho. Havno se je končala izredna seja petrograjskega sovjeta. Ustavil sem Kanonijeva. malega, okretnega moža, s širokim, živim obrazom in kratkim vratom. V gladki francoščini mi je prečita! ravno sprejeto	’oluci jo:
Petrugrajski sovjet delavskih in vojaških deputatov pozdravlja zmagovito revolucijo petrograjskega proletariata in petrograjske garnizije ter povdarja zlasti enotnost, organiziranost, disciplino in složnost v dejanju, kar so' pokazale množice pri tej vstaji.« itd.
■ Vi mislite torej, da ste zmagali?«
Stresel je z rameni.. .Delati imamo še strašno mnogo. Stojimo šele pri začetku«.
Na stopnicah sem naletel na Kjazanova, podpredsednika strokovnih organizacij; temno je gledal in se oprijemal svoje sive brade. »Bedasto! Totalno bedasto!« je kričal. »Evropejski delavci prav nič ne mislijo na to, da bi marširali. Vsa Rusija. Dvignil je roko v raztreseno gesto in odhitel.
Bila je pomembna seja. V imenu revolucionarnega vojnega komiteja je Trockij naznanil padec provizorične vlade.
»Lastnost meščanskih vlad je, da varajo ljudstvo. Mi, sovjeti delavskih, vojaških in kmetskih deputatov pa nameravamo napraviti eksperiment, kakršnega še ni v zgodovini. Mi gremo za tem, da stvorimo vlado, ki ne bo poznala nobenega drugega cilja kot blagor delavskih, vojaških in kmetskih množic . Pojavil se je Lenin, pozdravljen z ogromnim viharjem navdušenja napovedujoč zmagovito vstajenje proletariata
harin pravi, da se Je dvignil z zrakoplovom proti nebu in je pri tem konštatiral, da so nebesa — prazen zrak.
Po kršč. socializmu mora delavec hvaležno prenašati svoj jarem, kajti nič« se ne zgodi brez volje božje«. Torj vse to je dal pač neskončno pravični in usmiljeni bog, da nas preizkusi in nas po prestani izkušnji osreči s tem, da ga gledamo po smrti od obličja do obličja. Kršč. socializem pa pravi, da ne skrbi za tvoje življenje na zemlji, ampak pripravljaj se na življenje — po smrti. Torej pridno garaj, kopiči profit g. Pollaku, bankam itd. in bodi vesel, da smeš garati enemu krščanskemu« kapitalistu.
Socialni principi krščanstva oznanjajo bojazljivost, samozamičevanje, poniževanje, hlapčevstvo, skratka ve lastnosti ničvrednega človeka.
Krščanski socializem ubija proletariatu vero v svojo moč — predpogoj za uspešen boj in zmago proti: kapitalizmu. Krščanski socializem odvrača delavca od boja, s tem da mu pridiguje o bogu, njegovi neskončni pravičnosti, usmiljenosti in previdnosti. Kršč. socializem uči delavca, naj ne godrnja, naj se me upira, ampak naj veruje v neskončno božjo modrost, po kateri mora del. razred trpeti iz vzrokov, ki jih pač ne more razumeti omejena človeška pamet.
»Moli in delaj!« — to je princip kršč. socializma. To se pravi: Delaj ves teden po 12—16 ur, v nedeljo pa pojdi v cerkev in zahvali boga, da si smel in mogel delati. Ako bi se delavstvo ravnalo po tem receptu, bi se mu slabše godilo kot staroveškim sužnjem.
Mi vemo, da proletariat si edino takrat zboljša svoj položaj in uresniči svoj ideal, ako ima dovolj \ere v sebe samega, v svojo moč in ako se s to samozavestjo bori. Če bo pa čakal na boga«, bo pa lahko poginil in ker duhovniki ne pokopavajo ljudi zastonj, je še vprašanje, kako ga bodo pokopali. Proletariat se mora zavedati, da je bog — človek sam.
Proletariat je revolucionaren, kršč. socializem je pa nauk suženjstva.
Krščanski socializem iz naštetih vzrokov nima več tal med industrijskim proletariatom:, ki ima vedno večjo vero v svojo moč, v svoj! razred in ga dnevne izkušnje v boju s podjetnikom in kapitalizmom sploh vedno bolj utrjujejo v prepričanju, da si more edino le z razrednim bojem temeljito zboljšati svoj pold-žaj. Industrijski proletariat se zaveda, da nad človekom in naravo ni nobenega tajinstvenega boga, da je danes razen v Rusiji gospodar sveta — kapitalizem in da je proletarski razred tisti, kateremu pripada bodočnost.
Krščanski socializem ima svoja tla še v obrtništvu, v delavcih, zaposlenih po malih obratih, ki še nosijo na sebi pečat srednjeveškega cehovstva. Ker si ta panoga današnjega družabnega sestava še ne more raztolmačiti naravno zapletenega današnjega življenja in pojavov v njem, išče vzroka temu v neki nadnaravni, tajinstveni sil, imenovani bog. To je ravno tako, kakor je prvi človek-divjalk molil solnce, luno, nebo itd. kot bogove, da bi si naklonil njihovo milost. Danes ne molimo več teh naravnih sil, ker si jih je že človek deloma podredil. Mi bomo pobijali
po vsem svetu. Zinovjev: »Ruski proletariat je z današnjim dnem poplačal svoj dolg internacionalnemu proletariatu. Mi smo zadali strašen udarec proti vojni, smrtni udarec proti vsem imperialistom in proti rablju Viljemu posebno«.
Jaz sem našel mesto poleg Petrovskega, anarhističnega delegata iz Obuhove tovarne. Bil je neobrit in umazan, od utrujenosti se je komaj obdržal pokonci. Tri noči je, ne da bi kaj spal, delal v revolucionarnem vojnem komiteju.
Bila je deseta ura zvečer.
Dan, v slabo pristajajočo uniformo vojaškega zdravnika oblečen, suh mož z mehkim obrazom, je pozvonil. Naenkrat je nastala tišina, katero je molilo le prepiranje ljudi pri vratih dvorane.
»Oblast je v naših rokah«, je pričel resno, za trenutek prenehal in nadaljeval s tihim glasom: »Sodrugi! Kongres sovjetov se sestaja pod tako nenavadnimi okoliščinami in V tako izvanrednem momentu, da boste razumeli, zakaj smatra centralni izvrševalni odbor za nepotrebno, obračati se na vas s političnim govorom. To vam bo tem jasnejše, če se spominjate, da sem jaz član centralnega izvrševalnega odbora, in da se v tem momentu v zimski palači obstreljuje naše strankine sodruge, ki zvesto izpolnjujejo naloge, naložene jim od c. izvrš. odbora.« (Gibanje.)
> S tem otvarjam prvo sejo drugega kongresa sovjetov delavskih in vojaških deputatov.«
Volitev predsedstva se je izvršila v splošnem nemiru. Rezultat: 14 boljševikov, 7 socialrevolucionarjev, 3 menjševiki
in 1 internacionalist (Gorkega skupina). Možje starega centralnega izvrševalnega odbora so zapustili tribuno. Na njihovo mesto prihajajo Trockij, Kamenjev, Lunačarskij, Kolontajeva, Nogin. Vsa dvorana se je dvignila, viharno jih pozdravljajoč. Nastop boljševikov je bil enormen. Od osovražene sekte pred komaj štirimi meseci do sedanjega položaja kot voditeljev velike, v splošnem	uporu vstajajoče Rusije.
Kamenjev je	objavil dnevni red:	1.	Stvoritev vlade,
2.	Vojna in mir, 3. Konštituanta. Dvignil se je Losovski in sporočil, da so se vse frakcije sporazumele, da predlagajo kongresu, da sprejme poročilo petrograjskega sovjeta in o njem diskutira, da se da besedo zastopnikom različnih pol. strank in da se šele potem preide na dnevni red.
Hipoma zadoni nov ton, globokejši od hrupa množice, dolg, vznemirjajoč — ostri streli toppv. Vse gleda plašno skozi okna, mrzlično vznemirjeno. Neprestano, metodično, topo grmenje topov. Delegati kriče drug nad drugim. Tako, med pokanjem strelov, v temni noči, s sovraštvom, strahom in brezskrbno smelostjo se je porodila nova Rusija.
Menjševiki in	socialrevolucionarji so bili	razburjeni	nad
tem	in so kričali, da medtem ko naj sklepa	kongres o	pre-
vzetju oblasti, se že bije boj na ulicah. Odvračali so vsako odgovornost na dogodkih, ker so boljševild pripravili upor tik pred kongresom. Grozili so, da zapustijo dvorano. Množica pa razburjeno kriči nad menjševiki in social-revolucionarji: Izdajalci!« — Mlad vojak stopi na oder in govori: »Sodrugi! Nobenih papirnatih resolucij in besedičenj več, ampak deja-
kršč. socializem v teh vrstah najuspešneje s tem, ako razkazujemo resnični družabni razvoj, gonilne družabne zakone itd. in jim kazali pot ter jih tudi vodili na tejl poti k končnemu osvobojenju človeštva.
Socjrug!!!
V »Železnem tednu« vprašaj vsakega,
še ne čita Proletarske Mladine«, a podpira protidelavski tisk in se opija v alkoholu.
.še ne čita svojega časopisa, časopisa, ki se bori za njegovo korist, zastopa njegove interese
Zakaj
Zakaj
»Versko« delo parlamenta.
Naš parlament, oziroma razni odbori v tem parlamentu zelo živahno« delajo. V tem živahnem delu je sklenil odbor za izdelovanje zakona o srednjih šolah, da je verouk obvezen.
Mi se temu niti malo ne čudimo, ker v miktari-stični državi kakor je SHS, mora biti zagotovljen vpliv duhovščine vseh veroizpovedanj, kajti roka roko umiva. Duhovn ici služijo meščanski družbi in kapitalu, a meščanska država jim mora dati poleg denarja tudi možnost, da zastrupljajo mladino.
Kakor blagoslavljajo morilno orožje in pozivajo narode na klanje za korist kapitala, tako morajo duhovniki tudi učiti, mladino in otroke, da je njihova prva dolžnost pokorščina do vladajočega razreda, da
nja! Mi moramo prevzeti oblast v svoje roke! Naj zapustijo ti izdajalci kongres. Armada ni z njimi«.
Vihar navdušenja je zabučal po dvorani. To je bil glas vojakov. Milijoni delavcev in kmetov v vojaški suknji so tako čutili in mislili.
Odhajal sem. Ko sem stopal z množico v mrzlo noč, smo našli frontno stran Smalnija izpremenjeno v orjaški park prihajajočih in odhajajočih ovtoniobilov, katerih ropot so nad-glasovali v odmerjenih premorih sledeči si zamolkli streli topov. Velik tovorni avtomobil, na njem možje s puškami, sprejemajoč od zdolaj velike zavoje.
»Kam vozite?« sem zaklical.
»Na vse strani. Po vsem mestu!« mi je odgovoril z veselim glasom mlad delavec.
Pokazali smo svoje listine. »Pojdite z nami!« so nas povabili. Ali najbrže se bo streljalo«. Splezali smo na avtomobil. Voz je sunil naprej in mi smo padli nazaj na one, ki so plezali na avtomobil še med vožnjo. Nekdo je odvezal zavoj in pričel metati polne roke časopisov z voza. Mi smo delali isto, zapuščajoč na ta način za nami gost oblak frfotajočih belih listov, medtem ko je avto bobnel skozi temne ulice....
Proti jutru je ponehalo streljanje. Provizorična vlada je bila vržena. Sedaj je veljalo, osvojiti Rusijo in ' potem svet! Ali bo Rusija sledila in se dvignila? Tn ostali svet, kaj bo on storil? Ali bodo ljudstva sledila klicu in šla v svetovni val?
(Dalje.)
se ne smejo upirati krivici, ampak da potrpežljivo čakajo na pravico — po smrti.
A medtem ko naj čaka delovno ljudstvo na raj po smrti, uživajo popi, bogataši, gospoda raj na tem svetu. Da pa tako ostane, imamo tu cerkev, ki čuva današnji sistem poleg žandarmerije, policije in Orjune«.
1914 —1923.
Pred devetimi leti je izbruhnila svetovna imperialistična vojna. Kajti svetovni položaj je bil tako zapleten, da mil bilo več iz njega mirnega izhoda. Osvojitev novih trgov za izkoriščanje in prodajanje svojega blaga j!e postal neizogibni življenjski pogoj kapitalistov. Nobena kapitalistična država pa mi hotela tega odkrito priznati in prva napovedati boj.
In šla je na podvojeno delo tajna diplomacija poedinih držav. Sarajevski atentat in ultimat Avstrije Srbiji je bila samo pretveza, da se vname že dolgo pripravljam boj za zmago ene ali druge kapitalistične države. In takoj nato je pričel meščanski tisk z najhujšo šovinistično gonjo in hujskanjem na vojno. Gesla te ostudne gonje so bila po vseh deželah ista, pri nas kot v Franciji, Rusiji itd. Povsod je pisal meščanski tisk, da se gre »za obrambo domovine«, »vere«, »cesarja«, »pravice« itd. In socialna demokracija je pokorno jecljala v svet ta gesla, ki so jih izumili kapitalisti, da navdušijo ljudi za klanje, kakršnega še ni bilo.
Za kulisami so se zadovoljno smejali kapitalisti, ker so tako lahko prevarali ljudstvo, da se gre za domovino, vero in pravico, medtem ko se je šlo v resnici za petrolej, premog, denar. Zadovoljno so se krohotali, da bodo s temi gesli uresničili svoj namen: uničiti nasprotnega kapitalista in polastiti se njegovih tovarn, rudnikov, ladij in kolonij. Nikdar več ne bo zaznamovala zgodovina take internacionalne laži. Nikdar še ni bila buržuazija tako spretna v izberi maske za dosego svojega cilja.
In milijone kmetskih in delavskih sinov vseh dežela, vseh barv in jezikov, Evrope, Azije, Afrike, Amerike in Avstralije je kapitalizem iztrgal iz doma in jih poslal na bojna polja. Štiri leta so se morili ljudje, sinovi delovnega Ijhdstva med seboj, se zakopavali na tisoče kilometrov v zemljo, živeli divjaško življenje in v imenu boga, vere in cesarja ubijali noč in dan. In rezultat tega klanja je bilo, da je padlo, se pokvarilo, zbolelo itd. nad 35 milijonov zdravih fantov, mož, žeina in otrok; cele pokrajine so ostale opustošene, in za vse to je plačalo ljudstvo 208.245.905.622 dolarjev.
Rusko delovno ljudstvo je pospešilo konec vojne s tem, da je vrglo carja, kapitaliste in sklenilo mir z Nemčijo. Ententa (Francija. Anglija, Amerika. Ttalija)
je premagala nemški in avstrijski kapitalizem in napravila mirovne pogodbe, ki ogrožajo svet s ponovno svetovno, imperialistično vojno. »Zmagovite« države so si razdelile svet, ustanovile polno malih držav: SHS, Poljsko, Češko itd. Veriga teh državic tvori »pufer« med revolucionarno Rusijo in srednjimi silami, v katerih so najbolj dani pogoji za prol. revolucijo. Te državice služijo za temelj vseh kontrarevolucionarnih podjetij. One so orodje zlasti v rokah Francijle. Z Jugoslavijo drži ona Italijo v šahu, Romunijo in Poljsko ima zlasti zai vse korake proti Rusiji, s Češko in Romunijo kontrolira Madjarsko itd. Nemčija in Avstrija sta v železnih krempljih, ki so v službiil Francije. Anglija jte zavladalai v kolonijah, Amerika pa hoče ugnati Anglijo in Francijo.
Sklenjene mirovne pogodbe ne zadovoljujejo niti zmagovalcev samih. Tatovi še niso dovolj nakradli. Sedaj, ko so oropali premagane, se hočejo pa še med seboj stepsti za naropani plen. Mi stopamo v novo fazo, namreč v boj med roparji, ki so še nedavno skupno plenili. Ta nasprotstva se z vsakim dnevom poostrujejo. Trn v peti vseh kapitalističnih držav pa tvori Sovjetska Rusija, ki se kljub vsemu utrjuje, medtem ko kapitalizem stalno propada.
Prišlo bo do nove, še strašnejše vojne, če je ne bo preprečil proletariat v svojem revolucionarnem razrednem boju in vrgel kapitalizem, predno bo stopil v novo vojno.
Nemška soc. demokracija ob vojnem izbruhu.
Ne od zunaj, ampak od znotraj je prišla avgustova katastrofa nad proletarskim razrednim gibanjem; ne slučajno, ampak kol neizogibni rezultat stanja, v katerem se je nahajalo ob vojnem izbruhu.
Predpogoj za vsako politično oblast je akcijska sila, predpogoj za vsako akcijsko silo je enotnost volje'in njen predpogoj zopet: enodušnost v cilju in sredstvu akcije. Ti predpogoji so obstojali v socialističnih strankah za vsakdanje potrebe, ali manjkali so skoro povsod za poslednja velika vprašanja. V državi in gospodarstvu, v notranji in zunanji politiki so se bližale pred vojno tudi v Nemčiji in zlasti tu velike odločitve. Nemška socialna demokracija se jim je izognila. Čutila se je slabo in bila je tem slabotnejša, čim bolj je skrivala svojo bolezen pod pompozni plašč silnih besed in številk. K Liebkneeht.
14 dni imaš še časa, da si začrtaš agitacijo za
»Proletarsko Mladino«!
Najmanj dva nova naročnika moraš v »železnem tednu« pridobiti in nabrati 10 Din za
Tiskovni sklad »Prolet. Mladine«.
Resolucija rdeče strokovne internacionale o delu med mladino.
Z vsakim dnevom se vedno jasneje kaže, da se reformistična amsterdamska strokovna internacionala ne briga za interese delavske mladine. Na drugi strani se moskovska rdeča strok, internacionala valdno energično zavzema za delavsko mladino in zboljšanje njenega položaja.
Od 25. junija do 2. jul. jte imel centralni svet rdeče strokovne internacionale zopet svojo sejo, na kateri je razpravljal tudi o delavski mladini. Kot rezultat teh razprav jte tozadevna resolucija, ki jo tu prinašamo.
Resolucija se glasi:
1. Gospodarska kriza, poostrena po ofenzivi kapitala, je poslabšala silno tudi položaj mladegai proletariata, ne da bi nastopili proti temu na učinkovit način voditelji internacionalne strokovne zveze (Amsterdam).
2. Maisa mladih delavcev stoji večinoma izven strokovnih organizacij. Omladincev amsterdamske strok, organizacije ne priznavajo kot enakopravne člane, ampak v najboljšem slučaju le kot predmet reformističnih vzgojtevalnih umetnosti.
3. Temu nasprotno -se je izrekla rdeča strokovna internacionala potom svojih sekcij v rdečih strok, organizacijah kakor tudi potom manjšin pri Amster-damcih in ameriških zvezah — za enakopravnost mladih delavcev in v energičnem boju je skušala zagotoviti! minimalne zahteve -prol. mladine, osiguranje njene telesne in duševne razvojne možnosti in - tem njeno bojbvno sposobnost.
4. Centralni svet rdeče strokovne internacionale zavezuje vse pripadnike rdečih strok, organizacij, da povedejo energično boj proti kršenju osemurnega delavnika in za šest umi delavnik, proti nočnemu in nedeljskemu delu, za obvezno strokovno izobrazbo, za znižanje učne dobe ra dve leti in za učinkovito kontrolo strokovnih organizacij in obratnih svetov nad mladinskimi delom. Žilavii, vztrajni boj revolucionarnih mladinskih organizaciji morajo torej podpirati vsi pripadniki rdečih strok, organizacij.
5. V opozicionaliiih blokih v amsterdamskih strok, organizacijah je treba organizatorično zbrati celokupno opoziicionalno mladino, tako v obratu, kot v industrijskem in državnem obsegu.
6. Z ozirom na naraščajoči pomen obratnih svetov za razredni boj, z ozirom na brezpravnost mla-
adih delavcev, z ozirom nai njen bedni položaj v rudarstvu, tekstilni industrijiil, v krojaški obrti, v trgovskih obratih, v tobačni industriji, morajb revolucionarni člani strok, organizacij pritegniti mlade delavce v boj celokupnega delavstva zai obratne svete.
7. Z ozirom na neomejeno izkoriščanje mladih poljedelskih delavcev in očetovsko vzgojevalno pravico mojstrov nad vajenci, kmetov nad hlapci, srednjeveške tradicije, kil jih hoče obnoviti zmagoviti fašizem (Ogrska) se mora započeti boj za sodelovanje mladih delavcev kot enakopravnih faktorjev.
7a) Posebno energični boj se mora voditi za odpravo obstoječega učnega razmerja v deželah, kjer je še ostanek cehovske organizacije;. V tem boju se moramo boriti v prvi vrstil za dve temeljni točki: svoboda in polna plača mlade delovne sile.
8. V boju proti ofenzivi podjetnikov in reakciji se mora uvrstiti omladince v enotno fronto proletariata. Pri stvarjanju akcijskih komitejev se mora istotako pritegniti omladince, dalje proti fašizmu in vojlni nevarnosti.
Halo!!!
Premisli že sedaj, sodrug, katerega boš dobil v »železnem tednu« za naročnika
»Proletarske Mladine«!
Vajenec ali mladi delavec, ki dela poleg tebe v tovarni, rudniku ali obratu, ki do sedaj še ni bil naročnik lista, mora postati to v »železnem tednu«, da bo spoznal pot, po kateri mora hoditi in da se pridruži našim bojevnim vrstam! Vsi tvoji znanci morajo biti naročniki lista, ki ga ti čitaši
Sedem mladih sodrugov na Jesenicah zaprtih!
Pri nas ima 'policija in žandarmerija posebno veselje do zapiranja mladih delavcev. Ne mine mesec dni po izpustitvi enih sodrugov, ko morajo že drugi v zapor. Do sedaj se je zlasti preganjalo revolucionarno delavsko mladino po rudarskih revirjih in Ljubljani, sedaj pa se je vrgla oblast na jeseniško mladino in aretirala prošli petek sedem sodrugov iz nam neznanih vzrokov. Brezdvomno se bo tudi tu končno dognalai njihova nedolžnost kot v dosedanjih slučajih. Doslej smo bili navajeni, da se zapre človeka, ko je podano dovolj razlogov za to. Ali pod
režimom Zakona o zaščitil države< je prišlo tudi v Sloveniji v navado, da se v enem zasluti »protidržav-nega« elementa in »komunista«, se ga zapre in se ga po večmesečnem preiskovalnem zaporu izpusti.
V Trbovljah so zaprli s. Čečevo, ker so našli menda pri njej neka komunistična predavanja izpred
Obznane<.
V Beogradu je bil aretiran s. Rado Vujovič in prognan v rodni kraj Požarevac. On je visokošolec, po mnenju policije še sedaj vsakdo študirati ne bo smel.
Gospodje mislijo, da bodo s tem zadušili gibanje del. mladine. Ali to je bridka zmota. S preganjanji dosežete ravno nasprotno.
Proletarska mladinai, strni svoje vrste, organiziraj se strokovno, politično in kulturno, ojači svoj boj za zboljšanje neznosnega položaja, proti reakciji, proti fašizmu!
Sodrugi, nabiraj.^ prostovoljne prispevke za zaprte sodruge, da jim dokažemo proletarsko solidarnost, da dokažemo svojo neomajno voljo, vztrajati v boju do zmage — kljub vsemu!
Proč z reakcijo!
Živela politična svoboda!
Mladina, naprej!
Ttrastoj;
‘Pesem trpinov.
Zlkrafi nam ste živtjenje,
naprtafi sfe križ nam — irpfjenje,
fer pognafi nas, med stroje fjrumeče —
in patjniti nas, v podzemefjske rove Bo6neče,
in vBrazdifi nas na pofja prostrana,
ter nam zaBičafi: „77« defaj, trpi in mofči
ti svojat parijev teptana !“
V nas pa tedaj vžgat se je upor, pokonci smo jeti, spenjati skefete, ter srca optojena, srda, gnjeva, kfevete ste nam krikniti na datjni rdeči oBzor: Zasij, nam ti zarja rdeča izza vzfjodnif) tam gor, da vsptameni v našifj srcifj:
združena miset ptamfeča !
\
Zlkrati nam ste živtjenje — naprfati nam sfe frptjenje;
— ... a znati vi niste vi kruti krvniki, da vaše nasifje, ztočin rodit Vam Bo pogin !
Zakaj? Že vstaja čtovek, v zemfjo teptan, v rove pognan, v stroje vsidran, krvaveči suženj, trpin!
Delavsko-kmetski mladini Jul. Benečije.
Nad jugoslovanskim delovnim ljudstvom besni nasilje, začrtano po Zakonu o zaščiti države , pri nas besni fašistovski teror, ki nam net dovoljuje niti malo svobodnega dihanja.
Fašisti so ustavili vse delavske liste. Proletarska mladina Jul. Benečije je brez svojega lista.
Sodrugi in sodružice! To nas ne sme niti malo preplašiti v našem boju za zmago proletariata. To je poslednje sredstvo vladajočih, da zaduši voljo delovnega ljudstva. To je poslednji veliki plamen reakcije, kakor tud dogorela sveča mogočno zaplapola, preden ugasne.
Mi moramo dokazati, da ne klonemo tudi pod najhujšim fašistovskim terorjem! Zato se pripravimo tudi mi na proslavo letošnjega mladinskega dneva, ki naj bo mogočna demonstracija delavske mladine proti fašizmu! Po vseh krajih priredimo sestanke in zborovanja ter širimo Prol. mladino ! Dopisujmo v njo! —
Proč s fašisti f
Živela proletarska demokracija!
Idrija, koncem jul. 1923.
Spominjaj se. sodrugov, ki ječijo v temnici zato, ker so se borili za splošno našo stvar in zbiraj pripevke za
ŽRTVE REAKCIJE!!!
Polomija Brrnota v Hrastniku.
' \
22. jul. jo je primahal slavni urednik Naprej -a g. Brrrnot v Hrastnik, da tam ustanovi . Svobodo . Na ustanovnem občnem zboru je bilo navzočih fiO do 65.
G. Brnot Jo povzel besedo, govoril je nemško. Pripovedoval nam je, da ima otroke, da' se o njem
nesramno govori, kako je vrgel iz stranke Kristana i. dr. s pomočjo progresivnega davka, zabaval nas je s sodčkom piva, kramljal na dolgo in široko o kmetu z enim hlapcem in eno deklo, z dvema hlapcema in dvema' deklama itd. ter nenadoma končal, kot bi odrezal.
S.	K. je odgovarjal in dokazal, da je Brrrnot govoril VS‘3, kar je potrebno, samo tega ni, kar bi moral. Dokazal mu je, da je Svoboda- le njegov rešilni čoln. Svoboda da je po pravilih izobraževalna organizacija, a Bernot je govoril le o svojih otrocih, o sodčku, ipiva, o progresivnem davku, o politiki. Nai navzoče je apeliral, naj ise odločijo za Svobodo< ali Vesno-, za mladinsko organizacijo ali za social-patriotski rešilni čoln, za prol. kulturo ali umazano politikantstvo. In kamor se odloči večina, tja naj gre manjšina, kot veleva prol. demokracija.
Odgovarjal je Svobodaš , ki je rekel, da naj gremo v Svobodo , ker ima ona konzum in dvorano!
K besedi so se priglašali Vesnaši in Svobo-idaši . Prerekanje, ois-tri medklici. Svobodaši« hočejo preko čitanja pravil in preko predloga, da se navzoči izjavijo za Vesno ali Svobodo , k volitvi odbora. Predlagan je predsednik, za samo 20, vsi osta.ili proti. Rabuka. Svobodaši piravijo, da mi nimamo volilne pravice. Burni protesti. Brrrnot skuša rešit' situacijo in prične: Trikrat sem se že priglasil k besedi, trikrat mi je predsednik podal besedo, a nisem mogel govoriti, ker so (navzoči elementi,, ki hočejo razdirati — — — dalje sploh ne more več govoriti in mora se skobacati z mize za jimizo. Vise govori, vse debatira. Za hip tišina. Predlagan je odbor: 15 za, vsi drugi proli. Vsi kalibri se otvorijo: obdelali smo Brnota z njegovim Naprejem , hamburško internacionalo, social, ministre, avtomobile, vse.	Končno zapojemo	Bratje, le	k	solncu, k	svobodi	, pri čerr.istr kriče	Svobodaši	Pfuj! Prevpi-
jejo	jih klici:	Živela revolucionarna	mladina ,	ura,
ura!	-— Svoboda	si je torej	v	Hrastniku	ste-
sala svojo mrtvaško krsto, Brnot pa je doživel od hrastniške mladine popolno blamažo.
1 . »PROLETARSKA MLADINA«
To imate, gospodje, od tega, ker ste tako nepro-letarsko nastopali zlasti proti trboveljski in ljubljanski mladini.	Hrastniški	omladinci.
Isto razpoloženje proti »Svobodi« vlada na Vrhniki, Borovnici i. dr., kot se nam sporoča. — Uredništvo »Prol. mladine«.
72ova morata je morata svo6ode. Ona uči, da je človek gospodar, oziroma, da mora to postati, da ni no6enifj drugi!) za/ionov razen zakona samoofjrane, noBeni!) ovir votje, razen onif>, Hi si jifj človek sam postavlja.
7?ova morata je morata vesetja. Ona uči, da ni nad razumom no6ene avtoritete. Kajti vsako avtoriteto mora razum presoditi, priznati ati odkloniti.
Tlova morata je morata razvoja. Ona uči, da so zakoni življenja ravnotako izprementjivi kot krmilno koto na zrakoplovu. Tlatoga pitota na zrakoplovu oBstoja v tem, da uravnava svoje tetato sredi vetrov. Tlatoga človeka o6stoja v tem, 6a stalno prilagodi življenje izpreminjajoči se okolici.
(Po U. Sinclair-u)
Vsaka cerkev je neizogiBno denarni stroj, ki ima in upravlja lastnino.	Sinclair,
Krščanska vera je zasužnjita ženo. To se vidi tudi jasno iz njenega nauka o nastanku sveta. Kajti katoliška vera trdi:
1. Vidam je Bit prvi ustvarjen, potem še te Sva.
2. 7Jlož ne izfjaja iz žene, ampak žena od moža.
3. Tli Bit mož ustvarjen za ženo, ampak žena za moža-
4. THož je podoBa 6ožje stave, a žena je stava moževa.
3.	Tli grešit 'Fldam, ampak £va.
6. Kot - je podvržena cerkev Kristusu, tako naj Bo žena možu.
Kdo so „Orjunci“? — Čujte!
G. Pero Veselic, brivski mojster v Ljutomeru ima zaposlenega 14letnega dečka po imenu Nemec Val. Ta učenec sei uči 3 leta, pri Veseliču dela že 16 mesecev. G. Veselič postopa s tem učencem na nečloveški način, vsak dan ga pretetpa, prime za lase in buta potem z njegovo glavo ob 'zid. »Milostljiva gospa tolče vajenca po glavi, ga večkrat vrže na tla in ga z obema rokama in pestmi bije po glavi, da je deček včasih ves moder in črn od telesnih poškodb.
In ta g. Veselič se je javno lizrazil ter s>ei ponosno trkal na prsi, da je »Orjun z dušo in telesom. Dalje, da bodo »Orjunk vsakemu glavo zmečkali, kdor bo proti njim. Tedaj je bilo prisotno več zavednih delavcev, on je v gostilni posamezne delavce izzival, a delavstvo mu roii odgovarjalo, ker s taikim človekom noče razpravljati. G. Veselič sili tudi svojega vajenca, da gre k »Sokolu , ali vajenec noče biti Sokol . ko vidi, kakšni ljudje tvorijo Sokola . Veselič ga tudi zato večkrat pretepe.
Vidite, in tako kakor postopa ta Sokol in >Orjlun<: s svojim vajencem, tako bi radi postopali Or-junci z delavstvom sploh. Saj pišejo v vsaki šte-
vilki svojega lista »Orjvnae, da bodo skoro nastopili s pestjo in nasiljem proti vsemu, kar je protiorjun-skega. — Ali delavstvo in zlasti proletarska mladina jim bo temeljito prikrajšalo to njihovo veselje.
In še eno vidimo iz tega primera: da je »inšpekcija dela izredno delavna, agilna in energična in da ne nastopi tam, kjer bi bilo potrebno.
Polomija „Orjune“ v Srbiji!
Glasilo slovenskih »Or-juncev« »Orjunac se vedno hvali, kako napreduje or-jumsko gibanje v Srbiji. A resnica je ravno nasprotna! Dvakrat se je doslej Orjuna pojavila javno v Srbiji, dvakrat je pogorela. Nedavno so pa sklicali svoje zborovanje v Nišu, >0r-juna'. piše, da je sijajno uspelo, a resnica jte ta, da so mladi in odrastli niški delavci razbili or-junsko zborovanje, in Or-juncev ni moglo rešiti miiti posredovanje vojaštva.
Tako obračunava delovno ljudstvo z Or-junčki v Srbiji, na Hrvatskem, v Dalmaciji, pri nas je tudi dokazalo svojo bojevno voljo proti fašizmu.
Proč z »Orjuno«!
Proč s fašizmom!
Živela enotna fronta mladih in odrastlih delavcev!
7Ilife 'Ktopčič:
3e6i.
Ko morje množic je vršato,
Tedaj neskončno škofjk napfafo
je na oBato. Vzef eno s saBo sem. — Zdaj čujem morje, kako grmi večer stefjemi tja v oBzorje — 'Zdaj v meni upor je! Tak Brenkam na firo in pojem vam psafme ker vsem vam stoterim trpinom oBraze poznam, akoravno sem sredi puščave in sam! Vendar duša žeti si oaze, oaze neskončne, kjer rastejo pafme kraj jezera svoBode, miru in sprave. —
Ko našfi jo Bomo, tedaj nasmehnite se ustna nam 6odo, sofze posušite, ko se kopmjenje Bo ded spofnifo, ko žene trptjenje se Bo dopotnifo, ko mož vefikan Bo sam seBe spoznat, ko se Bo iz sanj
in iz tožB in ječanj izkristatizirat Bodoči kristaf — tedaj Bo uspefo, uspefo kar defo od vsega začetka je v mistif) imefo, kar duša je moja od vekomaj čakata in žetje mi v verze uporne pretakata.
/
Poletno delo na Švedskem.
Švedska je, kakor je gotovo znano večini citate] jev, velika, na dolgo razprostrta dežela. Velike pokrajine nimajo nobenih železniških zvez, razdalje med posameznimi kraji so orjaške. Nekaj številk bo pojasnilo vso stvar; švedska meri 448.278 knr. a prebivalcev ima le 6 milijonov. Na vsak kvadratni kilometer pride torej povprečno 13 ljudi, medtem ko jih pride pri nas 76. Dežela je razdeljena na 25 »lenov (pokrajin), po tem se je organizirala tudi zveza revolucionarne švedske mladine.
Zveza se deli v 25 pokrajin (oblasti), te v okraje. — To naj služi kot pojasnilo k poletnemu delu švedske mladine.
Priprave.
I
V mesecu marcu je že razpravljalo zvezino vodstvo o agitaciji poleti. Na podlagi točnih poročil od poedinih pokrajin in grup ima centralni izvrševalni odbor pregled nad stanjem mladinske zveze v celi državi in na podlagi tega določi delovni program za celo leto, špecielno pa za poletje. Vsem organizatorjem in agitatorjem se pošlje ves potrebni materijah Določi se, kje se imajo ustanoviti nove organizacije, katere organizacije je treba vzpostaviti, oživeti, napraviti aktivnejše. Določi sei taktika napram nasprotniškim organizacijam po njihovi moči v posameznem kraju.
Za vsaiko pokrajino se določi natančen načrt. V centrali morajo biti pregledna poročila in karte vseh pokrajin.
Delo.
Ko je načrt za agitacijo končnoveljavno gotov, se dostavi pokrajinskim odborom in določenim organizatorjem. Istočasno se prične v zvezinem glasilu in strankinem tisku pismena propaganda. Krajevne skupine širijo plakate, letake itd.
Potujoče grupe.
Sestojijo iz 5—10 sodrugov, ki imajo s seboj vso potrebno literaturo. Oni morajo v krajih, v katere so poslani, vse potrebno pripraviti in urediti do dneva, ko pride govornik od zveze ali glavni organizator. Do tedaj se mora razširiti ves reklamni in
•
agitacijski materijah V tej potujoči grupi je eden govornik, drugi deklamator, tretji so pevci in muzikantje.
Rdeče kolesarske patrulje.
Vse sodruge, ki imajo kolesa ali ki si jih lahko izposodijo, se mobilizira v rdečo kolesarsko patruljlo. Te patrulje vršijo propagando v oddaljenih krajih. Sicer obstoja njihovo delovanje v tem kot pri potujočih grupah’.
Za voditelje potujočih grup in kolesarskih patrulj se določijo sodrugi, ki so se udeležili pozimi študijskega dela zveze. Ob tej priliki morajo pokazati, kaj so se naučili, svoje teoretično znanje morajo dokazati v praksi.
Vodstvo poletne ofenzive.
Organizatorji in pokrajinski odbori morajo dati vsak teden pregledno poročilo o izvedenem delu in doseženih uspehih. Mladinski list prinese vsak teden pregledno poročilo iz različnih pokrajin.
Poletna ofenziva revolucionarne del. mladine Švedske doseže svojo ostrino v avgustu in svoj višek v internacionalnem mladinskem tednu.
Tako se okrepi in poveča mladinska organizacija vsako poletje, pozimi se pa organizacijo na znotraj utrdi in zboljša.
Svetovnozgodovinska zmaga.
Pridobitve ruske revolucije so neiztrebljive. — Nobena sila na svetu ni v stanju, da odstrani pridobitve sovjetske države. Stoletja se je gradilo države po meščanskem tipu. Prvič se je odkrila oblika malomeščanske države. Mogoče je še naš aparat slab. Ali tudi prvi parni stroj je bil zelo slab. Ali to ni glavna stvar, ampak glavno je dejstvo, da se ga je iznašlo. Prvi parni stroj je bil laliko neuporaben. Ali po njem imamo danes lokomotive. Naš državni aparat je lahko popolnoma slab. Ali on je ustvarjen. Izvršila se je največja zgodovinska iznajdba.	Lenin.
„KapitaI.“
Kapital«, od Karla Marxa, popularna izdaja J. Borharta, prevel M. S. Pijade, je že v tisku in bo gotov v prvi polovici septembra. Knjiga bo tiskana v latinici.
Naročnino za to predragoceno in prepotrebno knjigo se še vedno sprejema in pošiljati jo je treba na naslov prevajalca. Naročnina znaša za strokovno organizirane 30 Din, za druge 40 Din. Zbiralci naročnin imajo 20 odstotkov popusta.
Sodrugi, požurite se z naročnino!
M. S. Pijade, novinar, Beograd, Kosmajska 60.
Listnica uredništva in upravništva.
Za »železni teden« in mladinski dan izide »Proletarska Mladina« v povečani in okrašeni izdaji za isto ceno. Zaupniki iz posameznih okrajev naj takoj javijo, koliko izvodov lista želijo!
Lastnik, izdajatelj in odgovorni uiednik Matija Kosi.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani-