Poštnina plačana — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO T R G O V I N A F I N A N C K LETO IV. ŠT. 81 I N I) U S T KIJA TRST, 28. OKTOBRA 1950 K M E T I .1 S T V O CENA LIR 20 Poročili OEEC in ZVU Finance STO-ia OKEc (Organizacija za evropsko go-^Poaarsko sodelovanje) v Parizu je te ^ iztlala poročilo o »Notranjem finanč-em položaju držav-članic« (Internal Fi-an iai stability in members coun ries) le!u 1949. To poročilo vsebuje tudi ne-faj podatkov o finančnem položaju STO, ‘I Je priznano kot reden in enakopraven c an OEEC med ostalimi članicami. Poročilo je odobril Svet OEEC 3. av-.Sta »50, pripravila ga je delavna sku-^ina izvedencev iz osmih držav članic, 1 Jlm Je bii dan nalog, da proučijo spo-enice, ki so jih predložili vsi člani Organizacije za evropsko gospodarsko so-eiovanje v Parizu. Delovna skupina iz-edencev se je sestajala v času od 1. mar-do 20. junija 1950. Poročilo se naslanja na podatke, ki jih je prejela organi-acija do junija tega leta. I. SPLOSNI POLOŽAJ Angioameriški pas STO-ja, pravi poro-C11°, je tesno povezan z Italijo po de-narni in bančni organizaciji, z dogovori Slede proračuna ter po carinskem in davčnem sistemu. Indeks proizvodnje je narastel od 80 v letu 1948 na 83 v letu 1949 (na osno- vi 1938 = 100). Leta 1949 je dosegla brezposelnost oko-1 l5% za delo sposobnega prebivalstva. v tem številu ni bilo vključenih 30.000 beguncev v pasu, od katerih je 15.000 brez dela. II. FINANČNA POLITIKA Proračun se predloži vsakih 6 mesecev. Naslednja tabela prikazuje izpremembe Slede primanjkljaja od 1. julija 1948 do 30. junija 1950 (v milijardah lir); Primanjkljaj Jnilj-december 1948 8,59 Januar-junij 1949 4,84 Julij-december 1949 3,5 Januar-junij 1950 4,16 Postavka za prvo polletje 1950 je bila določena sporazumno z italijansko vlado, treba jo bo revidirati v skladu z rezultatom za drugo polletje 1949, ko so ukre-P* za strožje pobiranje davkov prinesli Precejšnje povišanje dohodkov. Primanjkljaj je treba v veliki meri Pripisati posebnemu proračunu za ob novo. ZAKLJUČEK Prav majhne razlike obstajajo med finančnim položajem Trsta in Italije glede na to, da je položaj Trsta skoraj popolnoma pod vplivom položaja Italije. Te podatke o finančnem položaju STO-Ja danes že lahko izpopolnimo z novej-šinii ki jih vsebuje poročilo ZVU, naslovljeno na ECA, za razvoj od 1. aprila do 30. junija 1950. Najznačilnejša poteza poročil OEEC in ^Vt-1 je ta, da je STO gospodarsko in tlnančno dovojj krepko, da lahko neod-visno živi. Pogoj za to je seveda ueod-visno vodstvo tržaškega gospodarstva in Iržaških financ, ki mora prej ali slej najti pravo pot, upoštevajoč predvsem taravno vlogo Trsta kot stikališča njegovega naravnega celinskega zaledja in čezmorskih dežel. Ni dvoma, da bo STO lahko zaživej lastno gospodarsko življenje brez izrednih podpor iz inozemstva, 1(0 se uredijo splošne mednarodne politične in gospodarske razmere in končno spravijo mednarodni gospodarski odnosi ®TO-ja v okvir mirovne pogodbe; v smisli te se gospodarstvo STO-ja mora re-šHi okov italijanskega gospodarskega sistema. Ostanimo pri uradnih ugotovitvah ZVU zlasti glede proračunskega primanjkljaja, ki je bil doslej glavno orožje v ro-l dežja pod kao, ako bi bil ta pre log sprejet. Predvs-m je prav omejeno podeljevan !e obr nic najvažnejše vprašanj za tržaške obrtnike, ki so po skrčenem delovnem področju postali preštevilni za pretesno ono A. Drugič bi pa naši mestni pos-odarji, ki bi im»li izdajanje obrt-nic v svojih rokah, isvali »strokovno« s-osobnos v prvi vrsti v pol.-.čni zve-s obi kan-Mda^v. Tako nekako že ravnajo pri nakazovanju občinskih s ano-vanj. Začelo bi se po em s7s'ematično izpodrivanje domačinov po priseijencib iz Istre in ItiFJ\ To bi bilo nrav lahko izvedljivo ako bi s-re no izkoriščali vsa razpoložljiva gospodarska, davčna in upravna sre's'va. Zato za'"tevaJo naši obrtniki, naj ostane zavon o pogoju in podeljevanju obrt-nic v svoli po'ni veljavi. Neomejeno izdajanje obrtnic v ro’ ah našega županstva bi pa bilo za obs'anek naših obr -nikov še bolj nevarno nego popolna odprava obrtnih dovoljenj, ker bi vsako-nur in ne le določenim izvoljencem, omogočila izvrševanje obrti. dana so popravila državnih zgradb, ki nc služijo vzdrževanju zgradbe. Ukinjeno jo brezplačno dajanje pogonskega goriva in goriva za po‘niške avtomobile, ka:erim koli osebam in na kakršni koli podlagi. POZIV CENTRALNEGA KOMITEJA Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije je naslovil na svoje partijske organizacije posebno pismo v zvezi z ureebo zvezne vlade glede varčevanja s predmeti zagotovljene preskrbe. Pismo u-gotavlja, da ima ta uredba nenavadno velik družbeni in gospodarski pomen. Z ene strani uveljavlja najpomembnejše ukrepe za varčevanje, z druge strani pa jača boj zoper pojave birokratiza ije, ki se kažejo v različnih krivičnih ali čezmernih materialnih ugodnostih, ki jih tživajo nekatere ustanove in posamezniki, in v neodgovornem tratenju ma erial-nih dobrin na škodo socialistični skupnosti. Treba se je približati pravilnem i materialnemu preskrbovanju in nagrajevanju delovnih ljudi. Varčevanje še daleč ni na tisti višini, ki jo terjajo splošne koristi socialis ične skupnosti in okoliščine. v katerih se gradi socializem in ind-s rializira država. Se veono se dogaja, da določajo načrti za kapitalna graditev prerazkošen način graditve. Treba je računati s težavami graditve, ki jih je poostrila le ošnja suša. Varčevanji naj zagotovi izpolnitev petletnega plana. Misel na varčevanje naj postane za vsakogar sestavni del njegove zavesti. Centralni komite vstaja proti pojavom birokra iza ije, ki se kažejo v krivičnih in nekontroliranih materialnih ugodno-s.ih za nekatere kategorije ljudi. Nesporno je, da so se predvsem zaradi ne-1 ritičnega posnemanja nekaterih posebnosti družbenih razmer v ZSSR — kjer uživa materialne ugo nos i birokracija, ki je postala vladajoča kasta — razvila tudi v Jugoslaviji posamezne krivična materialne ugodnosti, ki niso v skladu z nadaljnjim demokra ičnim in so.ialistič-nim razvojem države. Centralni komite poziva partijske organizacije, da preprečijo vse nepo rebna izdatke za razne reprezentance in prireditve; dalje mora prenehati vsako razlikovanje glede preskrbovanja z ekonomij in nagrajevanje z raznimi naturnimi u-godnos‘mi namesto denarnega. Nagraje. vanje ljudi naj bo v skladu s težo, kakovostjo in odgovornos‘jo njihovega dela. UČINEK REORGANIZACIJE UPRAVE Marjan Brecelj ugocavlja v »Slovenskem poročeval u«, da se že kažejo uspehi najnovejše reorganizacije jugoslovanske uprave. Prvi us"eh tega dela je, :da se je število zaposlenega' ura^ništva v okrajnih, mestnih In rajonskih odborih znatno znižalo skoraj na polovico od !a--ni. S približno 3000 nameščenci (v tem Ljubljana in Maribor nista všteta), bodo-okrajni in mestni ljuds: i odbori iz. rše--vali ne samo vse dosedanje naloge, am- . pak celo več, ker so z decentralizacijo upravnih in gospodarskih poslov prejeli . večje naloge, kot so jih imeli prej. P.a-zvmljivo pa je, da ni bil smisel reorganizacije le v znižanju vračniš va, ampak da gre predvsem za izoopolnitev organizacijskih oblik in izboljšanje sistema. Amerik Z.vila za Jnooslaviio Zunanji minister FLRJ Edvard Kardelj je na svojem sestanku z zunanjim ministrom ZDA Deanom Achesonom (19. oktobra) načel tudi vprašanje prehrane in drugih gospodarskih vprašanj, ki so na dnevnem redu v Jugoslaviji. Po »em razgovoru je jugoslovanski minis‘er izjavil novinarjem, da je ameriška vlada prioravljena pomagati Jugoslaviji pri premagovanju rrehrambenih težav. Ze na tiskovni konferenci (11. okt.) je Dean Acheson izjavil, da bodo ZDA, kmalu, verjetno še to jesen, poslale v Jugoslavijo živila, ker je bila žetev v Jugoslaviji zaradi velike suše občutno zmanjšana. Dodal je, da še ne more reči, ali bo ta pomoč dana Jugoslaviji kot darilo. Prav tako še si ni bil na jasnem glede vprašanja, ali bo treba vprašanje pošiljanja živil Jugoslaviji predložiti kongresu. Minister je še pripomnil, da je treba Jugoslaviji poslati predvsem žitarice, proteinska živila kakor srečnice, toda prav tako živinsko krmo, da ne bi bila zaradi pomanjkanja krme prisiljena čezmerno poklati svojo živino. Skrb S Zahodne Nem pije Kam vodi korejska konjunktura? (Od našega stalnega nemškega sodelavca) Potnik, ki se po nekaj mesecih presledka zo et vozi skozi Zahodno Nemčijo, bo takoj opazil silno gospodarsko konjunkturo, ki gre čez okvir velikega gospo ars ega napredka Zahodne Nemčije v zadnjih letih. To nenavadno konjuok-tmo opazi tudi potnik, ki ni posebno izkušen v gospodarskih zadevah. Sami nemški gospodarski strokovnjaki navajajo, da je treba vzrok tej visoki konjunk-iuri iška i v spopadu na Koreji. Zasedbene oblas i so brez dvoma prav zaradi vojne na Daljnem vzhodu dovolile nemškemu gospodarstvu še več prostosti, kakor jo je uživalo doslej. Danes ni v Nemčiji nikabšna skrivnost več, da so se zaradi te konjunkture okoristila razna in-: dus rijska podjetja, posebno tista, ki pridobivajo surovine, na ta način, da so prejela naročila v zvezi z oboroževanjem Zapada, zlasti Združenih ameriških držav. Prav tej okolnosti je treba pripisati, da so se izpraznila velika napolnjena skladišča in se otresla industrijskih iz-ce! ov, ki b' jih sicer ne mogla izvoziti po običajnih poteh, in da so prejela nova vel ka naročila. Tako je bilo mogoče v za-njih treh mese ih zmanjšati š evilo brezposelnih za 25%. Zacacni zavezniki še ve no živo razpravljajo o umestnos i nemške oborožitve, to 'a z dr ge s rani so sami na tiho prešli k reševanju vprašanja, kako bi za* * * * vod",o-n mški in ustrijski in gospodarski potencial vkij čili v okvir izvajanja lastnih namenov. Prav na tihem je zavezniški kontrolni urad za Zahodno Nemčijo, ki je sicer tako strogo zahteval izvajanje vseh zakonskih formalnos i, razširil dosedanje omejitve proizvo nje gospo arsko važnih surovin, oziroma izdelkov (jekla, al-minija in kemičnih izdelkov), ki so bile doslej s rogo postavljene. Jasno je, da se povprečni Nemec — »človek z uli e« — veseli tega razvoja, ker mu obeta zvišanje življenjske ravni. Vse drugače se izražajo odem orni nemški gospodarstveniki, ki vidijo nevarnosti in poli ično ozadje, ki jih skriva ta naviJezni vz-con, ki so ga izzvali vojni zapletljaji na Daljnem vzhodu. Minis er za razvoj nemškega gospodarstva Erhard ne skriva svojega mnenja, da ne pomeni izprememba gospodarskega položaja v zvezi s korejskim spopadom nikakšne sreče za Nemčijo, nasprotno, da gre za motnjo organskega razvoja, ki ga Je ka- zalo v zadnjem letu povečanje povprečne mesečne proizvodnje za 3—4% in nemškega izvoza od 300 milijonov nemških maik v decembru 1949 na 730 milijonov nemških mark v juliju 1950. Ni dvoma, da se aa ta izreona konjunktura pozitivno izporistiti; toda z uruge strani gospodarstveniki opozarjajo na nevarnosti, ki so skoro prav tako velike kakor koristi, ki jih prinaša ta konjunktura. Prednos. za.o.n-ga n-mškega izvoza je bila doslej v tem, da so nemška goujttja lahko izpolnila naročila v krajšem rokj kakor inozemska industrija; njegova prednost ni bila tako velika gle-ee na ceno ali kakoosi uiaga. z,aia.u sedanje konjunkture so nemška podjetja irenu.no skoro povsem izgubila to vred-nos.. Težave nastajajo tudi zaradi tega, Ker mora Zahodna Nemčija zaradi skakanja cen surovinam na svetovnih trgia vsled s. o k a v zvezi z vojnimi eogozki sama zvišati svoje proizvodne cene za 30%, ako hoče še nadalje uvažati aose-eanje količine surovin in živil. Vodilni nemški gospo arstveniki vidijo zvezo med sedanjo trenutno konjunkturo in stavkovnim delavskim giuaujem ta z.išanje plač, ki se veuno bolj širi v za-njem času. Poleg tega še vedno ni rešeno vprašanje, ali naj se nemška gospodarska ureditev postavi na načelo planskega ali s,obo_nega gospodarstva, problem pre stavlja tudi primanjkovanj? surovin, ki ga spravljajo tudi v zvezo s špekuia ijo. Ta vprašanja so pravi Damoklejev meč, ki visi nad nemškim go-spedars vom. Vsekakor posiaja vedna bolj jasno, da je »korejska konjunktura« prisilila nemški gospodarski razvoj na pot, o kateri še ne vemo, ali pelje k dobremu ali slabemu smotru. K. R. POPRAVEK V članek »Po gospodarski priklj čitvi Posarja v Franciji« v zadnji š.evilki »Gospodars va« so se vrinili n ka.eri pogreški. V drugem s olpcu se mora začetek glasiti: Ta združitev zakonodaje j? pa taka, da je z uv.ljavi vijo pogodb? pričela veljati v Posarju celokupna francoska zakonodaja ob is očasnem prenehanju dosedanje (nemške) zakonodaje glede vseh navedenih področij. Isti odstavek se mora zaključiti: ... ki ustanavlja ožjo unijo z 18 državami (1. jan. 1947) o mednarodnem registriranju žigov ter za vse dvostranske pogo be, ki jih je ali bo sklenila Francija s posameznimi državami. NEMŠKO JEKLO ZA AMERIKO i KUPNA PROIZVODNJA i g;no nno t APR.IL 0UNIJ 3ULIO AVGUST S£PT. V 4 merečih se je proizvodnja surovega jekla v Porurju dvignila odi 8SO.OOO v aprilu na 1,088.000 v avgustu, t. j. za 22o/c. Ze maja je bil povprečno presežen okvir 11,1 milijona ton letne proizvodnje, ki so ga določili za. Padni zavezniki; v ma.u je namreč doseg’a 937.000 ten. Dejanska proizvodnja je v. resnici še višja, saj jo uradne statistike prikrivajo. Dobro obveščeni trdijo, da je v resnici proizvodnja za 250.000 ton na mesec višja, t. j. letno za okoli 3 milijone ton. Naročila iz inozemstva prekašajo že polovico proizvodnje; avgusta so dosegla že 500 000 ton samo valjanih plošč. Naročila ZDA znašajo povprečno 57% tujih naročil. DOBRA KUPČIJA TRJJST (poveljništvo ameriških čet na Tržaškem) je kupil na činah — na Lužici ' (med proseško cesto in bohinjsko progo) nekdanje premoženje družine Thurn Taxis (Dentiee di Frasso). Zadnji lastnik,je bil tržaški odvetnik dr. Poiluc-ci. Cena je bila o' oli 400 lir za kv. meter; .skupaj nad 448 milijonov lir. Poleg tega-je Trus dokupil še več sos'dni:i parcel :irt skupno potrošil do 80 milijonov.. Se, pred. dobrim letom so premoženje družine Thurn Taxis cenili na 1 omaj. ■ 12 milijonov lir. Na tem mestu že zidajo za Arperičane kino. Pol g tega bo o postavili 11 stanovanjskih hiš za ameriške družine; vsaka bo imela 6 stanovanj. Samo 60 dni. Dva zavi ka najfnejših ameriških brivskih rezil znamke »P. rso-na« za' polovično ceno: names o 1 dolarja 50 stotink. Kdo ne bi izkoristil te prilike? Ko plačaš v lirah, moraš ugotoviti, da sicer s ane ta »ugodna prilika« 375. lir. Toliko plačaš za 10 rezil znamke »Persona« v času »ugodne priložnosti«, ki traja samo 60 dni, med em ko lahko vsak dan med 365 dnevi v letu kupiš zavitek s 4 vsaj tako dobrimi rezili znamke »Thing Gilette« za 100 lir. Američani so res mojstri v trgovinski reklami. Konjunktura na meji. Te dni so gostilno z vrtom in poljem v Frn-tičih tik ob meji med STO-jem: in Jugoslavijo prodali za 6 milijonov lir. Pred nekaj meseci. ko še niso bili dovoljeni razgovori na meji brez posebnih dovoljenj, b: š’a gos'ilna gotovo za mnogo nižjo ceno. Popustljivost obmejnih organov je ustvarila konjunkLuro tudi za av omobilsko podjetje, ki vozi na mejo. Si er se z obiska na meji vračajo vsi veseli in navadno tudi dobro obloženi: z jaj i. maslom, sadjem, grozdjem, pa tudi celo gnjat je nekdo privlekel z mej". Nek to z one strani bi bil rad pripeljal sestri celo vola ako bi bilo to dovoljeno. Tako je sam dejal. Tržaške knjigarne in papirnice imajo dela dovolj. Šolsko leto se je pričelo. Ce si knjigarji manejo roke, si jih starši gofovo ne. Tako stane Zgodovina za višje razrede slovenskih srednjih šol, ki jo je napisala R. Sturm in izdala ZVU, kar 1400 lir. Ce pojdemo tako naprej, bo šola samo za bogate. nr priSfanisai »GOSPODARSTVO44 izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 403 lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rač. 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. — Cek. rač. pri Komunalni banki: ADTT 6-1-90603-7 Ljubljana; za os alo inozems vo letna 1 dolar. — C e n e oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir. 6 din. Glavni uradnik Loj’e Berce. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«. Tiskarna Založništva tržaškega tiska. Trst, 25, oktobra V preteklih štirinajstih dnevih se je ladijski in blagovni tranzitni promet v rristanišču razvijal, v nezmanjšanem za-' dovoljivem obsegu kot v prvi polovici tega meseca. Zlasti uvoz in izvoz razno-vrs nega lesa je precej živahen. V zgoraj, omenjeni dobi so priplule v naše pris‘a-nišče, oziroma odplule iz njega naslednje: AMERIŠKE LADJE »T. 1. Stevenson« (7200 fon, New York, Stevenson Line) je izkr-ala. manjšo količino raznega blaga za Avs rijo ter vkrcala celulozo in tiskarski papir za Srednjo Ameriko. »Almeria Lykes« (7960 ton, Nrw York, Lyk~s L>nes) je razložila ob silosu popoln tovor žita naravnost v železniške vozove za Avstrijo, nakar'je odplula prazna v ZDA. »Wideawake« (8000 ton, Boston) je razložUa manjšo količino raznega blaga in odplula prazna v ZDA. »Exilona« (8000 ton, New York, American Export Lines) je Iztovorila v silos v luki pri Sv. Andreju približno 4000 t ŽLa za Trst in za ostalo STD ter je v reala manjšo količino raznega blaga avstrijskega izvora, med drugim približno 25 ton rabljene jutovine (ambalaža bombažnih bal), nakar je obplula v ZDA. »Exiria« (7300 ton, New York) je izkrcala v luki pri Sv. Andreju manjšo količino raznega blaga ter je po kra‘k"m bivanju odplula prazna v ZDA. »Garden State« (7800 ton New York, States Marine Lines) je razložila ob hangarju 62 večjo količino smole v sodih In manjšo količino raznega blaga za Avstrijo. TRŽAŠKE LADJE »Perla« (7212 ton, Trž. L!oyd) je odplula v Afriko (Kongo) z manjšim tovorom raznega blaga. »Fanny Brunner« (2366 ton, D. Tripcovich) je odplula iz stare luke v Sardinijo, kjer bo naložila iovor cinkove rude. Motorna ladja »Sta-dium« (1800 ton, Trst) je naložila ob hangarju 69 popoln tovor lesa za Aleksandrijo. Nova motorna ladja »Irma« (1200 ton, Trsf) je izkrcala ob hangarju 65 tovor suhega sadja (smokve in grozdje) grškega izvora. JUGOSLOVANSKE LADJE Motorna ladja »Titograd« (3199 ton, Reka) je naložila približno 10.000 kosov raznovrstnega lesa za Beirut ter je odplula v Dubrovnik zaradi izpopolnitve tovora. Motorna ladja »Sarajevo« (3199. ton, Reka) je naložila v lesni luki pod Skednjem manjšo količino lesa, nakar je ob hangarjih 61 in 69 v luki pri Sv. Andreju vkrcala 1000 ton soli ra avstrijskega izvora (Desterr. S ickstoffvverke Linz) za Ale>san 'rijo. Odplula je v Šibenik zaradi izpopolnitve tovora lesa. Motorna ladja »Zagreb« (3199 ton, Reka) je izkrcala v Stari luki manjši tovor raznega blaga ter je po kratkem bivanju odplula. ITALIJANSKE LADJE »Atlanta« (7000 ton, Genova) je naložila manjši tovor raznega blaga in je odplula v Srednjo Amerike. »Tebro« (4200 . ton, Genova) je razložila v luki pri Sv. Andreju popoln tovor premoga v prahu ter Ji nato vkrcala ob hangarju 55 lovor lesa in približno 25 ton raznih zabojev, last ži/lovskih izseljencev, za Haifo. Motorna ladja »Leme« (8059 ton. Genova) je razložila v Stari luki večji tovor odpadkov litega železa, nakar je v luki pri Sv. Andreju naložila tovor raznega blaga icr vkrcala precejšnje š'evilo potni ov-turistov, ki so bili na izie'niš' .g .g V O o ! fO š £ Z Frank: Curih 1,15 1,13 -1,73 Brc selj 13,50 13,312 —1,39 j Dolar: Pariz 385,00 383,00 -0,51 Curih 4,355 4;.355 0 Bruselj 51,187 51,187 0 Funt št.: Pariz 990,00 990,00 ° Curih 11,45 11,60 + 1.3* ! Bruselj 136,00 137,50 + 1,1° Svic. frank: Pariz 8750,00 8750,00 0 Bruselj 1182,50 1177,50 -0,42 Belg. frank: Pariz 725,00 730,00 4 0,63 Curih 8 53 8,60 + 0,82 Marka: C-rib 81,25 82,50 + 1,53 20. oktobra Valute na prostem trgu v Curihu Država — Vrednost švlc. fr. belg. fr. pezet funtov fr. fr. šil. dol. lir šv. kr. n. m. hol. fl. Švica — 10 švic. fr. 10,00 116,30 122,70 —.17.3 887 72,73 2,30 1 550 13,75 12,23 9,64 Bejgija - - 100 belg. fr. 8,60 100,— 105,52 —.14.10 763 62,55 1,97 1 333 11,82 10,52 8,29 Španija - - 100 pezet 8,15 94,77 100,.- —.14.1 723 59,27 1,87 1 264 11,20 9,97 7,86 Vel. Britanija — 1 funt 11,60 134,88 142,33 1.— 1029 84,36 2,66 1 798 15,94 14,19 11,18 Francija — 1000 franc. fr. 11,27 131,10 138 34 —.19.5 1000 82,00 2,59 1 748 15,50 13,79 10.87 Avstrija — 100 šilingov 13,75 159,88 168,71 1.3.8 1220 100,— 3,16 2 132 18,90 16,82 13,25 ZDA — 10 dolarjev 43,55 506,39 534,36 3.15.1 3863 316 73 10,- 6 752 59,86 53,27 41,98 Italija — 10.000 lir 64,50 750,00 791,40 5.11.3 5721 469,09 14,81 10 000 88,66 78,90 62,17 Švedska — 100 Šved. kron 72 75 845,93 892 64 6.5.5 6452 529.09 16,70 11 279 100,— 88,99 70,12 Nemčija — 100 mark 81,75 950,58 1003,07 7.—.11 7251 594,55 18,77 12 674 112,37 100,— 78,80 Holandija — 100 hol. fl. 103,75 1206,39 1273,00 8.18.11 9202 754,54 23,82 16 085 142,61 126,91 100,— 'OSPOmRSKRGA ZTlRl I7F.N.IA Povišanje najemnin za trgovinske prostore Kot smo že v zadnji številki »Gospo-arstva« poročal^ so z ukazom št. 175 z ^javnostjo od 1. oktobra t. 1. povišane aJemnine tako za stanovanja kakor tu-I 2a trgovske in druge lokale. Nov po-isek je po tem ukazu predviden od '•januarja.1951 dalje... . I y smislu člena XVI tega ukaza so hiš-nj lastniki pdnosno upravi elji dolžni ja-v't> najemniku povišek najemnine s pri-®°r.očenim pismom. Najemni;? ima čas 30 ai od dneva prejema pisma ugovarjati 2ahtevanemu povišku; ako v tem roku ne ugovarja odnosno plača najemnino z n°vim poviškom v tisti izmeri, kot to zahteva hišni lastnik, se smatra, da je "ajemnik zahtevek sprejel ter ne more Več ugovarjati. Seveda to ne zadeva či-10 ma‘erialnih napak pri izračunavanju Poviška, kaj i v takšnih primerih ima I'aiemnik. vedno pravico zahtevati po-Dravek. dogodi se pa lahko, da je najemnik 5e-e Po izteku gornjega roka odnosno po-e,rii ko je že plačal prvi obrok najem-1'ue, opazil, da mu je hišni lastnik pre-,povišal najemnino. V kolikor ni tu ake materialne napake, najemnik vsaj ‘-a dobo do 31. decembra t. L ne bo mo-8el VeC ugovarjati ter bo moral plačati aajemnino, kakor je pač hišni lastnik anteval. Lahko pa ugovarja povišku, ki s'opi v veljavo 1. januarja 1951, četudi '"u je hišni lastnik ta povišek Javil z jstim pismom kot povišek od 1. oktobra • 1- dalje. Iz razlogov praktičnosti je namreč večina hišnih lastnikov oba po-viška javila z istim priporočenim pis-rt'0In, lahko bi pa povišek od 1. januarja 1351 nismom. dalje javili z drugim kasnejšim Opozarjamo člane, da 1NPS za te nove določbe ne bo pošiljal delodajalcem nl-kakšnih okrožnic. Ne da bi čakali kakega posebnega obveslila od s rani 1NPS, naj od 1. septembra t. 1. dalje plačujejo vse zavarovalne prispevke tudi za uradnike, ki so bili do sedaj izvzeti. Tukajšnje socialno zavarovanje je ka-rakterizirano po številnosti in nepreglednosti zadevnih zakonov, kar se odraža tuci v zamotanosti obračunavanja zavarovalnih prispevkov. Poleg visokih bremen za socialno zavarovanje teži delodajalce tudi mnogo dela v tej zvezi. Z novim ukazom se problem ni rešil. Se vedno ostanejo v veljavi nepraktične določbe v pogledu izpolnjevanja obrazcev in obračunavanja prispevkov. Nujno je potrebno, da se socialno zavarovanje poenostavi in unificira, kar bo šlo v prla tako zavarovancem kakor tudi delodajalcem, saj bo možno z nižjimi prispevki nuditi zavarovancem večje ugodnosti. Še odpravi obrtnih dovoljenj Strokovni odbor obrtnikov SGZ je na svoji seji dne 13. t. m. razmo ril položaj obrtnikov po objavi ukaza št. 178, s katerim je bila odpravljena določba, da Je tudi za izvrševanje obrti potrebno dovoljenje občinskih oblasti (licenca). Doslej veljavne določbe so šči ile ne samo obrtnike, ampak tudi občinstvo, saj je mogla dobiti obrtniško dovoljenje le oseba, ki je dokazala svojo strokovna usposobljenost dokazal. Potrebe po od-proizvodi ali usluge res dobro izvršeni. Občinske oblasti pri izdajanju obrtnih dovoljenj niso bile ozke, ampak so dale to dovoljenje vsakemu, ki je strokovno usposobljenost dokazal. Po’reba po- odpravi zadevnih določb torej niso čutili niti občinstvo niti izučeni obrtniki. Sedaj bo pa dana možnost, da odprejo svojo delavnico tudi osebe, ki morda obrti sploh ne poznajo. Prav zaradi tega bodo ti lahko znižali cene svojim storitvam." Cene teh storitev zaradi velik"ga števila obrtnikov na tukajšnjem ozemlju in velike konkurence niso bile visoke. .T( novi obrtniki brez licence pa bodo napram obrtnikom z licenco še privilegirani, saj vsaj v začetku ne bodo. obremenjeni. 2, visokim dohodninskim davkom, ki ga morajo plačevati obrtniki z licenco. Na ta način bodo ti novi obrtniki lahko vršili pravo nelojalno konkurenco obrtnikom z licenco. Zaradi tega ukaza je prizadetih na tržaškem ozemlju nad 6000. obrtni ov, ki nujno zahtevajo, da se jih zaščiti in izvrševanje obrti normira tako, da bodo zaščiteni interesi obrtnikov kakor tudi interesi občinstva. Odprava trgovskih varščin Opozarjamo člane, da smejo zahtevati povpračilo vplačane kavcije do 30. septembra 1951. Prošnji na nekolkovanem papirju je treba priložiti odobritev (nul-la osta) občine in občinskega urada za izterjevanje neposrednih davkov. Pozivamo člane, da se za to obrnejo na tajništvo SGZ, ki jim bo sestavilo prošnjo in preskrbelo potrebne priloge. Minimalne mezde V Uradnem listu št. 29 z dne 21. oktobra 1950 so objavljeni razsodi o minimalnih mezdah uslužbencev v krojaških delavnicah, v avtogaražah in pri sobo-slikarjih in pleskarjih. Kar zadeva trgovske lokale, je zlasti Važna določba člena XIII, ki pravi, da aaJemnina v letu 1950 ne sme presegati ,^-lcrat, a v jetu 1951 30-krat najemnino, ^ se je plačevala do maja 1946, razen Ce je lastnik znatno zboljšal prostore slede na namen, v katerega se uporablja--10- Torej tudi če je najemnik zamudil za ugovarjanje, se lahko v vsakem sklicuje na to določbo, če nova na-Jetrinina presega te zneske. Času Članom torej priporočamo, da poviške ako za leto 1950 kakor tudi za leto 1951 °čno prekontrolirajo. Da jim bo ta Kontrola lažja, navajamo tu poviške za ržovske in druge lokale, ki so stopili v Veljavo po letu 1945; °d 1. junija 1946: 150% odn, 125%; °d 1. februarja 1947: 200%; 0d 1. maja 1949; 65% odnosno 45%. Vse člane pozivamo, da se za vsa po-jasnila v tem pogledu obrnejo v delov-H*11 dneh od 11. do 14. ure na tajništvo ki jim bo izračunalo, koliko znaša P°višek zanje, ter jim po potrebi tudi sestavilo in vložilo priziv. obnovljeno V smislu kr. zak. odloka z dne 4. okt. 1935 št. 1827 in kr. zak. odloka z dne 14. aPi'ila 1939 št. 636 uradniki, katerih mesečni prejemki so bili višji od lir 1500. hišo bili podvrženi obveznemu soJalne-Jhu zavarovanju za starost, onemoglost, tuberkulozo, brezposelnost ter poroko in r°jstvo. De je ta odredba morda imela svoj razlog obstoja, češ da je prejemke nad 1500 '■r mesečno imelo le vodilno uradniško 0Sebje, ki je moglo zaradi visokih prejemkov že na drug način sebe zavaro-Va > za te slučaje, je danes ta razlog za-fadi razvredno.enja lire odpadel, saj zna-§a danes najnižja uradniška plača brez "raginjskih, družinskih in drugih doklad okrog 10.000 lir mesečno. Uradniki, zla-S'i Usti, ki so stopili prvič v službo, ko je bila lira že razvrednotena, so bili na-Croti delavcem, za katere v pogledu so-elalnega zavarovanja ni nobenih omeji-lev> v slabšem položaju ter se jim je go-("la očitna krivica. Ta. o stanje je postajalo iz dneva v dan bolj nevzdržno. lansko le:o so ukinili omejitev v pogledu 2avarovanja za slučaj brezposelnosti. Se-Paj pa je bila z ukazom št. 188 z dne 2. °Ktobra t. 1. ukinjena omejitev tudi v pogledu ostalih panog socialnega zavaro-Vanja. s tem ukazom je torej razširjena obveznost socialnega zavarovanja od 1. SePtembra t. 1. dalje na vse uradnike ne ®'ede na višino njihovih mesečnih prejemkov. Nameščenci, ki so bili na osnovi prej Veljavnih predpisov izvzeti od obvezno-sti socialnega zavarovanja, smejo sedaj vPlačati temeljne prispevke za obvezno 2avarovanje za starost in onemoglost ca ^obo od 1. maja 1939 odnosno od dneva "‘"''e zaposlitve po tem datumu do 31. av-SUsta 1950. To vplačilo se mora izvrši i Pajkasneje v enem letu. Zavarovalni prispevki, ki so bili vplačani za uradnike, bi po prej veljavnih predpisih ne mog-s'i biti zavarovani pri Zavodu za social-n° zavarovanje INPS, ostanejo pa v 'sakem pogledu v veljavi, če delodaja-lec ni ali ne bo zahteval njihovo povračilo. Spremembe pri ZVU Vršilec dolžnos.i ravnatelja Urada za obveščanje javnosti pri Zavezniški voja-ški upravi M. A. L. LyalT je bil imenovan za ravnatelja navedenega urada. Za namestnika ravnatelja za civilne zadeve in ravna elja oddelka notranjih zadev pri ZVU je bil imenovan g. Foden, bivši vodja finančnega in gospodarskega oddelka ZVU. SOCIALNO ZAVAROVANJE URADNIKOV OBNOVLJENO »Gospodarstvo« je bilo prvo med tržaškimi lis.i, ki je oblastva opozorilo na nesmiselno jn krivično določbo, po kateri niso bili nameščenci zavarovani za več primerov, ako je njihova plača presegla 1500 lir mesečno; saj gredo danes zaradi razvrednotenja lire plače od 10.000 do 100.000 lir in še više. Zdaj je ZVU odpravila to določbo. (Glej poročilo v Vestniku SGZ!) Ni pa ustregla naši želji, naj bi breme za obnovo zavarovanja za zamujeno dobo razdelila med nameščence in delodajalce. Napovedan je bil »Emporio di Trie-sten, periodičen list. za_ gospodarsko-fi-nančno obveščanje v Trstu; vodil ga ba dr. Giovanni Garibbo, podravnatelj Tržaške trgovinske zbornice. Iznajal bo .vsakih 10 dni. Italijani imajo v Trsta že gospodarski tednik »II Mare«, ki zagovarja gospodarsko In politično priklj či-tev Trsta k Italiji, in mesečnik »II Tral-fico«. Lepak za tržaški velesejem. Uprava tržaškega mednarodnega vzorčnega sejma je razpisala natečaj za izdelavo lepaka za prihodnji sejem, ki bo od 24. julija C<> 6. avgus a. Razpisani sta bili dve nagradi, in si er v znesku 100.000 .n 50.000 lir. Delo je treba predložiti ck 15. novembra. Pojasnila daje pisarna v Ul. Milano 10. — Upamo, da bo novi lepak brez vsake poli ične tendence. Statistični bilten Zavezniške vojaške uprave, ki prinaša poda.ke v pasu A za januar in februar 1950, je izšel dvojezično, seveda ne v italijanščini in slovenščini, temveč v italijanščini in angleščini. Doslej je bilten iznajal samo v i ali-janščini. Ta š.evilka obsega 114 s.rani velikega formata. V Čedadu je pričel izhajati list »Matajur« kot glasilo beneških Sloven ev. List izhaja vsa.Uh 14 dni. — Videmski list »11 Lune i«, ki je dcsle-no pobijal zahteve goriških in tržaš..ih Sloven_ev, je prenehal izhajati. Ubil ga je tržaški »II Giornale del Luneti«, ki ga izdaja skupina dnevnika »Giornale di Trieste«. Diagnostičen laboratorij so te dni odprli v koprski bolnici. Koprski zdravniki so bili v tem pogledu odvisni od Trs a. Laboratorij je moderno urejen in ima bakteriološki in kemičnebiološki oddele :. Tudi bolnica je moderno urejena. Poljsko mleko v prahu? V izložbah tržaških trgovin z jestvinami se je pojavilo »niezbierano mleko v proszku« (pol kilograma za 240 lir). Ne gre za poljski proizvod, kakor bi človek mislil na prvi pogled. Mleko je pripravila Svenska mioelkprodukter AB v Stockholmu in je dar Mednarodnega urada za pomoč otrokom OZN. Ambalaža nosi poljs.?i in nemški napis. E.C. A. Tukajšnje odposlanstvo ECA nam sporoča; Konec tega leta bo tiskovni urad tržaškega odposlanstva za gospodarsko sodelovanje (E.C.A.) izdal koledar za slovenske gospodinje, ki bo podoben lanskemu, ki ga je E.C.A. izdala za italijanske gospodinje. Vsi, ki želijo prejeti ta koledar, naj dostavijo svoj naslov po pošti. Uradi in šole naj pošljejo skupen seznam z navedbo polnih imen in. stanovanja nameščencev. Naslov: Press Office, E,C,A, Mission, Corso Cavour 1, Trsjk-, Ko bi čistili tudi pri nas. »Trieste ffie-ra«, glasilo tržaških neodvisnežev, 'poziva Američane, ki z Angleži vred upravljajo Svobodno tržaško ozemlje, naj tudi v: tržaški upravi malo počistijo v duhu-najnovejše omejitve doseljevanja v' ZDA bivših pripadnikov fašističnih organizacij. Vojaška uprava je pustila ves fašistični upravni aparat na svojem mestu, in danes imajo ti Mussolinijevi ljudje v svojih rokah platno in škarje. Malokdo bi os.al na svojem mestu, ko bi se Američani in Angleži lotili čiščenja po demokratičnih načelih. Med spedicijskimi tvrdkami, ki so se udeležile razpisa ustanove USFA za oddajo vseh spedicijskih in reespedicijskih poslov, za blago, ki prihaja iz Zedinjenih držav, namenjeno Avs riji„ sta tobiii delo znana domača tvrdka Francesco Pa-risi in tvrdka SAIMA. Potrebna je moderna klavnica. V Banah je klavnica za neposredno okolico. Tam koljejo živino tudi za Opčine.; To je za silo pokrita lopa, odprta z vseh strani, brez odtoka in brez vseh higienskih naprav. Seveda nima ni.i prostgra, kjer bi živina čakala na zakol. Ta)?f) se dogaja, da puščajo kupci in prekupčevalci živino kar po hišah, in sicer .pp yeC eni. Mnogi delajo to namenoma, da, bi živina shujšala, ker se užimina plačuje po teži. Nujno je potrebno zgraditi moderno klavnico po vsen higienskih načelih. Dve novi tovarni Napovedujijo, da bo dr-žba »Italce-menti« iz Bergama že v prihodnjih tednih pričela gra.i.i v industrijsk.m pristanišču v Zavljah novo cementarno, o kateri je bilo že mnogo govora. Tovarna bo zavzemala okrog 2i) hektarov zemljišča in bo povezana neposredno z morjem. Zgradili bodo med drugim žičnico od Ključa do Zavelj. S to žičnico bodo lahko vsako uro prevozili 1500 centov ma.eriala, ki je po.rcben za izuelavo cenun.a. Tovarna bo izkoriščala tudi odpadke škedenj-ske železarne. V začetku bo po načrtih tovarna proizvajala okrog 30 vagonov temema dnevno. Izdelovala bo , običajen cement tipa »500«, pa tudi cement upa »680« ter s.ce.ialni cement za izvoz BSS 1947/12. Začetek obratovanja je predviden za pomlad leta 1952. Zvedeli smo, da bo prišlo upravno osebje tovarne izključno iz Italije. Iz Italije bodo poklicali tudi specializirane delavce in tehnike. V Trst sp prispeli stroji in naprave za novo tovarno čevljev, ki se bo imenovala »Fortuna«. Tovarno bodo mon irali v skladišču št. 26 proste luke na površini- Kaj prinaša Zakon ni jasen Mesec dni je že poteklo, od kar je izšel zakon o povišanju najemnin, in še si niso niti pravniki popolnoma na jasnem, kako ga je treba uporabiti. Pred Uradom za najemninske pritožbe (v palači Verdijevega gledališča) je vrsta najemnikov in podnajemnikov, ki iščejo razlage zavozlanih paragrafov. Stilizaiija novega zakona Je nerodna (n nejasna. Podtofcn.s:! tu ne moremo navajati, ponavljamo pa, da je to mnenji ne samo neukih najemnikov in hišnih gospodarjev, temveč tuci pravnikov in hišnih upraviteljev. ZVU bi storila veliko uslugo naši javnosti, ko bi dala zbra i tse dosedanje za one glede najemninskih odnosov, ki so še v veljavi, in izdala nov in jasen, vsakomur dos.open enoten najemnins i zakon. Za zdaj pa je nujno potrebno, da izda uradno pojasnilo k spornim točkam zadnjega zakona. Poleg drugih nedostatkov, ki jih ugotavlja dnevna praksa in ki jih ima go ovo v evidenci Urad za najemninske pritožbe, naj omenimo nerodno stilizacijo glede podnajemmn. O teh je govora tudi v našem drugem pojasnilu, ki ga prinašamo danes. Nezakonite najemnine Vprašanje nastane, kako je v primerih, ko je najemnik plačeval doslej višjo na- Aceiai ovira siaaovanislio alte jo ACEGAT (tržaško mestno podjetje za preskrbo z vodo, električnim tokom in plinom in za vzdrževanje tramvaja) bo najelo pri upravi Marshallovega načrta (ECA) veliko posojilo v znesku 2.496.000.000 lir. Za zdaj bp dvignilo poldrugo milijardo, s čimer bo pokrilo stroške za izvršitev del v prvem polletju prihodnjega leta. V zvezi z razpravo v mestnem svetu o posojilu ACEGAT-a in o poslovanju tega ogromnega podjetja je treba opozoriti mestne svetnike na visoke pristojbine, ki jih pobira podjetje za priključek vode in električnega toka ali plina k napeljavam v novih stanovanjih. Naj navedemo nekaj konkretnih primerov: Na Opčinah je neka stranka obnovila porušeno hišo in hotela priključiti plin na nekdanjo napeljavo, ki je tekla pod drugo stavbo. ACEGAT ni več dovolil tega priključka, temveč je zahteval direktno napeljavo od glavne cevi na razdaljo okoli 30 ml S.roški bi bili znašali 250.000 do 300.000 lir. S.ranka je rajši ostala brez plina in kuha na petrolej. (V drugih primerih naročanje stranke »liquigas«.) Drugi primer: Samo za priključek vode na glavno cev (navrtanje glavne cevi) je na drugem mestu ACEGAT zahteval 52.000 lir. Tretji primer: Za napeljavo plinske cevi na razdaljo 10 m je zahtevalo poajetje 50.000 lir. (V svojih proračunih računa ACEGAT 40 mm plinske cevi 5000 lir meter.) Priključek električnega toka, za kar je treba postaviti nekaj drogov, stane že okoli 300.000 lir. Pri novih napeljavah in priključkih nastajajo tako visoki stroški, ker prevr-že Jpodjetje večji del efektivnih s roškov na naročnika, medtem ko je pred vojno samo prevzelo najmanj polovico stroškov. — Iz naših podatkov se jasno vidi, da podjetje s svojimi visokimi pris ojbinami ovira akcijo za gradnjo novih stanovanj. Ukaz o Mini odsMi in Ma dopolniti V tržaških okoliških vaseho ki spadajo pod tržaško občino, zlasti pa na Opčinah, je še danes mnogo neobnovljenm hiš, ki so bile poškodovane ali porušene med vojno, medtem ko je obnova v drugih podeželskih občinah že zaključena. Z odškodnino 250.000 lir, ki jo izplača država za vsako stanovanje ne glede na višino škode, si oškodovanec pač ne more pomaga.i. Na Opčinah je bilo po vojni poškodovanih ali povs-m porušenih 45 hiš (v Alpinski ulici 11, v Bazoviš.-?! 24, v Narodni 7 in 3 drugje). Do danes je bilo obnovljenih samo 13 hiš. Jasno je, da ni višina vojne odškodnine (50%, a največ do 250.000 za s ano-vanje) pravilno odm.rjeno. Obnava tro-sobnega stanovanja stane danes najmanj 1,5 do 2 milijona lir. Takšna reši ev je prizadela zlas i las nike enosianovanjskih hiš, katerih obnova je razmeroma dražja kakor obnova večstanovanjskih s avb. Zakon o vojni o škodninl je treba vsekakor dopolniti. To bi bilo toliko bolj logično, ker se sicer s podeljevanjem kreditov in podpor pospešuje gradnja novih stanovanj. Povišati je treba odškodnino in jo določi l v razmerju z dejansko škodo. Pri tem je treba upoštevati tudi tiste, ki so svoje hiše že obnovili in se pogosto zaradi tega tudi zaoolžili. 3000 kv. m. V tovarni bo dobilo zaposlitev okrog 300 delavcev in delavk. Delala bo pretežno za izvoz in proizvajala serijsko blago. Tovarno bodo zgradili na pobudo družbe »Lucky Company«. noVi stanovanjski zakon jemnino, kot je bila po zal onu dopustna. V takih primerih gre povišek ne na dejansko najemnino, ki jo je najemnik plačeval, marveč na zakonito najemnino in je torej protipravne poviške najprej Oc.si.eu; razliko ki se pri tem izuaze, pa ima najemnik pravico zadrža i oziroma poračunali pri najemnini, ki jo bo plačeval od 1. oktobra dalje. Kako se zahteva povišek Poviške najemnin, kakor jih dopuščajo novi predpisi, mora zahtevati najemoca-jalec s priporočenim pismom prp.i povratnici. Ce najemnik ne ugovarja pra-začasno listo najemnino, ki jo smatra sam njegov ugovor v 30 dneh, se smatra, da je na povišek pristal. Is.a domneva velja, če plača najemnik en obrok naj.m-nine v višini, kakor jo je zahteval najemodajalec. Čeprav ukaz tega ne predpisuje, bo vendar umes.no, da ugovarja tudi najemnik pismeno in pošlje svoj ugovor najemodajalcu priporočeno proti povratnici. Ce nastane med strankama spor o višini najemnine, mora najemnik plačevati začasno tis.o najemnino, ki jo sma ra sam za po zakonu dopustno, spor pa reši ne okrajni sodnik kakor v Italiji, temveč Urad za najemninske pritožbe (Lfficio Reclami per gli affitti). Tak urad obstoji pri vsaki občini na temelju spl. ukaza ZVU št. 54 B/1946, spremenjenega z ukazom št. 186/50. Zoper oJočbe urana za najemninske pritožbe se sme vsaka prizadeta stranka pritožiti v 15 dneh na prizivno komisijo za najemninske spore (Commissione d’Appello per gli affitti), ki obstoji pri conskem predseaništvu. Dopolnilni poviški Ce je stanovanje — poslovni prostori so tu izvzeti — oddano, ali če se bo oddalo v podnajem, sme zaračunau las-ni,? najemniku poleg poviškov, ki smo jih navedli, še poseben dopolnilni povišek; ta znaša pri stanovanjih brez opreme ali če se odda v druge kakor v stanovanjske namene, polovico, pri podnajemih opremljenih stanovanj pa eno tretjino razlike med zakoni.o najemnino, ki jo plačuje prvi podnajemnik (podnajemnik glavnega najemnika), in zakonito najemnino, ki jo dolguje lastniku najemnik. Ce znaša terej n. pr. zakonita najemnina najemnika po novem predpisu 3000 lir, podnajemnikova pa 3600 lir, sme lastnik povišati najemnino najemniku na 3200 lir, če gre za opremljeno stanovanje, oziroma na 3300 lir, če gre za neopremljeno s.a-novanje. Tudi tak povišek mora las nik naznaniti najemniku s priporočenim pismom proti povratnici in velja povišek praviloma od prvega dne naslednjega meseca. Poseben povišek je predviden tudi takrat, kadar opravi las.nik na ne;, remič-nini važna in neodložljiva čela, in sicer zaradi stroškov, ki jih ima v zvezi s tem. Spore o dopolnilnih poviških rešuje urad za najemninske pritožbe. Podnajemi Iz precej obsežnih, pa ne povsem jasnih predpisov o podnajemih navedemo nekaj najvažnejših. Najemnik, ki odda prostore v podnajem, mora to naznaniti ias.niku s priporočenim pismom proti povratnici v 10 dneh po oddaji. Pri tem ni treba, da sv sklene prava podnajemna pogodba, marveč se domneva, da gre za podnajem že, če se vselijo v us.rezne prostore os be, ki niso v službi najemnika ter niso z njim v soroč-stvu ali svaštvu do če r ega kolena, razen če gre za začasne gos e. To sporočilo ima za lastnika d-ojen pomen: da presodi, ali ne gre morda za protipogodbeno od.ajo vsega najemnega objekta in torej za izgubo s.anovanjs.e zašči.e, in pa, da naloži najemniku dopolnilni povišek na najemnino. Ce najemnik ali podnajemnik ne da sporočila nni v 15 dneh potem, ko je bil v to izrecno pozvan, ali pa, če sporočilo ne ustreza resnici, ali če" daje najemnik v nasprotju z najemno pogo.bo prostore v podnajem za posamezne dneve, sma las,nit? zahtevati,,da se naj-mna pogodba razdere. Glede poviška podnajemnin je sUliza-cija novega zakona zelo nerodna. Po razlagi, ki nam jo je dal Urad za najem-nins.,e pri.ožbe, veljajo za podnaj umike od 1. oktobra 1950 isti poviš i, kakor jih določa zakon za najemnike. Ta povišek velja na zakonite najemnine, ki so bile določene v smislu dosedanjih zakonov, in sicer s. oraz mno med najemnikom in podnajemnikom ali pa na podlagi odlokov pris ojnih organov, n. pr. Urada za najemninske pritožbe. Ako doslej niso bili vključeni v poi-najemnino poviški, do katerih ima pravico najemnik, ali pa gre za sklepanje novih dogovorov za podnajem, veljajo naslednje določbe: Povišek podnajemnine, ki jo plačuje prvi podnajemnik najemniku, znaša od 1. oktobra nalje 30, 60, 100 ali 200 o stoikov tis e zvišane zakonite najemnine, ki jr lastnik zah eva od najemnika in ki jo najemnik dejansko plačuje: 30%, če gre za podnajem brez opreme in brez postrežbe, 60%, če gre za podnajem brez. opreme, toda s postrežbo, 100%, Ce gre za podnajem z opremo stanovanja bre: postrežbe, in 200%, če gre za opremljeno S anovanje in postrežbo. Ce se da v podnajem samo del Stanovanja, mora podnajemnik plačati primeren ael tako določene podnajemnine. Za vse nadaljnje podnajemnike, razen prvega, pa velja, da sme znašati povišek samo polovico pov|ška, ki je po prej povedanem dovoljen najemniku, aa ga zaračuna svojemu neposrednemu, prveirj+i podnajemniku. Od 1. januarja 1951 dalje se bodo smele podnajemnine znova povišati v enakim razmerju, kakor se zvišajo s 1. oktoipjrpm. Vsi spori o višini pounajemnineuspah, dajo pred urad za najemninske pri.ožoe. Druge določbe Druge določbe ukaza ZVU o najemnih in podnajemnih pogoubah sog.asajo v glavnem s predpisi zakona, ki .eija v Italiji; našim bralcem so ti predpisi znani že iz prejšnjih način poročil. Da jl.i ponovimo na kratko: Pri najemnih in podnajemnih pogodbah, za katere velja podaljšanje do konca leta 1951, so nične in neveljavne pogodbe o gladki vselitvi (»buon ingressu«) ali gladki izselitvi (»buona uscita«) in pa pogodbe, s katerimi se najemnik ali podnajemnik zaveže kot pogoj za prenehanje veljavnos.i obstoječega najema kupiti tudi pohištvo. Za tis-ega, ki take pogoje najemni.vU ali podnajemniku vsili, so zadevne pogodbe tudi kaznive. Za odločanje o p.isilni izpraznitvi na podlagi izvršilnega naslova (so.be) je pristojen okrajni sodnik (pretor). Ko odreja rok za izpraznitev, ki znaša od 33 dni do 6 mesecev, mora sodnik upoštevati posebnosti vsakega primera, posebno pa: najemnikove težave pri iskanju drugega stanovanja, položaj najemnika v primeri s položajem osebe, ki naj bi zasedla prostore, ter upravičeno najemnikovo potrebo, da ostane v istem področju ali mestnem okraju. V posebnih izrednih primerih pa sme sodnik tudi rok šestih mesecev podaljšati še za nadaljnje tri mesece. Najemniku, ki se bo znal spremo upirati lastnikovi odpovedi, torej spričo počasnosti veljavnega civilnega postopka in gornjih predpisov ne bo posebno težko zavleči prisilno izpraznitev vse do konca leta 1951, doMer traja stanovanjska zaščita po tem zakonu. Giuseppe Fesia: »Fcr uua cuiiouuta- zione economica italo-jugoslava (Za gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo), zal. Časa Editrice M. Carra & Co., Rim., 200 str., 800 lir. Gre za opis gospodarskega potenciala Jugoslavije in možnosti trgovinske izmenjave z Italijo, ki ji je postavljena trdna osnova v dopolnj. jočih se gospodarstvih. Sta istični poda ki o proizvodnji in zunanji trgovini, kakor tudi o pomorstvu Jugoslavije so v glavnem še iz predvojnih časov, vendar opisuje pisec tudi gospodarski napredek nove Jugoslavije po izvedbi gospodarskih in socialnih reform, kakor v poljedelstvu (agrarna reforma) in industriji; omenja tudi razvoj petl-tnega plana. Delo bo potrebno vsakomur, ki bo hotel proučili gospodarske odnose med Jugoslavijo in I alijo. S-.alis.ični po-.a.ki o jugoslovanskem gospodarstvu bo-o dobrodošli tudi pri proučevanju trgovinskih odnosov Jugoslavije do drugih držav. — Moti preskromna zunanja oprema. Jean Duhamei: »A Trieste sur le pas des Francaisn (V Trstu po sledovih Francozov). Zal. in tisk Renato Fortuna, Trst, 1950 broš. 87 s r., 600 lir. Kakor kaže že naslov, gre za kratek opis sledov, ki so jih pes ili v Trstu Francozi, zlas i Napoleon in njegovi ljudje. Pisec je črpal iz francostih in italijanskih virov. Zato je n. pr. zanj Gorica lahko samo Gorizia in Goeritz, ne pa Gorica, ali Kostanjevica, kjer počivajo Burbone!, Cas agnevizza. Večji del je posvečen Francozom iz Napoieonovm časov. Omenjen je tudi Nodier.z znanim romanom »Jean Sbogar«; prav tako Stendhal (Henri Beyie), ki je bil le a 1830 imenovan za francoskega konzula v Trs u, In Pasteur. — O francosci zasedbi piše pisec v najboljšem smislu in ne omenja gospodars e stisk-. Ko je Na oleon slovesno vkorakal v Trst, je naložil mestu 200.000 funtov kontribucije, a se je na-za.nje zadovoljil z vrancem li. Kancem. Prejeli smo: S Ivio Ru teri: »Trieste — Spunfi dal Passato«, zal. Eugenio Bor-satti v Trs u, tisk Artigrafiche Fra elli Cosarini di Por. enone, 448 str. V knjigi so zbrana predavanja o tržaški preteklosti, ki jih je imel pisec na tržaškem italijanskem radiu v času od avg s1 a 194» do 29. decembra 1947. Gre za odlomke iz tržaške zgodovine, pisane s tendenco za priključitev Trsta k Italiji. Zanimivi so podatki o imenih glavnih tržaških ulic. »RAZGLEDI^ št. 9, Trst, prinašajo na ledn o vsebino: Matej Bor, Iz nov? pesniike zbi ke; Peter Skalar: Pomlad na jugu; Ivai Dončevič: Železni Nikola; Ady Endre: Krnci se pogovarja-. o; Gema Ha ner, V vinogradih gospoda Ruggini.a. Krit ke: razstave s.ikar-ja Klavdija Uršiča-Cernigo a, sedme predstave Goldonijevih »Primorskih zdrahe in ljubljanskega gledališkega pisma. Kmetov v polnem pomenu besede, k* bi pridelovali vse pridelke, ki jih na naši zemlji sploh mogoče pride-0Uati, in kakršni so bili po večini so ieti naši kmetje v spodnji o-k°lici, danes ni več. Tisti, ki se niso ^PremeniU v vrtnarje ali se pa po-Pfijel; raznih meščanskih poklicev, se avijo danes skoraj izključno z vinogradništvom. Toda tudi ta gre z naglici koraki k svojemu koncu. V neka-te,'ih okrajih je že izginilo. Trtne na-®ade in tudi manjše vinograde sreču-Ja posestva, na katerih bi se lahko Podelalo do 100 in več hektolitrov ako bi se njihovi gospodarji sa-j * intenzivno bavili s kmetijstvom; Pa se jim ne izplača, ker so se po-drugim poklicem, od katerih olk in udobneje živijo. Zemljo so pa GOSPODARSKI POLOŽAJ V TRŽAŠKI OKOLICI VINOGRADNIŠTVO ČEDALJE BOLJ PROPADA ali oddali V najem, ali pa delajo na njej plačani delavci- Zemljišče je postalo za gospodarja postranskega pomena, on se briga zanj le toliko, kolikor mu njegove gospodarske razmere dopuščajo. Pridelek vina torej pade na polovico in še niže ter vse skupaj gre rakovo pot. Koristi od svojega posestva večinoma nima nobene. Nekateri imajo celo izgubo in lezejo polagoma v dolgove. Kmetje-vinogradniki, ki sami obdelujejo svojo zemljo in od tega živijo, so postali v spodnji okolici že prave bele vrane. Kar jih je še ostalo, živijo predvsem v Lonjerju, pri Piščancih in više nad Piščanci ter se bavijo še vedno z vinogradništvom le zaradi tega, ker niso visoko in strmo ležeča zemljišča ugodna Za vrtnarstvo. Soglasno tožijo, da se jim v gospodarskem pogledu še huje godi kakor pred vojno in so prepričani, da ne bo po preteku desetih let v spodnji okolici niti enega pravega kmeta več. Njihov gospodarski položaj je tak, da so primorani že pred trgatvijo iskati kupca. ki bi jim dal nekaj denarja na račun bodočega pridelka. Ravnanje oblasti vzbuja v njih splošno domnevo, da se hoče kmečki stan v neposredni okolici namenoma zatreti. Medtem ko — posebno po vojni ,— cene življenjskih potrebščin nenehoma naraščajo, so ostale nespremenjene cene vina in mleka, t. j. edinih dveh pridelkov, ki jih naši kmetje prodajajo, da si lahko kupijo vse kar potrebujejo Za življenje. Dohodki , torej vedno isti, stroški pa vedno večji. Velike skrbi prizadeva našim'kmetom pomanjkanje gnoja, ki je posledica zelo omejene živinoreje. Ta.se ne more zadostno razviti, ker so izginili pašniki in senožeti in so tudi bol j. tečno krmo, ki se je nekdaj pridelovala na okoliških n iv ah, izpodrinite ^rte. Pri Piščancih in više stanujoči kmetje kupujejo gnoj večinoma na Opčinah, kjer so nekateri živinorejci brez zemlje, vsled česar lahko prodajajo gnoj. Gnoj se prevaža v tovornih avtomobilih in stane s prevozom vred do 10.000 Ur kub. meter. Za srednje velik vino- grad, v. katerem pridelajo kakih 50 hi vina na leto, porabijo poleg domačega gnoja dveh krav še 2 do 3 avtovozove kupljenega, t. j. 6 do 9 kub. m gnoja. Letošnje vino prodajajo kmetje krčmarjem po 105 lir Uter. K tej ceni morajo krčmarji prišteti še 25 lir už t-ninskega davka in prevozne stroške, nakar stane vino, postavljeno v krčmo, skoraj 135 lir liter, prodajajo ga pa po 160. Cena, ki jo dobijo naši kmetje za vino, je veliko prenizka, da bi pokrila velike stroške, kakor n. pr. za modro galico, žveplo, gnoj, krmo za krave, obrabo orodja itd. ter bi se izplačalo naporno in dolgotrajno delo v vinogradih. Kmetje ne morejo niti sanjati o osemurnem delavniku, njihov urnik je od Zore do mraka, torej 12 in več ur na dan; še zvečer nimajo miru in se morajo s svetilko v roki vrteti okoli živine in celo ob nedeljah Hišo brez skrbi in opravka. Marsikdo misli, da imajo vendar pozimi počitnice. Nekdaj je to bilo morda res, toda le do neke mere; dela so imeli pozimi pač mnogo manj in ni bilo tako naporno in nujno, danes Pa jih težka borba Za obstanek sili, da tudi zimsko dobo do dobrega izkoristijo za razna popravila in priprave Za spomladansko delo. Zimskega dela je več kot dovolj, ne le pod streho in na dvorišču, ampak tudi v vinogradu. Treba je popravljali in včasih na novo graditi cele kose zidovja okoli paštnov, ki so ga letni nalivi porušili, itd. Treba je kopati jarke za nasade novih trt, ki so danes, cepljene na ameriške podlage, mnogo manj trajne, nego so bile nekdaj domače trte. Ali kdo na' našteje vsa sedanja zimska dela naših vi. nogradnikov? Na kratko povedano, nekdaj, ko niso še poznali raznih trtnih bolezni, ko so imeli doma dovolj paše, sena in krme za živino, zaradi teg'a tudi več živine in dovolj gnoja, je bilo pridelovanje vina mnogo cenejše. Vino so kmetje prodajali razmeroma draže nego danes. Ko bi vsaj ti tih 25 Ur užitnine ne bilo, potem bi kmetje svoje vino nekoliko draže prodali, krčmarji pa ce neje kupili. Tako pa tarnajo tudi krčmarji, da pri prodaji domačega vina prema’o zaslužijo, ker da jim premajhna razlika med kupnimi in proda, nim cena ni ne krije velikih stro škov, ki j h imajo zaradi visokih davkov in drugih bremen. Potem pa si pomagajo na škodo svojih gostov na razne načine: ali meša. o pristno domače vino z manj vrednimi — ne pri-ielki, ampak »izdelki«, a i pa ga pro-lajajo draže pod drugim imenom. Zanimiv je v tem pogledu dogodek, ki se je pripetil nekemu našemu vinogradniku, »Prvo nedeljo po božiču — mi je pripovedoval prijatelj Tone — sem šel slučajno mimo krčme, kamor sem pred dobrim tednom prodal svoje vino. Da se malo pogrejem, sem stopil noter in naročil polič belega. — Belega nimam več, mi odgovori krčmar. — Kaj, tako hitro? — sem se začudil. No, daj pa črnega. — Kakšnega? — Mojega vendar, to je tistega, ki sem ti ga jaz prodal. — Zelo mi je žal, da ti ne morem ustreči, ker še nisem načel tvojega črnega. — Pozneje sem izvohal, da je črno prelil v steklenice in ga prodajal Za teran po 280 lir liter. Z belim se mi ni upal postreči, ker je bilo že »krščeno«. —od—• TRŽNI PREGLED Na krajevnih in bližnjih trgih ni bilo v zadn. ih dveh tednih značilnejših novosti. Gibanje cen je bilo razen nekaterih izjem omejeno. Rahlo tendenco k pocenitvi je opaziti pri nekaterih poljedelskih pro zvodih, kakor so žita in živino ejski izdelki. Precešnja nestalnost prevladuje še vedno na področju industrijskih izdelkov; tržišča teh proizvodov so usmerjena na zmerno napredovanje cen. Opazovalci menijo, da se ni notranji trg popolnoma ustalil; odtod precejšnja previdnost prekupčevalcev in omejena blagovna izmenjava. V pogledu cen se je precej občutno pocenilo maslo, podražilo pa olivno olje; med indu:trijskimi proizvodi beležijo krepkejše cene predvsem kemikalije, razna zdravila, papir gnojila in škropila. • • ZTTA Obdobje naraščajočih cen pa trg i ži je zazdaj, kakor kaže, za nami, vendar beležijo vsa žita, z izjemo riža vs kakor precej visoke kvotacije v primerjavi s cenami, ki so veljale pred 6 mese i. Zaradi velikega povpraševanja so se prekomerno podražili otrobi in os ali žitni odpadki. V porastu so tudi cene močnih krm, ker so jih v zadnjih časih pričeli uporabljati tudi za krmljenje prašičev. Rovigo: pšenica I brez vreč 6650 do 6700 lir za cent, ista II, 6550 do 6600, III 6400 do 6500; koruza 6050 do 6100; bela koruza 5600 do 5800, ameriška hibridna koruza 5400 do 5600; oves 3500 do 3700; rž 5000 do 5100, ječmen 5400 do 5600 lir za cent. Brescia: pšenica I 6300 do 6400, is‘a II 6100 do 6200; koruza 5200 do 5300; oves 3300 do 4000 lir za cent. ŽIVINA Na krajevnem in bližnjih trgih živine ni bilo v zadnjih dveh tednih večjih iz-prememb na ceni. Potek trgovanja kaže na zmerno nazadovanje pri prašičih in teletih na nekaterih trgih. Ponudba, kakor tudi povpraševanje sta glede na sezono povsem normalna. Rovigo: voli I 230 do 240 lir za kg žive teže, isti II 130 do 160, III 80 do 90; krave I 220 do 240, II 130 do 160, lil 80 do 90; teleta od 80 do 130 kg 420 do 440, ista od 50 do 80 kg 380 do 430; prašiči nad 160 kg 370 do 380 lir za kg žive teže, od 110 do 160 kg 320 do 330, od 90 do 100 kg 290 do 310 lir; prašički za vzrejo 10 do 20 kg 440 do 490 lir za kg žive teže. Reggio Emilia: voli I 240 do 280, II 190 do 210; prašiči od 30 do 50 kg 390 do 420 lir, isti od 50 do 80 kg 360 do 390, od 120 do 150 kg 360 do 370, 150 do 180 kg 380 do 390, nad 180 kg 390 do 410; svinje za zakol od 330 do 370 lir za kg žive teže. MLEČNI IZDELKI Podražitev mleka v prodaji na drobno v Trsiu je posle, ica krepkih cen mlečnih proizvodov in mleka samega na tržiščih severne Italije. Cene mleka v krajevnih prodajalnah so 70 lir za liter za nevs ekleničeno blago, 75 lir za vste le-ničeno pasterizirano mleko, ki prihaja iz po rajine Treviso, 80 lir pa za iste vrste, ki ga dobavlja pos sivo grofa Mar-zoita v Toreselli. Režijski s roški zlasti za vstekleničeno in pas erizirano mleko vplivajo očitno v obču ni meri na prodajno ceno, kajfi cena pri po rošnji j; povprečno za okrog 100% višja od c.ne . pri proizvodnji. V sredi ok obra se je maslo precej pocenilo, vendar ne gre verjetno za stalen pojav, ker je ta poceni- ev v zvezi z uvozom inozemskega masla. Glede sirarskih izdelkov je beležiti živahno kupč'vanje z mehkimi siri. medtem ko prevladuje mrtvilo na trgu trdih sirov. V Lodiju so najnovejše cene naslednje: maslo najboljše vrste 900 do 920 lir za kg na debelo is o domače proizvodnje 870 do 890; parmezan I 1400 do 1500 lir za kg; ementhal 550 do 600; gorgonzola 450 do 480 lir za kg. KRMA Seno je ohranilo s are tržne cene; v porastu so cene slame. V bližnji Benečiji so zadnje cene naslednje: lucerna 1800 do 1900 lir za cenh; stlačena lucerna 2300 do 2500, seno 1500 do 1600, slama 280 do 320, s lačena slama fco kamion 500 do 520; ovsena slama nestlačena 330 do 350 lir za cent. VINO Zanimanje za nov vinski pridelek n> v sedanjem obdobju veliko. Vinogradniki, ki se letos ponašajo z dobrim blagom, vztrajajo pri trdnih cenah. Kupci omejujejo na drugi strani nakupe v pričakovanju, da bodo proizvajalci morali pu-pustiti na ceni. V kolikor ne bo prišlo do nepričakovanih motenj, kaže, da se bodo cene v glavnem prilagodile zahtevam vinogradnikov, ki so v preteklem poljedelskem letu zašli v hudo krizo, ki pa vsaj zaenkra ni zajela v občutnejši meri našega področja. Padova: »Merlot« 11—12 s‘op. 350 do 370 lir za hl/sto-1.; »Clinton« 9,5—10 s op. 310 do 320, is' i 10—11 stop. 320 do 350 lir za hl/s op., »Piave« 10—11 stop. 370 do 390 lir. 11 do 12 stop. 390 do 400 lir za hl/stop. Firenze: fina vina 1949 11—12 stop. 5000 do 6000 lir za cent, ista 12—13 s op. 6000 do 7500, 13—14 s^p. 7500 do 7800; običajna vina 1949 11—12 stop. 4700 do 5500, nad 12 stop. 6000 do 6500 lir za cent. Bari: rdeča vina za rezanje 360 do 400 lir za hl/stop.; rdeča vina »Barletta« 12 do 13 stop. 330 do 350 lir za hl/stop. običajna »Corato« 330 do 340 lir za hl/stop. OLJČNO OLJE Letošnji pridelek olja bo, kakor smo-že večkrat poudarili, znatno manjši od lanskega, čeprav se predvidevanja o količini proizvoda ne strinjajo. Dejstvo je, da so vsa tržišča oljčnega olja oživela In da je blago po dolgi depresiji pričelo pridobivati na ceni. Pripomni i pa je, da je oljčno olje večkra pre met velikih š-e-kulacij. Zaradi podražitve oljna'ih semen pri virih proizvodnje so v porastu tudi cene semenskega olja. V Bariju prodajajo na debelo oljčno olje po naslednjih cenah: najboljše olje do 1,5 stop. kisline 420 do 430 lir za kg, do 3 stop. kisline 400 do 405, do 5 s op. kisline 380 do 385 lir fco skladišče. V osrednji Italiji veljajo naslednje re-ne: oljčno olje do 4 s op. kisline 390 lir, Razpoložljivost blaga na svetovnih trgih ne more v mnogih primerih zadostiti naraščajoči potrošnji. To velja zlasti za kovine, kavčuk bombaž in volno. Lkre-pl, ki so jih razne vlade storile v pogle-i u notranje in zunanje trgovine, povzročajo znatne nepredvidene motnje v med-nara ni blagovni izmenjavi. Pospešeni programi oboroževanja in kopičenje stra-uških surovin bodo brez dvoma v vedno večji meri vplivali na nadaljnji medna-ro ni tržni razvoj. Cene so po mirnejšem obdobju, ki je prevladovalo v septembru, zopet v napredovanju za zgoraj omenjeno bfago, čeprav je večina opazovalcev napovedovala ustalitev tržišč že na koncu preteklega mese a. Pri os alih predmetih me narobnega trgovanja kažejo cene na stalnost, ponekod pa celo na nazadovanje. * * KOVINE Na tržišču kovin vla'a napetost, 'ki st je pričela že pred več kakor dvema mesecema z izbruhom vojne na Koreji. Med neželeznimi kovinami je trenutno najbolj iskan cink. V New Yorku plačujejo lo kovino že po 28 s otink dolarja za funf, čeprav beleži cenik za razpoložljivo blago le 17,50 sto'inke dolarja za funt. Veliko zanimanje vlada na Svetu tudi za baker. V zadnjih časih se za to s rovino zpnima posebno Švica, ki pa se zaradi o-mejitve izvoza ne more v zados.ni meri oskrbovati kakor v preteklosti na ameriškem trgu. Cin (kositer) je zopet dosegel r-kordne cene (898 fun ov šterlingov za tono v Londonu ter 114,25 sto.ink dolarja za funt v New Yorku). Kljub povečanju proizvo-nje primanjkuje na svetovnem trgu in celo v ZDA jekla in surovega železa. Značilno je n. pr., da kupujejo neka.ere ameriške družbe jeklene plošče v Franciji in celo v Italiji, čeprav je znano, da uvaža poslednja skoraj vse železne surovine prav iz ZDA. Industrij-ci hilijo z nakupi, ker računajo z nadaljnjimi podražitvami. Izvedenci računajo, da bodo do konca leta cene železa in železnih proizvodov poskočile za 6 do 10 odstotkov. V zadnjih časih se je zopet podražilo živo srebro. Italijanski in španski proizvajalci, ki sicer zadržujejo kovino, nimajo velikih razpoložljivih zalog. Donosna cena bo povzročila pospešitev proizvodnje. Sirijo se ves i, da bodo obnovili špansko-i alijanski kartel živega srebra, ki aaj bi odslej usmerjeval svojo proizvodnjo in pazil, da ne pride do nad-produkcije. BOMBAŽ Na trgu bombaža so bile v zadnjih tednih cene blaga podvržene precejšnj mu nihanju, kar je predvsem v zvezi z izvozno politiko ZDA. Za obdobje avgust 1950 —marec 1951 je namreč Amerika omejila izvoz bombaža na 2 milijona bal (od tega 205.000 bal Italiji). Se lani so ZDA skušale pospeševati izvoz viškov bombaža s pomočjo fondov ERP. Dejstvo je, da je bil lanski izvoz bombaža približno dvakrat večji od letošnjega. Dobre posle sklepa medtem Egipt. Zna(no je povpraševanje po egiots-enr, bombažu s strani V. Britanije, Francije, Italije in Sovjetske zveze Cene so na trgu v Aleksandriji poskočile v zadnjem mesecu za okrog 10%. V preteklem avo- do 8 stop. 380; najfinejše olje 475 do 480 lir za kg; semensko lešnikovo rafinirano olje 400 do 405 lir za kg. LES Težave pri uvozu avstrijskega lesa so v preteklih tednih povzročile podražitev žaganega blaga za 1000 do 2000 lir za kub. meter. Ker so se uvozne razmero zdaj v glavnem normalizirale, so se cene ustalile na prejšnjih kvotacijah; opaziti pa je vsekakor rahlo ten en o k podražitvi. Na najvažnejšem notranjem italijanskem tržišču v Južni Tirolski se sukajo okrog naslednjih kvo'acij: žagana jelovina in smrekovina I sor imen' 29.000 lir za kub. m, II sortiment 22.000, III 12.500; macesnovina kvotira ojnosno 31.000, 22.4400, 14.000 fco žaga. Drva prodajajo v bližnji Karniji pri proizvodnji po 700 do 800 lir za rent, ista iz mehkega lesa pa po 500 do 550 lir za cent. mesečju september—avgust je Egipt izvozil 1,21 milijona bal (lani v istem obdobju 1,08 milijona bal). Izvoz je bil po državah takole razbeljen: V. Bri.anija 0.21 milijona bal, Indija 0,20, ZDA 0,14, Francija 0,12, Italija 0,10, Sovjetska zveza pa 0,08 milijona bal. VOLNA Po računih zavoda za organizacijo mednarodne trgovine z volno znašajo zaloge za leto 1951 o^rog 5700 milijonov funtov; te zaloge naj bi bile za okrog, 2000 milijonov fumov večje, kakor je bila kdaj poprej lema sve.ovna po rošnja volne. Visoke cene volne na svetovnih trgih pa niso očitno v Skladu z omenjenimi ugotovitvami. V septembru so n. pr. v Avstraliji prodajali »umazano volno« po povprečno 117,71 avs-ralskega penija za funt, čisto volno pa po 152,76. V prvih treh mesecih letošnje prodajne sezone (julij—avgust, september) je Avstralija prodala eno osmino svoje proizvodnje (0,46 milijona bal), v vrednosti 66 milijonov avstralskih funtov. Sovjeski nakupi volne v inozemstvu so bili in so predmet velikega zanimanja pa tudi pretiravanja. Po najnov^jših podatkih je Sovjetska zveza v letu 1949 nakupila 63,5 milijona funtov volne, v prvem polletju letošnjega leta pa 30 milijonov funtov. Zaenkrat ni podatkov o uvozu volne s s.rani Sovje.ske zveze iz Kitajske in vzhodnoevropskih aržav. V istem razdobju so ZDA uvozile za 434 milijonov ounosno 380 milijonov funtov volne. KAVČUK Cene kavčuka so dosegle v Londonu kvotacijej ki jih ceniki ne zaznamujejo že ou leta 1912 (56 penijev za fun.). Dobre cene vzpodbujajo proizvodnjo, ki jz zlasti na Malajskih otokih v porastu. Poročajo, da zaradi velikih nakupov primanjkuje likvidnega denarja trgovcem, ki delujejo v Singapurju. Tamkajšnji dolar je pos ai silno močna valuta, ker vlada za ta denar veliko povpraševanje zlasti v Indoneziji. Poročajo, da bodo verjetno ZDA omejile no.ranjo potrošnjo gumija. Podobne ukrepe so storili tudi v Franciji in Belgiji. Pripomniti je, da je proizvodnja sintetičnega kavčuka v znatnem porastu. Podražitev gumijastih izdelkov se v znatni meri odraža na avtomobilskih prevozninah. V Italiji so se te prevoznine zvišale v zadnjih časih za 15%. SLADKOR Tržni bilteni potrjujejo vesti o dobre.n letošnjem pridelku sladkorja na svetu. Po angleških virih prekaša ta proizvodnja za 2,5 milijona ton lansko. Cene sladkorja so pos ale zaradi tega na svetovnih trgih zmernejše. Opazovalci menijo, da se bo sladkor v prihodnjih mesecih še pocenil, čeprav ne v znatni meri. V četrtem tromesečju letošnjega leta L o Porurje izvozilo 6,833.000 ton premoga. Doslej je nemški premog izvažalo izključno podjetje »Deuisches Konlenver-kauf«, zdaj pa je bilo v ta namen ustanovljenih več manjših podjetij. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 26/1X u/x 25/X Pšenica (stot. dol. za bušel) 223 50 222.75 223 50 Koruza „ „ „ „ 146.88 149.- NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 24 50 24.82 24.50 104 — 112. - 118.75 Svinec „ „ „ 16- 16.- 16.- 17.50 17.50 17 50 Aluminij „ „ „ 17.50 19. 19.- Nikelj „ „ „ 48,— 48,— 48.— Krom (dol. za tono) 4 ■.— 41.— 42,— Ž. srebio dol. za steklenico 87,- 90,— 95.- LONDON Baker (f. šter. za d. tonu) 202. - 202 - 202.- Cink blister ,, „ — . 151 — Svinec „ „ „ 128.— 128.— 128,— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) 95.40 107.55 . „ „Zagora“ I. „ „ j — SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 209.50 204.40 JESORZa. VALUTE V MILANU Funt šterling 12. X. 8.075 26. X. 8.100 Min. 8 075 Maks. 8.200 Napoleon 6.300 6.200 6.250 6.350 Dolar 663 666 663 677 Francoski frank 175 173 173 175 Švicarski frank 154 153 153 156 Funt št. papir Avstrijski šiling 1.620 1 700 1.620 1.725 21 21 21 21.50 Zlato 860 860 860 870 BANKOVCI dne 25. ZDA (1 dol.) 4,35 Anglija (1. f: št.) 11,30 Francija (100 fr.) 1,12 Ilalija(100 lir) 0,63 Avstrija (100 šil.) 9,10 Čehoslov. (100 kr.) 1,— V CURIHU C. 1950 Belgija (100 fr.) 8.55 Holand. (1'0 fi., 102.50 svedska (100 kr.) 72.— [zrae! 1 f, št.) 4.50 Španija (100 pez.) 8.— Argent. (100 pez.) 21.50 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 12. X. 26. X. Min. Maks Južna železnica 2.330 2.615 2.330 2.715 Splošne zavarov. 6.130 6.890 6.130 6.890 Assicuratrice 725 815 725 815 Riun. Adr. Sic. 1.760 1.040 1.760 1.940 Jerolimič 1.950 1.950 1.950 1.950 > ls*ra-Trst« 500 500 500 500 tl ošinjc 6.500 6.500 6.500 6.500 Maninolie 1.350 1.350 1.350 1.350 Premuda 3.215 3.215 3.215 3.215 Tripkovič - 6.350 6.350 6.200 6.350 Tržaški tramvaj 580 580 580 580 Openski tramvaj 991 991 991 991 Terni 226 255 225 254 1LVA 215 244 210 244 Zdr. jadr, ladjedel. 104 130 104 140 Ampelea 800 800 800 800 Arrigoni 1000 1000 1000 1000 mfeSEnUl KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 I. - T E L E F O N Š T. 54-58 Državne podpore v poljedelstvu PosiranstaceslemeiconamaAin8 Ker nam naši kme.ovalci zastavljajo mnogo vprašanj, ki se nanašajo na državne podpore za melioracijo in graaitev kmečkih objektov, bomo danes na kratko govorili o zakonskih predpisih, ki so v tem pogledu v veljavi na našem področju, in o izvajanju teh preupisov. Določbe o eržavnih podporah se opirajo še vedno na italijanski zakon z dne 11. januarja 1933. Po tem zakonu se podpore delijo v dve kategoriji. V prvo kategorijo spadajo melioracijski načr i, ki imajo značaj skupnega interesa, kakor so izsuševalna oela, regulacija potokov, rek itd. Siroš-U za .a dela so v celo.i ali pretežno v breme države. Primer takih del imamo pri nas na močvirna ih zemljiščih pri Orehu in pri Suvanu. Dr-ga kategorija podpor se nanaša na melioracijska dela na zemljiščih ali na zgradbah, ki jih izvršujejo zasebnUi v okviru splošnih del ali pa tuni od teh neodvisno. Po zakonu se lahko med drugim dodeljuje podpora za naslednja dela: 1. urejevanje zemljišč in naprave, ki omogočajo pravilno pridrževanje ali od.ok vode; 2. dela za napeljavo pitne vode ali vode za namakanje; 3. gradnja poljskih cest in njihovo popravilo ali gradnja žičnic, ki bi jih nadomestovale; 4. gradnja ali popravilo kmečkih poslopij (s ano-vanjskih in gospodarskih); 5. zboljšanje višinskih pašnikov (med te so pri nas vključeni vsi kraški pašniki; 6. nasadi; 7. razne električne naprave; 8. kmečki vodovodi. Državni prispevek za vsa pravkar o-menjena dela znaša na našem po.ročju 38% celokupnih stroškov; za električna naprave in za vodovode se lahko prispevek zviša odnosno na 45% in 75%. Melioracije kraških pašnikov so od leta 1946 do 15. septembra 1947 nagrajevali s prispevkom, ki je znašal 60% celokupnih stroškov. Dodeljevanje prispevkov odobri pri nas Urad za poljedelstvo ZVU; za'evni krediti so vključeni v proračun tega u-rada za vsako polletje. Načrtovanje kakor tudi izvrševanje vseh poslov, ki so s tem v zvezi, so poverili posebnemu kon-sorciju, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, ko je bilo vse naše področji vključeno v melioracijski delokrog. Zboljšanje kraških pašnikov kakor tudi pogozdovanje spadata v pris ojnost gozdarskih oblasti. Za pogozdovanje je po določbah zakona, ki je bil izdan že leta 1923, predviden prispevek v višini 66% stroškov za izvršena dela. Uspeh in tudi obseg vseh teh melioracijskih del je odvisen od pravilno postavljene državne agrarne poli ike, predvsem pa od dveh čini eljev: od gospodarske zmogljivosti posameznikov ter od razpoložljivih denarnih sredstev, ki so na razpolago iz državnih virov. Pripomniti je takoj, da se pri dodeljevanju podpor ne dela nobena razlika med gospodarsko močnejšimi in gospodarsko šibkejšimi kmetovalci. Splošno J-’ znano, da so vsi naši kmetovalci napredni in da si sleherni gospodar želi zboljšati svojo domačijo. Ogromna večina naših kme ov pa spada v kategorijo malih posestnikov, ki ne razpolagajo s primernimi denarnimi sredstvi. Kje naj i denar za uresničenje načrtov, ki zahtevajo n. pr. izdatnejše stroške za material, kakor j: to pri gradnji gospouars.ih poslopij id napravah? Nekoliko laže je pri objektih, ki zahtevajo po večini investicije v delu, vendar je tudi v tem primeru večina kmetovalcev odvisna za zadostitev življenjskih potreb od takojšnjega in lahko rečemo od vsakdanjega zaslužka. Res je da predvidevajo zakoni razne -oblike kmečkih posojil po nizkih obres ih, podčrtati pa moramo, da je pri nas poseljevanje takih posojil praktično nemogoče zaradi silno kompliciranih birokratičnili postopkov pri raznih bančnih zavodih. Posledica vsega tega je, da imajo revnejši sloji, ki bi potrebovali pravzaprav največ pomoči, najmanj možnos.i, aa bi se posluževali v zadostni meri ugodnos.i, ki so po zakonu predvidene in da se nasprotno opomorejo v glavnem le premožnejši. Ni čuda, da so doslej najvišje podpore šle meščanom, ki po-edujejo, a ne obdelujejo zemlje in imajo na razpolago potrebne kapitale. Druga stran zadeve je, kakor rečeno, vprašanje državne politike finansiranja melioracijskih del. V prvih povojnih letih so državni proračuni vsebovali v te namene precej visoke postavke. Dogodilo se je celo, da niso bila denarna sredstva — predvsem iz razlogov, ki smo jih prej omenili — v celoti izkoriščena. V zadnjih časih, zlasti pa v tem letu je pričela VU te fonde znatno krčiti ali celo brisati iz državnega proračuna. Podpore so se morale zaradi tega omejiti tako v pogledu višine, kakor v pogledu vrste dela. Za nekatera dela ni v sedanjem polle.ju na razpolago nobenega kre i a. Sploh kaže, da je v zadnjih časih VU obrnila pozornost na vprašanja veleindus rije na škodo šibkejših slojev, kakor so kmetovalci in obrtniki. Značilen je primer, ki se nanaša na melioracijo kraških pašniKov in na pogozdovanje. Za ta dela ni v drugem polletju tega leta na razpolago nobenih denarnih sredstev za razdeljevanje podpor, čeprav bi se teh del mnogi kmetovalci radi lotili, ker zahtevajo skoraj izključno investicijo delovne sile. Zimski čas je edina doba, ki je primerna za pogozdovanje in za zboljšanje travništva. Zgodilo se bo, da bodo v najboljšem primeru denarna sredstva za podpore nakazana v januarju. Ker bo načrtovanje in postopek, ki je potreben za pridobitev podpore, zavzelo vsekakor precej časa, bodo načrti odobreni spomladi, ko ima kmetovalec polne roke dela in ko se zaradi njihovega značaja ta dela sploh ne bodo mogla izvrševati. Morebitni fondi bodo seveda uporabljeni v druge namene. Takih in podobnih primerov je še' mnogo. Odgovorne oblasti bi morale vsekakor posvetiti vso pozornost položaju revnejših kmetov in pomagati predvsem gospodarsko šibkejšim kmetovalcem, ki so pri nas v večini. Državna finančna politika bi se morala na drugi strani vskla-diti s stvarnimi potrebami našega kmetijstva. Menimo, da bi se vse nepravilnos i in lahko rečemo tudi krivice, ki se dogajajo v tem pogledu, že davno odpravile, če bi pristojne oblasti poklicale k soodloče-vanju in sodelovanju samo naše kmečko ljudstvo in njihove zas opnike. Dvolastniki pasu, ki je ob razmejitveni črti med cono A in B, so zelo zaskrbljeni zaradi zatvoritve P°' stranskih cest med obema področjema-Po nalogu ZVU so namreč pos avili nepremostljive zapreke na poteh, ki so peljale iz področja A v področje B in so služile dvolastnikom za prevažanje poljedelskih proizvo ‘ov in potrebščin. Odslej so zaprti naslednji prehodi: Drago-Botač Prebeneg, Urbanci, Kapelica, Pd-rissima, Braghetti, Kolombini, Benessa. Na črti, ki je dolga okrog 20 1-m, so odprti le prehodi Pesek, Osp, Škofije, Debeli rt. Ni potrebno posebej poudarja'i, kakšno škodo bodo trpeli prizadeti kme oval-ci zaradi najnovejš-ga ukrena vojaške uprave. Prevoz sena, drv, grozdja, gnoja itd. se lahko vrši le z vozili. Pot feZ oddaljene, odprte prehode bi pomenila kmetovalce ogromno potrato časa in mučenje živine. Največkrat pa je zaradi pomanjkanja cest prevoz preko teh odprtih prehodov sploh nemogoč. Kmečka zveza je takoj posredovala ustmeno in pismeno pri vseh oblasteh, ki so za to odgovorna in pozvala na odločno intervencijo tudi miljsko in dolinsko županstvo. Predložila je obenem potrebno dokumentacijo, ki nazorno prikazuj® škodo, ki bi jo utrpelo kmečko prebivalstvo, če bi se prehodi med obema conama zopet ne odprli. Od notranjega oddelka ZVU je KZ dobila ustmen odgovor, da je zadeva v preučevanju. Vojaška uprava opravičuje svoje pos'opanje, češ da niso bili doslel zaprti prehodi nikdar »uradno« dovoljeni, ker da sporazum med oblastmi cone A in B ni predvideval drugih odprtih poti razen zgoraj omenjenih. — Čudno se nam zdi vsekakor, da je vojaška uprava storila ta korak brez predhodne preučitve zadeve in na škodo okrog 300 dvolastnikov, ki so pod njeno upravo. Jasno je, da se morejo morebitni sporazumi z VUJA, v kolikor so pomanjkljivi, dopolniti na pobudo ZVU, ker ne delajo oblasti cone B v tem pogledu nobenih ovir. — Kmečka zveza, ki se Je sploh v zadnjih časih zelo zanimala za ugodno ureditev raznih obmejnih zadev-se bo seveda zavzela tudi za čimprejšnjo otvoritev zaprtih poti med obema conama. * * Izvoz italijanskega krompirja v Švico bo verjetno ukinjen vse do konca lota 1951. Kaj je s kmetijskimi šolami ? Tvrdka KERZE ima v zalogi: štedilnike, peči na les. premog, petrolej in plin najboljših znamk. Mnogi gospodarji, kmetovalci našega področja se povprašujejo, kako naj s; njihovi sinovi, ki nameravajo ostati na comači kmeUji, iz»ežbajo in izj-opomijo v sodobni kmetijski s ro.U. Kam naj Sj obrnejo, da bodo dobili dovolj strokovnega znanja o naprednem kmetijstvu, da bojo umneje in uspešneje gospodarili na svoji zemlji, ne da bi jim bilo treba iskati zasiužka z drugim poklicem in izpodjedati kruh že itak z brezposelnostjo težko prizadetemu mestnemu pro-letaria.u. Kmečka zveza v Trstu je že od minule pomladi pozivala pozornosc tukajšnjih pristojnih oblasti na nujno potrebo ureditve kmetijskega šolstva za strokovno izobrazbo domačega kmeČRega življa. Vsi slovenski kmetovalci in na splošno vsa slovenska javnost, živeča na tem področju, so po svojem časopisju priznali -jopumo upravičenost zahieve po otvoritvi primernih kme.ijskih šol s slovenskim učnim jezikom na lem področju. Tudi tukajšnja šolska oblast je v bistvu že priznala potrebo po taRih šolan z otvoritvijo nekaterih »pripravljalnih šol za kmetijsko stroko«. Čeprav tvorijo slovenski kmeioval.i vsaj 90% vs ga kmečkega prebivalstva na našem področju, pa so bile te šole cdpr.e le v samem predmestju Trsta — Skedenj, Sv. Ivan in Opčine — in je bil pouk v njih samo v italijanščini. Sicer pa ima naše kmečko prebivalstvo pravico do takih šol že po samem italijanskem zakonu z dne 22. a-prila 1932, št. 490, ki je še vedno v veljavi tudi na našem ozemlju. Mar naj naši kmetovalci, ki plačujejo težke davke, pošiljajo svoje sinove v dru-g^ države, da se izučijo in izpopolnijo v kmetijski široki? Ce imajo vsakovrs ni poklici možnost, da se v svoji stroki iz-vežbajo in izpopolnijo v raznovrstnih strokovnih šolah in tečajih na domačih tleh, mora biti ta možnost dana tudi kmečkemu naraščaju slovenske narodno->ti. Kakor je važna strokovna izobrazba drugih strok, tako je tudi važna kmetijska strokovna izobrazba za so ial-ni in gospodarski napredek predvsem kmetijskega in s tem vsega prebivalstva na tukajšnjem ozemlju. Tudi so kmečke prilike in podnebne ter gospodarske razmere na našem področju precej različne od razmer v drugih državah. Vsled tega smo prepričani, da so si pristojne oblasti v svesli svoje odgovor- nosti tuli napram utemeljenim potrebam in upravičenim zahtevam tukajšnjega kmečkega prebivalstva slovenske narodnosti in da ne bodo zaradi tega več odlašale z ureditvijo stvarnim potrebam ustrezajočega kmetijskega šolstva in pouka. Avstrijska tovarna »Liezen« je pričela serijsko izdelovati nov tip cestnega valja na diesclski pogon; stroj ima to posebnost, da ga obtežujejo z vodo. Ista lovarna bo v kratkem dobavila Bolgariji popolno opremo za dograditev nove tvor-nice opeke. [edilni pnbor, namizno steklcnr 'no, servise tz stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko „Rl KOh'IX“ itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare po konkurenčnih cenah. Trst — Trg S. Giovanni 1 Telefon 50—19 TRGOVINA IN POPRA V LJ A UNICA ČEVLJEV GEC ALOJZIJ Nova zaloga modernih čevljev za male in odrasle. - Veliha izbira telovadnih in navadnih copat najboljših znamk POSTREŽBA TOČNA - CENE ZMERNE Za dijake in šolarje 10% popusta! TRST - TRG TRA I RIVI 4 - ROJAN PODJETJE li IM KMETIJSKIH PKOIZTOM SLOVENIJA-AGR0EXP0RT LJUBLJANA=JUGOSLAVIJA Brzojavni naslov : AGR0EXP0RT Ljubljana Tel. štev. 29=05 42-12 izvaža naslednje blago: Govejo živino - Konje [vprežne in Glavne! - Zmrznjeno meso - Mlečne proizvode - fižol - Ajdo Proso - Slamo Tržaško gradbeno podielie I. C. E. T* Trst, Ul. XXX. Ottobre 6 II. Telefon 79-74 izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah JAKOB PERHAUC Trgovina tailOih vin, likerjev, žganja in siiepev Ustanovljena leta 1B81 Trst — Ulica XI dl a s 6 TeleJon štev. 96*332 — Trst