Ali sinenio biti krščanski socijalisti ? So nekateri med nami, ki so dobri katoličani, pa niso.,po5eBM*"vneti za Jcrščansko-socijalno ' gibahje, 1H naštopa v naših dneh z vedno veejo močjo. Enim se zdi časovna novotarija, ki pride in zopetmine; drugim jer»>p?t otiurnb in prerobato, ker zdravega jedraTffe ločijo od nekojib nelepih izrastkov. Da se stvar prav razsodi, treba jo je dobro poznati. Ako si veliko anti"semitsko ali prolijudovsko stranko, in ravno ta velja *»za krščansko-socijalno, bolj natančno ogledamo, bomo brž videli, da se loči na več med seboj zelo različnih vrst. Mržnja do Judov jim je sicer skupna, pa tudi ta mržnja je iz različne tvarine in pri najboljših delib cele slranke je lako poblažena, da se skoraj ne dotika vee oseb; temveč pa načel, po krščanskem pregovoru: »Sovraži greb, pa lju.bi grešnika!« Najsurovejža vrsta antisemitov so nemški nacijonalci. Oni se niti ri?Tsmej(3 štefi med »krščanske« socijaiiste, Eer so kristijani le po iinenu, po krstu, sicer pa v brezverskem, liberalnem duhu izgojeni. Zato sovražijo katoliško cerkev in njene dubovnike ter ojstro nasprotujejo verski šoli. V Dolenji Avstriji pobijajo pravo krščansko-socijalno, v drugih avstrijskih deželab pa katoliško-konservativno stranko. Druga njih grda lastnost je, da Skilijo v Nemčijo in ne marajo veliko za Avstrijo, katero bi najjrajši spravili pod prusko oblast. Tretja neeednost je njih narodna obolost ali ošabnost. Nemca štejejo za prvega človeka na svetu, vse druge narode zaničuiejo in sovražijo, in ravno ta ošabnost jih uči tudi .lude zaničevati. V nekoliki meri je ta mržnja do .ludov seveda opravičena, ker je ta narod res nagnjen k sleparstvu, goljufnosti, lakomnosti, sebičnosti, oderuštvu, izsesavanju in izkoriščanju tuje slabosti. Nekaj boljši so »socijalni reiormatorji« v Nemčiji, ker se opirajo vsaj na krščansko podlago in Kristusa ne zatajujejo. Vendar so večji del lutrovci ali protestanti in neprijatelji katoliške cerkve. Ker živega krščanskega vrelca nimajo v sebi, ampak komaj njegovo senco, zato je njibovo delovanje tudi bolj mlačno in polovičarsko, posebnih uspehov nimajo. Pravikrščanski socijalisti so le tisti, ki so verni katoličanT in tiočejo člov'eSk'6 družbo ureijiti in prenbvlli po naukih Krislusa, sv. cerkve in sv. očela papeža Leona XIII. Pa tudi raed njimi se najdejo nekateri, ki se 3ajo" voditi od slepega sovraštva do Judov ter so v svojih besedah včasih zel6 surovi; sovraštvo in zmirjanje je pa greh in se za kristjane ne spodobi. Gi^to z|ato med protijudovci so Je tistMtrščanskj^sociialisti, ki ng ^ovražjjo oseb, ampak le~^ogubna 'riacelar^Tčrive nauke ,u"dovskega Tiberalizma, katerim pa. .niso samo .ludje, ampak tudi mnogi popačeni kristijani podvrženi. Oni tiriaio. naj_ se jiaredijo take postave, dabo vsak obva- rovan, t>red_goliufijo, sleparijo, odrtijo in izkoriščanjem; oj^ijiošej^.na^" vlada raedJiudmi krščanska Jiubezen inpravica, kakor je Kristus zapovedal: požteno delo n^jctoBi svoio pošteno plačo; mož nai zasluži toliko, j_ ... •.• __i ¦ . .>. mni <v JUgv-^^.-,^.-:-".-—' da zamore preživiti sebe in svojb" druzTiio^^ieiam, rokodeleem, moščanom naj so ne naklada več Ibrej^p irjLJjia^il, kakor .jili nositi zaijip.rejo; pijavke pa, ki hočejo brez dela dobro živeti od goljufije, sleparstva in oderuštva, naj se zatr,eio ali pa iz dežele preženejo. Tre^a~je, pravijo,* cloveško družbo z boljšimi postavami tako urediti, da bodo mogli vsi potrebj^^taijo.vi, vsi delavni Ijudje, nj^J^ delaio,^ vpko all_z.,glayo, zadovoljno drug poleg""druzega živeti; za sIare*Tn'Tolne se mora pa pokpjjy.naraijy;eskcbgti, kakor veli krščanska ljubezen in usmiljenost. Alf niso mar tp lepi in,,bvalevredju^na.meni ? Ali se ne bomo tudi mi z "veseTjemprldružili lalfo pošteni strankiV Ali nam tega ne ukazuje naravnost sv. vera ? (Konec prih.)