28. julij 2000 številka 18 GLASILO MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA številka 18 Letošnji Soboški dnevi d 24. junija do 14. julija so v 36 predstavah za različne okuse in starosti v Murski Soboti na letošnjih Soboških dnevih gostovali nastopajoči iz 13 dežel. Nekaj smo jih uspeli videti in posneti na fotografije, ki jih objavljamo za vse tiste, ki se niso odzvali vabilu na prireditve. Med njimi so gotovo prebivalci ob ulici Štefana Kovača, ki sta jim nočni hrup in zgodnje jutranje čiščenje onemogočala spanje. Preglasno ozvočenje na glavnem odru, ki je bil na južni strani gradu, pa jih je tako seznanjalo z glasbenim dogajanjem, četudi si morda kakšnega koncerta niso želeli slišati. Sicer pa je prireditev za obiskovalce zastonj, in tako ni, da bi prigovarjali izboru, saj je bil dober, posebno tisti del na grajskem dvorišču, za katerega bi želeli, da bi bil v prihodnje edino prizorišče dogajanja, saj bo tako manj trpela zamaškov polna trava na jasi soboškega parka, ki jo je dodobra požgala tudi letošnja suša in si bo stežka opomogla. Kakor tudi občani, ki se bojimo, da bi čez vse poletje razpotegnjeni Soboški dnevi slabo vplivali na neprespane ljudi na delovnih mestih brez počitnic. Na otvoritveni dan Soboških dnevov 2000 je bilo osrednje mestno križišče zaprto, ulice v središču mesta pa poleg odra prizorišče zanimivega dogajanja. Najmlajše in njihove starše je v Slovenski ulici navduševal klovn, ki pa ni imel tradicionalnega kiselkastega, ampak obraz z nasmehom in značilnim velikim nosom ter prevelikimi čevlji, kar pa ga ni oviralo pri vratolomnih pozah, s katerimi je osrečeval otroke. Odraslim je svoj slavnostni nagovor, tokrat na prireditvenem odru sredi Murske Sobote in ne na ploščadi pred gradom, namenil župan mestne občine Anton Slavic. Govoril je tudi o prazniku državnosti in aktualnem dogajanju na slovenski politični sceni, predvsem pa o letošnjih Soboških dnevih. Za ozvočenje sta na Soboških dnevih 2000 skrbela Željko Marušič in Jože Ružič, za mešalno mizo pa sta glavni organizatorki zdaj že tradicionalne kulturne manifestacije: Brigita Perhavec (v mestni upravi skrbi za kulturo in dejavnost mladih) in Duša Škof (režiserka, ki ureja tudi koledar prireditev pri Zvezi kulturnih društev Murska Sobota). V njuni družbi je tudi Maša Šiftar, napovedovalka programa, in (gotovo po naključju) mestni svetnik Ernest Ebenšpanger ter neznani mladenič v belem s kapo. Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Izdajateljski odbor: Anton SLAVIC, Ernest EBENŠPANGER, Drago PERTOČI, Jožef RECEK, Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR, Franc WEINDORFER, Franc ZVER in Vili ŽIŽEK Odgovorna urednica: Brigita BAVČAR Oblikovna zasnova naslovnice: Franc MESARIČ Fotografije: Jože POJBIČ Jezikovni pregled: Marjan MAUČEC Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR Murska Sobota Fotografija na naslovnici: Jože POJBIČ Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. Pihalni orkester Murska Sobota pod vodstvom Ernesta Lukača je nastopil s solistom. Ob zvokih Hobby Brass Banda so zapele uglašene pevke dekliškega zbora Belcanto pod vodstvom Gabriele Bratina. 2 28. julij 2000 AKTUALNO ejna soba krajevne skupnosti Rakičan v gradu je bila zapolnjena do zadnjega kotička in skorajda pretesna za dve snemalni ekipi, ki sta pri vratih spremljali dogajanje na 16. seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota. Med trinajstimi točkami dnevnega reda je predsedujoči Rudolf Horvat po ugotovitvi navzočnosti in potrditvi zapisnika 15. seje svetnike seznanil z ustanovitvijo konzorcija občin severovzhodne Slovenije in gospodarske družbe za realizacijo projekta termične obdelave trdih odpadkov in deponiranje le-teh po sežigu. Študija - s po petdeset odstotki podprta s strani Ministrstva za okolje in prostor ter občin od Lendave do Trojan - je bila narejena za 48 milijonov tolarjev, odgovorila pa je na tri bistvena vprašanja: 1. Realizacija projekta termične obdelave je možna v sodelovanju s Talumom, d.d., Kidričevo, ki ima ustrezno infrastrukturno opremljeno zemljišče za objekt sežigalnice ter odlaganje odpadkov po sežigu na obstoječem odlagališču, ki zadošča za 30 let. 2. Stroški izgradnje objektov termične obdelave odpadkov in deponije, vključno s stroški izgradnje pretovornih postaj na tirih slovenskih železnic in transportnimi sredstvi, so ovrednoteni na 25 milijard SIT. 3. Izhodiščna cena termične obdelave odpadkov in odlaganja preostankov po sežigu, vključno s stroški transporta od pretovornih postaj do sežigalnice, znaša 17.864 tolarjev na tono odpadkov. Boris Sovič, mariborski župan, bo vodil družbo, za katero so posebej zainteresirani tudi v Velenju. Vsaka občina naj bi imela člana po območnem kriteriju, pogoj pa je 60 odstotkov vključenih prebivalcev občin s tega območja. Kaj pomeni to za odlagališče v Puconcih, ki je vzorčen primer in pripravljen za izvedbo, je odvisno od soinvestiranja matične občine. Puconska bo težko zmogla sama 1,9 milijarde vreden projekt, zato pričakuje 65 odstotkov nepovratnih sredstev. Poletna seja v rakičanskem gradu Razgreta razprava po poročilu o poslovanju družbe Sobota Center Hladnim grajskim obokom navkljub pa je postalo v utesnjeni sejni sobi krajevne skupnosti Rakičan ozračje razgreto tudi zaradi razprave po poročilu o poslovanju družbe Sobota-Center, d.o.o., ki ga je podal njen direktor Drago Ružič, sicer zaposlen v mestni upravi. Svetnik Drago Šiftarje namreč v daljši razpravi izrekel potrebo po reviziji gradbene stroke in dvom o izkazanem dobičku. Opozoril pa je tudi na premajhno vključenost domačih obrtnikov pri izvedbi del in neprodana stanovanja. Ker je v svojem nastopu citiral tako imenovani glas ulice, je izzval reakcijo župana - ta je menil, da gre za sprenevedanje in da se ni potrebno skrivati za glasom ulice, ampak navajati dejstva. Ta pa so: večina prodanih površin in pozidava mesta, ki je v prejšnjih časih ni bilo. Mestna občina Murska Sobota ima v družbi Sobota-Center 60-odstotni poslovni delež, Imo Real, d.o.o., pa 40-odstotnega. Osnovni kapital je 5 milijonov tolarjev, letos pa kani graditi tudi garažno hišo v središču mesta. Ce tam, kjer je nekoč stala Hekličeva hiša, je zaradi nejevolje, ki jo izražajo tudi nekateri svetniki, in potrebnega sprejetja prostorskega akta, ki bo definiral mesto in druge pogoje, je vprašljivo. Čeprav je središče mesta ob delavnikih zatrpano s pločevino, posebno ulica Štefana Kovača, ki je zaradi neurejenih parkirišč (ob eni najbolj prometnih ulic v mestu) težko prevozna. Od doslej uresničenih objektov družbe Sobota-Center d.o.o., so ključni trije: poslovni objekt Kocljeva in Slomškova I ter Tržnica. Prvi ima 3600 kvadratnih met- rov bruto površin, zgrajen je bil od maja leta 1988 po ceni 462.498.735 tolarjev. Prodano je bilo 1335 pisarniških prostorov in 1108 kletnih, skupaj torej 2443 kvadratnih metrov, neprodanih pa je ostalo 342 kvadratnih metrov poslovne površine in 44 kvadratnih metrov arhivskega prostora ter 6 parkirnih mest v kleti Kocljeve 1. Soboška tržnica Soboško tržnico so začeli graditi maja 1998, kupcem so jo predali novembra istega leta. Objekt ima 1499 kvadratnih metrov bruto kletnih prostorov in tržnične ploščadi. Stroški gradnje so presegli načrtovane v višini 3,5 milijona - za dodatno namestitev žlebov in lovilcev snega - znašali pa so 176.738.915 tolarjev. Prodanih je bilo 1041 kvadratnih metrov poslovnih površin, ki zajemajo 6 prodajnih lokalov v kleti, v kateri so ostali še trije prostori na površini 74 kvadratnih metrov. Poslovni objekt Slomškova Meri 3400 kvadratnih metrov bruto površine, stroški gradnje, ki se je začela oktobra 1998, pa so znesli 453,659.250 tolarjev in so v okviru načrtovanega. Prodanih je bilo 1031 kvadratnih metrov poslovnih pisarniških površin v pritličju in prvi etaži ter 163 kvadratnih metrov prostorov v kleti. Neprodani so ostali pisarniški prostori v drugi, tretji in četrti etaži površine 1074 kvadratnih metrov in 843 kvadratnih metrov kletnih površin, ki so v zakupu DURSA - izpostava Murska Sobota. Poslovni objekt Slomškova 2 družba načrtuje na vogalu z Gregorčičevo ulico, obsegal bo 1150 bruto kvadratnih metrov površin. Zaradi pritožbe denacionalizacijske upravičenke je potrebna sprememba zazidalne- ga načrta, kar je povzročilo prestavitev gradnje v drugo polovico tega leta. Mestni stadion Med objekti, ki so zrasli skorajda čez noč, je tudi strešna konstrukcija s kritino na nogometnem stadionu, ki je v lasti Mestne občine Murska Sobota. Celotna naložba je plačana iz občinskega proračuna, do leta 2002 pa jo na podlagi sklepa mestnega sveta o financiranju športnih objektov premošča družba Sobota-Center, d.o.o. Za letos je predvidenih še nekaj manjših ureditvenih del, vrednost lani opravljenih pa je 118.940.598 tolarjev. Priznanja mestne občine ob njenem prazniku Po sklepu o podelitvi priznanj mestne občine Murska Sobota je na predlog Komisije za nagrade in priznanja v letu 2000 prejemnik plakete mestne občine Jože VILD. Za dolgoletno in nesebično sodelovanje na kulturnem področju v ZB NOB Murska Sobota od leta 1945 do danes ga je predlagal Območni odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne borbe Murska Sobota. Je tudi predsednik soboškega Društva upokojencev in avtor scenarijev proslav ob državnih praznikih ter borčevskih srečanjih. Zahvalnih listini pa sta namenjeni učitelju tehničnega pouka na Osnovni šoli 3 Jožetu HORVATU, ki že 34 let skrbi za razvoj in dvig tehnične kulture in je mentor več kot 4000 modelarjem, mladim tehnikom in raziskovalcem, ter vitalnemu Francu FLEGAR JU, ki je lani proslavil 90-let-nico, dobršen del svojega življenja pa posvetil telovadbi. Svetniki so soglašali tudi z ustanovitvijo Sveta za izboljšanje ■ 3 AKTUALNO številka 18 varnosti na območju mestne občine, ki bo štel 9 članov. 0 učinkih tega posvetovalnega telesa v praksi vam bomo poročali, že zdaj pa vas lahko razveselimo s sklepom o javni razgrnitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota in okolico, ki se nanašajo na teren v smeri Puconec iz Markišavec, kjer so parcele za gradnjo šestih hiš. Manj razveseljiva sta sklepa o dvigu cen odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda ter o dvigu cen zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov -za 7,9 odstotka. Volitve in imenovanja na mestnem svetu 27. junija 2000 Nova upravnica javnega zavoda Mladinski informativni in kulturni klub je Alenka KUKELJ. Vršilec dolžnosti direktorja občinskega stanovanjskega sklada je (le še za prihodnjih šest mesecev) Tibor CIGUT, direktor mestne uprave. V svetu javnega zavoda Srednja kmetijska šola Rakičan bo kot predstavnik lokalne skupnosti svetnik Franc ZVER, Franc MEOLIC pa je imenovan v svet javnega zavoda Srednja poklicna in tehniška šola M. Sobota. Projektnemu svetu Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi bo predsedovala Cvetka ČAHUK-MANDIČ, člani pa so Ernest EBENŠPAN- GER, Terezija GRUŠKOVNJAK-BRATINA, Danilo KRAPEC, Alojz SMODIŠ, Janez ŠTOTL in Vili ŽIŽEK. V upravnem odboru Razvojnega centra bodo ustanovitelja predstavljali: Alojz SMODIŠ, Ludvik SUKIČ, Štefan OŠLAJ in Vili ŽIŽEK. Komisija za dodeljevanje sredstev po Pravilniku o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva pa bo v sestavi: Cvetka ČAHUK-MANDIČ, Josip KELEMEN, Janez OBAL, Franc PUCKO in Jože URŠIČ. Na 16. seji mestnega sveta je bilo podano tudi soglasje za povečanje obsega sredstev za akontativno plačilo delovne uspešnosti zaposlenih in v.d. direktorice Pokrajinskega muzeja v višini 30 odstotkov. Javna pobuda Javna pobuda za spremembo Odloka o spremembah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska sever v Murski Soboti (UL RS št. 45/z dne 25. VII. 1997), ki so jo svetnikom in županu mestne občine naslovili stanovalci blokov Lendavska 13, 15, 17, 19, 23 in 31, sicer ni bila namenjena predstavnikom medijev. Zato jo bomo v občinskem glasilu predstavili takrat, ko bo podan odgovor in bosta vidni obe plati medijsko razbelje medalje. ♦ Brigita BAVČAR Polaganje plinovoda V Murski Soboti, ki je zaradi gradnje plinovoda dokaj razrita, so doslej položili že več kot 27 od predvidenih 69 kilometrov cevi. Na sliki je polaganje v Kocljevi ulici in priča o zahtevnosti del. Za Mestne plinovode Koper jih vodi Goran Kovač, ki je gotovo zelo iskan, saj gre za zahtevno naložbo. Po mestnem središču se bodo izvajalci del predvidoma preselili v južni del Murske Sobote, ko bodo pridobili gradbeno dovoljenje za nadaljnjo gradnjo plinovoda. Če jih sončna pripeka in nalivi ne bodo preveč ovirali, naj bi dela končali do jeseni. Primestna in druga naselja v Mestni občini Murska Sobota bodo v celoti priključena na omrežje do leta 2003. Če kateri podatek, ki smo ga povzeli po javno objavljenem, ne drži, se vam že vnaprej opravičujemo in po sklepu izdajateljskega odbora ter sklepa mestnih četrti pričakujmo verodostojnejše podatke odgovornih za gradnjo plinovoda v Murski Soboti. Pritožbe varuhu človekovih pravic van Bizjak, varuh človekovih pravic RS, ki za ponovno izvolitev ni dobil zadostne, dvotretjinske podpore poslancev državnega zbora, je ob svojem zadnjem obisku v Murski Soboti na sedežu mestne občine v dveh dneh sprejel trideset občanov in prisluhnil njihovim pritožbam. Te so se nanašale predvsem na dolgotrajnost sodnih postopkov: pri pridobivanju držav- ljanstva, uveljavljanju pokojninskega zavarovanja, upravnih postopkih in postopkih pri sodnikih za prekrške, davčnih in delovnopravnih zadev, pa tudi delovanje občin. Varuh človekovih pravic je ob svojem tokratnem obisku poudaril, da se v vsebino sojenja v kazenskih postopkih na sodišču zoper posamezne obdolžence ne sme neposredno vmešavati. Vključi pa se lahko le v primeru, če je obdolženec v priporu in se njegova pobuda nanaša na njihov položaj v priporu, maltretiranje in ponižujoče ravnanje organov pregona ter druge nepravilnosti ravnanja z državljani v predkazenskem postopku. Svoje mnenje pa podaja tudi, če gre za kršenje pravic v postopku brez možnosti učinkovite odprave prekoračitev pooblastil ter nestrokovna ravnanja. V pomurski regiji, kjer je brezposelnost zaradi stečajev podjetij med največjimi v državi, se delavci obračajo na varuha tudi po pomoč in nasvete, kako rav- nati, če ostanejo brez socialne varnosti in se znajdejo na cesti -ne po svoji krivdi. Posebno hudo je za tiste po štiridesetih, ki sodijo v kategorijo teže zaposljivih in se ne morejo prekvalificirati ter dodatno izobraziti, je ugotavlja! Ivan Bizjak v Murski Soboti. V njej tokrat ni bilo vprašanj o postopkih denacionalizacije ter težavah zaradi vračanja premoženja, kar je v drugod v Sloveniji po varuhovih ugotovitvah pogost problem in statistika ni ugodna, pa tudi stanje ne zadovoljivo, pa čeprav je vlada lani o tem sprejela obvezujoče sklepe. 4 28. julij 2000 AKTUALNO Izobraževalni center za agrarno podjetništvo in razvoj podeželja grad Rakičan gradu Rakičan potekajo od januarja obnovitvena gradbena dela na zahodnem in severovzhodnem delu gradu v skladu z projektom z delovnim naslovom Izobraževalni center za agrarno podjetništvo in razvoj podeželja grad Rakičan. Skupna vrednost projekta je ocenjena na 1.740.000 EUR (neto). Ta sredstva se zagotavljajo iz sredstev investitorja Mestne občine Murska Sobota, sredstev Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter sredstev programa PHARE CBC. Delež mestne občine Murska Sobota znaša 1.040.000 EUR. Od tega je 900.000 EUR ocenjena vrednost površine poslovnih prostorov gradu, ki bodo namenjeni izobraževalnemu centru, razlika v višini 140.000 EUR pa je namenjena za opremo. Višina sredstev programa PHARE CBC znaša 700.000 EUR in je namenjen za obnovitvena gradbena dela in financiranje programskih vodij v letu 2000. Prispevek Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj pa znaša 106.000 EUR in je namenjen za plačilo DDV za gradbena dela. Program PHARE CBC financira namreč samo neto cene brez lokalnih davkov. S podpisom pogodbe decembra lanskega leta je bilo dokončno odobreno financiranje tega projekta iz sredstev PHARE CBC. Vlogo koordinatorja in nosilca projekta je imel Živinorejsko-veterinarski zavod z partnerjema Mestno občino Murska Sobota in RRA MURA. Letos pa se je projektu pridružila tudi Srednja kmetijska šola Rakičan. Osnovni cilj projekta je ponuditi dodatne programe izobraževanja v naši občini in pokrajini. S tem poskušamo zapolniti oziroma vsaj ublažiti vrzel zaradi pomanjkanja višje- in visokošolskih ustanov v regiji. Analiza stanja na področju izobraževanja, ki je bila izdelana v sklopu projekta Pomurje 2000 je pokazala, da tudi na tem področju krepko zaostajamo za slovenskim povprečjem. Tudi delež tistih, ki se odločajo za nadaljevanje izobraževanja zunaj domačega kraja, je nižji kot drugod. Ker je to v močni povezavi s padanjem življenjskega standarda in pomanjkanjem štipendij, upamo, da bomo z izobraževalnim centrom v Rakičanu omogočili ugodnejše izobraževanje. Pot izobraževalnega centra do izpolnitve želja in pričakovanj part- nerjev v projektu in seveda tudi širše javnosti pa vsekakor ne bo lahka. Konec leta 2000 bomo dobili v gradu izobraževalno infrastrukturo, ki ji bo potrebno dati primerno vsebino in najti prostor pod soncem. Ob izobraževalnem delu, za katerega bo namenjenih 630 kvadratnih metrov prostorov, bodo na razpolago tudi prenočišča v severovzhodnem delu gradu. To bo omogočalo uporabo teh prenočišč tako za udeležence izobraževalnih programov kot turistične namene. Po končanju gradbenega dela tega projekta bo ostal neobnovljen le majhen del v severnem krilu gradu. Ob primerni podpori države bi lahko bil grad vključno z fasado obnovljen v bližnji prihodnosti. Takrat bo to postal kulturnozgodovinski spomenik, ki nam bo lahko vsem skupaj v ponos. Še pomembnejšo vlogo v okolju pa bo imel, če bo izstopal tudi z vsebino. V njem bodo potekali izobraževalni programi Živinorejskega zavoda za Pomurje, ki pa ne zadoščajo za zapolnitev celoletnih zmogljivosti. Zato je potrebno pripraviti tudi druge programe. Za to aktivno skrbita vodja projekta Larisa Vodeb in Sean F. O. Drisceoil iz Irske. Pripravila sta že osnutek izobraževalnih programov, ki bodo potekali v prihodnjem letu, tačas potekata njohovo finančno ovred- notenje in izbira predavateljev. Šele začetek njihovega izvajanja pa bo pokazal, ali je to prava ponudba in v kolikšni meri ter v kateri smeri jo bo potrebno spremeniti. Dolgoročna želja je pridobiti visokošolski verificiran program. Pot do tega pa bo še dolga in naporna. Mesto izobraževalnega centra lahko ima tudi svoje prednosti. Ob kakovostni ponudbi lahko privabi tudi slušatelje iz sosednjih držav. V kolikšni meri nam bo uspelo uresničiti zaželene cilje, bo pa v največji meri odvisno od nas samih. ♦ Štefan CIGAN Ponovno odkrivanje svojčas zakritih obokov rakičanskega gradu priča o nespametnih posegih v pomnike naše preteklosti v času socrealizma, ko so jih množično uničevali. Zdaj pa ponovno vlagamo vanje, in to več, kot če bi jih prej ohranjali. Portal rakičanskega gradu je izjemen in po obnovi fasade bo gotovo zelo izrazit. Obnova gradu v Rakičanu, ki naj bi do konca tega leta postal izobraževalni center za agrarno podjetništvo in razvoj, poteka s polno paro poletni pripeki navkljub. DOGODEK številka 18 Zgodovinsko bogoslužje v Murski Soboti oboška evangeličanska cerkev je bila junija prizorišče ekumenskega bogoslužja, ki sta ga vodila senior mag. Geza Erniša in ljubljanski nadškof ter ljubljanski metropolit dr. Franc Rode, pridružil pa se jima je tudi mariborski škof dr. Franc Kramberger. Dobro leto po prvem uradnem srečanju predstavnikov evangeličanske in katoliške cerkve ter leto dni po uradnem srečanju najvišjih predstavnikov evangeličanske in katoliške cerkve v Moravskih Toplicah pa je bila Murska Sobota mesto sprave obeh cerkva, saj so si verniki podali roke in je bil obred zato več kot le simboličen. Pred njim so se oglasili zvonovi z zvonikov obeh cerkva, ob deveti obletnici slovenske državnosti pa je bilo bogoslužje, ki sta ga prenašala nacionalna televizija in radio, zgodovinski dogodek. Po skoraj 470 letih nasprotij in sovraštva ter ločnic v teologiji je tako spravna maša v pokrajini, v kateri živijo tako katoliki kot evangeličani, dogodek, ki ga ne kaže spregledati niti v občinskem glasilu, saj je potekal prav v Murski Soboti, v neposredni bližini sedeža mestne občine. »Udejanjati soglasje in o njem pričati, postaja imperativ našega delovanja, kljub različnim pogledom, ki pa nikoli več ne smejo postati kamen takšne spotike, ki bi nas klicala na cementirane okope,« je izjavil senior evangeličanske cerkve na Slovenskem. Metropolit pa je spomnil na augsburško soglasje o nauku opravičevanja, ki je bilo doseženo po treh desetletjih odprtega dialoga med katoličani in evangeličani. V tem smislu pomeni 31. oktober I999 nov korak v ekumenskem sporazumevanju. To ni več dan razdeljenosti kristjanov, ampak sprave med katoličani in luterani, ki praznujejo ta slovenski državni praznik in so si v znak sprave v Murski Soboti podali roke. Bogoslužje v soboški evangeličanski cerkvi je bilo pomemben dogodek, ki sta ga prenašala nacionalna televizija in radio, posnel pa tudi dopisnik Dela in urednik fotografije Soboških novin Jože Pojbič. Senior evangeličanske cerkve Geza Erniša je pred s cvetjem okrašenim oltarjem in za mikrofonom v soboški evangeličanski cerkvi izrekel zgodovinsko pomembne besede. Stisk roke med seniorjem mag. Gezo Emišo in metropolitom dr. Francem Rodetom v Murski Soboti potrjuje sodelovanje evangeličanske in katoliške cerkve. 6 28. julij 2000 DOGODEK Zaton Pomurske založbe? ženje obsega založniške dejavnosti in pogodbena nastavitev urednikov Pomurske založbe, ki je lani končala poslovno leto z izgubo 55 milijonov tolarjev, vodi k zatonu te založniške hiše v Murski Soboti, ki je s svojimi Mostovi in Panoniko ter domoznansko in drugimi zbirkami presegala ne le regionalni, ampak tudi slovenski okvir. Zdaj pa bo, kot kaže, obnemogla, saj subvencije nekomercialnim naslovom ne zadoščajo, pa čeprav so med pomembnejšimi izdajami zadnjih let dela kot Naše Prekmurje Matije Slaviča, Zgodovina Prekmurja Ivana Zelka in Krečičeva Bogojina s svojo belo (Plečnikovo) golobico ter. monografije slikarjev, kot so bili Janez Akvila, Ante Trstenjak, Štefan Galič in je Franc Mesarič, nekdanji tehnični urednik Pomurske založbe, tudi oblikovalec Soboških novin. Izšla naj bi tudi monografija Ludvika Vrečiča, med štirimi literarnimi novostmi Pomurske založbe v letu 2000 pa sta temu likovnemu umetniku posvečeni deli Zdenka Kodriča -roman Barve dežja in drama Vlak čez jezero. Preostali dve knjigi iz letošnjega programa sta še prozni Tretji plan Milivoja M. Roša in pesniška zbirka Glasbajala Alda Žerjala. V prostorih Društva slovenskih pisateljev Ljubljani so vse štiri knjige predstavili na dan razglasitve nagrade Kresnik, med petimi nominiranci za slovenski roman leta pa sta bila tudi romana Ferija Lainščka in Borisa Jukiča v izdaji Pomurske založbe. Po Petelinjem zajtrku Sobočani prav gotovo zelo posegajo, saj se bodo nekateri v tem berljivem tekstu domačega avtorja tudi prepoznali, poznavalcem tukajšnje likovne scene pa bo gotovo zanimivo prebirati Kodričevi deli, saj avtor pričakuje njeno razburkanje. Ali bo koga na tukajšnji družbenopolitični sceni zaskrbela usoda domače založbe, katere večinski lastnik je ljubljanska družba S Hram, ni le retorično vprašanje odgovorne urednice občinskega glasila, ki je svojčas urejala tudi Kulturna obzorja. Gre za razmislek o tem, kaj pomeni zaton kulturne ustanove s polstoletno tradicijo v pokrajini, ki je že tako predaleč od središč in je vse bolj razpoznavna pa nižjem osebnem dohodku zaposlenih v primerjavi s preostalo Slovenijo in po nizkem intelektualnem potencialu, ker se zaradi slabih zaposlitvenih možnosti vanjo vrača vse manj izobražencev. Promocijski sprejem za gimnazijske odličnjake in njihove starše redsednik kluba managerjev in podjetnikov Murska Sobota Rudi Cipot je ob koncu šolskega leta v prostorih Paca v Lendavski 5 a v Murski Soboti sprejel in nagradil dijake soboške gimnazije, ki so šolanje končali z odličnim uspehom. Na promocijski večer so bili povabljeni tudi njihovi starši in razredniki, skupaj pa so prisluhnili uvodnemu pozdravu predsednice Pomurskega akademskega kluba Editi Rituper, ki je govorila o njegovi dejavnosti. Direktor območne enote zavarovalnice Triglav v Murski Soboti pa je ob tej priložnosti predstavil njeno vizijo. »Družba prihodnosti je učeča se družba,« je poudaril in navajal ter citiral znamenite predavatelje, ki so predavali v prostorih sprejema. Na njem je Regina Cipot, ravnateljica Gimnazije Murska Sobota (katere profesorje bil tudi sedanji direktor območne zavarovalnice in predsednik soboškega kluba managerjev), postavila v ospredje odličnost ter se zahvalila gostiteljema. Oglasili so se tudi predstavniki gospodarske zbornice in podjetja Creativ ter borzne hiše Brod na Muri ter asistent na oddelku za fiziko Pedagoške fakultete v Mariboru dr. Mitja Slavinec, ki je predstavil študij na tej fakulteti. Popotnico dijakom, ki bodo postali študentje, pa sta izrekla tudi predsednica in podpredsednik sveta staršev soboške gimnazije. Na njej so četrti letnik z odličnim uspehom končali: Daniela Bojnec, Sonja Dravec, Tjaša Ficko, Staša Gaber, Nataša in Simona Gomboc, Anita Gumilar, Tatjana Grah, Marko Hanc, Anita Kisilak, Katja Korenjak, Maja Leden, Lea Mauko, Patricija Mencingar, Dominika Novak, Nuša Osterc, Monika Podgorelec, Martina in Petra Recek, Valentina Sabol, Klavdija Sukič, Uroš Tkalec, Benjamin Vire in Pavla Žalik. ♦ Brigita BAVČAR Anita Kisilak prejema darilo iz rok Rudija Cipota, predsednika kluba managerjev in podjetnikov Murska Sobota ter direktorja območne enote zavarovalnice Triglav. Nasmeh na licih odličnjakinje in odličnjaka izraža zadovoljstvo ob tovrstno poplačanem trudu. Če bo prvemu promocijskemu sprejemu sledil drugi in še obljubljena štipendija zavarovalnice Triglav, bo veselje bodočih študentov toliko večje. 7 DROGE MED NAMI številka 18 Drog med mladimi v Pomurju žal vse več okviru letošnjih soboških dnevov je v soboškem gradu policijska uprava Murska Sobota organizirala predavanje o naraščajoči problematiki med mladimi v Pomurju. Direktor policijske uprave Aleksander Jevšek je poudaril, da se v zadnjih petih letih stalno povečuje število mladih uporabnikov trdih drog, predvsem heroina in sintetičnih drog, zlasati ekstazija. Po oceni policije se je med mladimi število introvenoznih uživalcev heroina najbolj povečalo v Murski Soboti, ta način uporabe heroina je razširjen med mladimi v starosti že od 12. leta. V Murski Soboti je okrog 40°/o uživalcev heroina, preostalih 60°/o pa v Lendavi in Gornji Radgoni. Direktor Jevšek je še poudaril, da se število kazenskih dejanj na območju Policijske uprave Murska Sobota od leta 1995 do leta 1999 povečuje na področju proizvodnje in prometa z mamili, prav tako pa se je povečalo število kaznivih dejanj pri omogočanju uživanja mamil. V okviru primarne preventivne dejavnosti preprečevanja različnih oblik zasvojenosti deluje tudi na novoustanovljeno društvo KORAK NAPREJ. Cilji društva, katerega sestavljajo predstavniki z območja vseh štirih upravnih enot Pomurja (Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer in Lendava), so predvsem osveščanje predšolskih in šoloobveznih otrok ter mladostnikov s problematiko ter preventivno delo s starši, izobraževanje delavcev v vzgoji in izobraževanju za preventivno dejavnost ter pomoč mladim v stiski. ♦ Tanja VOLMUT Značilnosti uživalcev drog, ki so iskali pomoč v CSD Murska Sobota Zakaj človek išče, uživa in zlorablja droqe? Za uvodno pojasnitev navajam pesem 19-letne zasvojenke s heroinom (citat po W. Schmidbauer, J. V. Scheidt, priročnik o mamilih, Frankfurt/M, 1992, str. 313-314). »Ljuba sestrica, ti princeska na zrnu graha, najdragocenejša kraljica, ljubim te, samo tebe. Napraviš me neodvisno za bolečine neobčutljivo - kaj mi še morejo ljudje? Tvoja toplota me vse bolj prežema, čisto me odene. V tvojem valovanju se počutim varno pred mrazom in ledenimi vogali, odeta v opno, tanko, prožno in trdno, kot v jajcu drsim na tvojih valovih tistemu nasproti, po čemer hrepenim, miru, ki ga le ti lahko daš. V mojih žilah se tvoj ogenj razcveta, razžareva mi drob, a ga ne opeče, sprošča mojo utesnjeno dušo, zadovolji hrepenenja mojega časa. S svojim nihanjem drsim v brezno svojega duha, njenega duha, v ozadju glasba.« Več nians uživalcev drog azprave in diskusije o uživanju nedovoljenih drog ponavadi izhajajo iz črno-bele podobe, ki osvetljuje dva lika: slabega džankija in dobrega abstinenta, preostala površina pa ostane neosvetljena. Kuševič npr. razlikuje več različnih tipov uživanja drog: 1. EKSPERIMENTATORJI - uživalci, ki poskusijo drogo, vendar ne nadaljujejo, čeprav se lahko zgodi, da v določenih okoliščinah to spet storijo. 2. REKREATIVNI UŽIVALCI - ki občasno ali celo redno v določenih časovnih obdobjih uživajo drogo. 3. FUNKCIONALNI ODVISNIKI - ki uživajo določeno drogo, so od nje odvisni, vendar pa v družbi normalno funkcionirajo. 4. DISFUNKCIONALNI ODVISNIKI - džankiji, ki so odvisni od droge in ne funkcionirajo več normalno. Droga je v njihovem življenju osrednjega pomena. 5. DRUŽBENO TRADICIONALNI UŽIVALCI -ki živijo v kulturah, kjer je uživanje drog del vsakdanjika (koka v Ameriki, opij v Indiji...). 6. TERAPEVTSKI UŽIVALCI - ki uživajo drogo kot zdravilo, ponavadi pod zdravniškim vodstvom. 7. NEKONFORMISTI - katerih uživanje je povezano z uporom proti obstoječim vrednotam (npr. hipiji in kanabis). V tej razdelitvi vidimo, da imajo prvi štirje tipi značaj stopnjevanja v smislu količine užite droge in pa prevzemanja deviantne identitete zasvojenosti, vendar obstaja na vsaki stopnji možnost izstopa iz kariere ali vrnitve na manj intenzivno stopnjo. Kariera džankija Džanki je disfunkcionalen zasvojenec. Uživalec drog postane džanki takrat, ko mu droga postane najpomembnejša stvar na svetu in ne more več igrati drugih vlog. V procesu džankizacije gre za socialno in telesno obubožanje, na drugem polu tega procesa pa je kariera uživalca drog. Ti se morajo naučiti več stvari, da postanejo uživalci drog. Sem spadajo: tehnično znanje (pripravljanje, pridobivanje droge...), spretnosti za varno uživanje, za ravnanje s policijo, za prestajanje dnevov, ko ni mogoče dobiti droge, naučiti se morajo hlepeti po drogi. Kriza, pridobivanje denarja za drogo in nabava droge, so stalnice džankijevskega življenja. Zapuščanje scene (spreobrnjenje, smrt, dozorevanje) Dokaj uveljavljena in večkrat preverjena teza (Stephens 1991) je, da veliko džankijev zapusti sceno v svojih 30. letih. Človek v življenju džankija pregori. Napor vloge džankija in konflikt različnih vlog je gonilo zapuščanja scene. Načini zapuščanja scene so lahko spreobrnjenje, smrt ali pa dozorevanje. Socialni profil oseb, ki so iskale pomoč v CSD Murska Sobota V CSD Murska Sobota se od leta 1993 srečujemo z mladimi, ki so zasvojeni z nedovoljenimi drogami. V letu 1998 je bila 8 28. julij 2000 DROGE MED NAMI opravljena anketa med 30 osebami, ki so iskali pomoč v našem centru. Zanimale so nas nekatere socialne značilnosti zasvojenih oseb, ki so v našem centru iskale pomoč. Skupni imenovalec vseh je bila zasvojenost z heroinom in drugimi drogami. Podatki zbrani iz ankete Zbrani podatki so potrdili že splošno uveljavljene ugotovitve, posebnosti, ki so bile zaznavne, pa zaradi premajhnega vzorca ni mogoče posplošiti na širšo skupino. Predstavljamo le del dobljenih podatkov iz ankete. Spol Od 30 oseb zasvojenih z heroinom je bilo 8 žensk in 22 moških. Starost Starost se je gibala od 18. do 32. leta starosti. Opravek s policijo zaradi drog Vse zajete osebe so že imele opravek s policijo zaradi drog, 22% jih je bilo obsojenih na pogojno kazen. Posledice uživanja drog Ali si zaradi droge Da % Ne % ostal sam 6 20,0 24 80,0 izgubil prijatelja 18 60,0 12 40,0 izgubil družino 3 10,0 27 90,0 izgubil fanta/dekle 7 23,3 23 76,7 zanemaril dolžnosti 20 26,7 10 33,3 zanemaril družino 16 53,3 14 46,7 zanemaril šolo_______19 63,3 11 36,7 Vsi so že zaradi droge izgubili osebe, ki so jih imeli radi ali zanemarili dolžnosti. S kom se najlaže pogovorijo, ko imajo težave? 40% anketiranih oseb se jih najlaže pogovori s prijatelji, nobeden z očetom ali mamo, 16,7% oseb pa se ne more pogovoriti z nikomer. Koliko prijateljev imajo, ki jim zaupajo? enega - 10% dva - 26,7% tri ali več - 30% nobenega - 33,3% Čeprav pri uživalcih drog zaznavamo dnevna medsebojna srečanja, jih je 33,3% navedlo, da nimajo nobenega prijatelja, ki bi mu lahko zaupali. Sklepamo lahko, da jih povezujejo le formalni odnosi, povezani z nakupom in prodajo droge. Starost ob prvem zaužitju drog __________________>10 let % 10-14 let % 15-17 let % 17-26 let