PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: Vlil - ISSN 1580-0547 Maj 2007 • Številka 4 SOTOČJE PRILOGA CORENJSKKCA GLASA 0 OBČIM MEDVODE Na naslovnici: Tanja Trobec Foto: Tina Dokl Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem In slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. UDA ONE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 4 je priloga 38. številke Gorenjskega glasa, 11. maja 2007. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode PICERIJA IN SPAGETERIJA HARLEKIN (PR'KRAL) NA VERJU Nudi vsak dan v tednu odlične pice, testenine in druge jedi po naročilu. 1 K ^ 01/362 12 20 KAVARNA 4 MAČKE CENTER MEDVOD, tel.: 01/3617-963 • LETNI VRT Z BOGATO PONUDBO • ODSLEJ TUDI OB GLAVNI CESTI NASPROTI CIRMANA V MEDNEM ROVES, d.o.o. RAČUNOVODSKI SERVIS GORIČANE 81, Medvode tel. 01/3613-731 041/468-141 041/468-472 Pokličite nas in skupaj bomo našli rešitev! GOSTILNA IN PICERIJ^ Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne peči lob lastnem prevzemu vam embalaže ne zaračunamo) g • Kosila i • Jedi po naročilu i • Vsak dan sveže postrvi I Dostava hrane na dom 04 250 II 69. 041 581 327 J i Cesta ob Sori 7, tel.: 01/361 52 52 ODPRTO: pon. - pet.: 7.00 - 20.00 sobota: 7.00 -12.00 S tem oglasom vam podarjamo 5 % popusta do 7. junija 2007 (ne velja za akcijo ENDVATRI in izdelke nadaljnje nege) Z MESEČNO NAROČNINO DO NEOMEJENE KOLIČINE IZPOSOJENIH FILMOV IN RISANK VIDEOCENTER * MEDVODE ■ ODPRTO 17-21 SOBOTA 17-21 TOTALNA RAZPOSOJA VHS-OV d.oo AVTOCEIMTER MOLOS, na vrhu medvoškega klanca strankam nudi: S Najboljšo ročno avtopralnico na območju Medvod, • Servise in popravila vozil, • Prodajo novih in rabljenih vozil, • Prepise, prijave in odjave iz prometa S Ostale storitve, povezane z motornimi vozili Telefon: 01/3619 683, 041/586 008 Preberite [ WWW.GORENjSKIGLAS.SI ] mi rj Gorenjski Glas j otočje tu d i r;l e mi h Za vas beležimo čas Čistilnica, pralmca in šivalnica Šengar Medvode, BC Mercator tel.: 01/36 11034 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure > hitro in kvalitetno čistimo vse vrste tekstilnih, usnjenih in krznenih izdelkov, preproge, odeje in merino posteljnino sob.: 8. -12. ure Cesta Staneta Žagarja 2, Kranj (nasproti Policije) tel.: 04/202 4160 del. čas: pon. - pet.: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure > vse storitve šivalnice (krajšanje, ožanje, menjava zadrg in podlog ...) > parkirni prostor zagotovljen Britof 43 tel.: 04/234 30 50 del. čas: pon. - pet.: 7. -19. ure sob.: 7. -12. ure «1 D a o a K O O CN LO CN O "O O o ei g jč -5 M > I Prireditve PRIREDITVE V MESECU MAJU 20D7 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO 12. 05. 2007 Dom krajanov Sora, MEDNARODNO SREČANJE OTROŠKIH KUD Oton TURISTIČNI BIRO ob 19.00 uri FOLKLORNIH SKUPIN Župančič Sora 361 43 46 041/ 378 050 12. 05. 2007 Trg Sv. Urha FLANCANJE Društvo Slovenski center Nataša PUST v Smledniku izmenjava flanc med obiskovalci za ustno zgodovino, 031/ 488 446 ob 10.00 uri mini tržnice s sadikami KUD Smlednik, TOD Smlednik 12. 05. 2007 Goričane, TEST HOJE NA 2 KM, ob reki Sori, BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA ZD Medvode ZD Medvode: od 8.00 do 12.00 ure TLAKA, SLADKORJA IN HOLESTEROLA 361 99 00 TER POSVET Z ZDRAVNIKOM 12. 05. 2007 KD Smlednik, KAJ PA LEONARDO? KUD Smlednik Info: ob 20.00 uri Tragikomedija v izvedbi ŠK Megaron 051/ 359 056 17. 05. 2007 MKC Medvode, Fotografska razstava koncertnih slik ob 20.00 uri avtorjev: MKC Medvode Matija FROHLICH Janeza Pelka in Mance Gašpirc. 041/ 661 475 Sledi projekcija "live” rock koncerta. mkc. medvode@siol. net http://www.janez-pelko.com/, http: //www. manca-photo.com/ 19. 05. 2007 Dobrava Zbiljskega VETER V LASEH Športna zveza Tone BOHINC jezera, S ŠPORTOM PROTI DROGI Medvode, TD Zbilje 031/ 599 388 ob 10.00 uri in MKC Medvode 20. 05. 2007 Zbor pohodnikov bo IZLET: PD Medvode TURISTIČNI BIRO objavljen na Televiziji BOSKOVEC (1587 m) - Kamniško 361 43 46 Medvode Savinjske Alpe - skupina Raduhe 041/378 050 Ljubno - Stari stani - Boskovec - Jože KRŠINAR Mozirska koča na Golteh (1356 m) - 361 32 30 Rečica ob Savinji lahka označena pot; pribl. 7 ur hoje 21. 05. 2007 Kulturni dom Otvoritev mednarodne razstave: LEGAT FOUNDATION TURISTIČNI BIRO Medvode, BALETNE KARIKATURE MOJSTRA iz GB, DBUS Slovenije, 361 43 46 ob 17.00 uri LEGATA KUD Medvode in 041/ 378 050 Razstavo si lahko ogledate Občina Medvode do 24.05.2007 23. 05. 2007 Knjižnica Medvode, Otvoritev razstave: Knjižnica TURISTIČNI BIRO ob 19.30 Slikarska šola Metke Gosar Medvode 361 43 46 Razstavo si lahko ogledate 041/378 050 do 15. 06. 2007 KNJIŽNICA MEDVODE 361 30 53 25. 05. 2007 MKC Medvode, Predstavitev vinilne plošče ob 20.00 uri RANDOM CONTROL MKC Medvode Matija FROHLICH domačega DJ-a in producenta 041/ 661 475 elektronske glasbe Aleša Boka, mkc. medvode@siol. net MKC sekcija subkulturne elektronske glasbe 25. 05. 2007 Gledališče Pirniče, OVINEK KUD Pirniče Rez. in inf.: ob 20.00 uri Absurdna zgodba 041/ 776 735 PREMIERA 031/ 352 772 26. 05. 2007 Gledališče Pirniče, GLEDALIŠKI IZLET KUD Pirniče Prijave na tel.: ob 9.00 uri NA BOVŠKO IN GORIŠKO 041/ 776 735 Obisk trdnjave Kluže, Kobariškega muzeja, 031/ 352 772, rojstne hiše Simona Gregorčiča in ogled vplačila 17.05.2007 komedije: Anton Ingolič: KRAPI, od 9. do 10. ure v izvedbi KUD Kontrada, Kanal ob Soči in od 19. do 20. ure Cena izleta, ki vključuje prevoz, vstopnine pri blagajni in kosilo: abonenti OTH 18 EUR / 4.313,52 SIT, KUD Pirniče neabonenti 25 EUR / 5.991,00 SIT 2. 06. 2007 Sp. Pirniče pri GASILSKA VESELICA PGD Sp. Pirniče- 041/ 368 954 Gasilskem domu, Igrajo skupina ČUKI Vikrče-Zavrh ob 18.00 uri 2. 06. 2007 Kulturni dom Premiera baletne predstave: Baletna šola Stevens Prodaja vstopnic: Medvode, SNEGULČICA IN SEDEM PALČKOV in TURISTIČNI BIRO ob 18.00 in 19.30 KUD Medvode 361 43 46 041/ 378 050 www.kud-medvode.si 9. 06. 2007 Parkirišče GASILSKA VESELICA PGD TURISTIČNI BIRO pred OŠ Pirniče z Natalijo Verboten Zgornje Pirniče 361 43 46 ob 19. uri 041/378 050 Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, paviljon 1, 1215 Medvode, E-mail: ti-biro@medvode.si Proračuna sprejeta v nočnih urah Občina Medvode je vendarle dobila proračuna za leti 2007 in 2008. Kljub negotovosti sta bila po dodatnem usklajevanju svetniških skupin sprejeta oba. Seja je bila po tej pomembni odločitvi prekinjena okrog pol enih ponoči. Na seji je bilo slišati, da bi več vpliva na razvoj občine morala imeti širša javnost. Vse pobude in pritožbe lahko občani odslej na papirju prinesejo v nabiralnik za pobude in pritožbe, ki je pri vhodu v Občino Medvode. Postavljen je bil na predlog Komisije za pobude in pritožbe. Medvode - Torkova seja občinskega sveta Občine Medvode se je po predvidevanjih začela z odgovorom Statutarno pravne komisije glede pravilnosti vabljenja svetnika Janeza Šušteršiča na nadaljevanje seje. Odgovor je bil, da je bil sklic pravilen, saj je Janez Šušteršič bil na skupnem seznamu odposlanih sporočil, torej je bil vabljenje pa res, da to še ne pomeni, daje elektronsko pošto tudi dobil. Če obnovimo: po dogovoru svetnikov je bilo nadaljevanje še isti teden, vabilo pa poslano preko elektronske pošte. Janez Šušteršič je še enkrat zatrdil, da vabila ni prejel in da je najmanj, kar bi pričakoval, opravičilo za to. Žu-^an Stanislav Žagarje pojasnil, daje bila res prvič od obstoja občine kršena običajna praksa vabljenja, a na pobudo svetnikov. Dodal je še, da se opravičuje, da Šušteršič ni bil na seji, da pa težko reče, da je bila narejena napaka, saj je jasno, da je bil na seznamu povabljenih. V nadaljevanju seje sta bila na vrsti sprejema predloga odloka o proračunu Občine Medvode za leto 2007 in tudi 2008. Predlagatelj je od osnutka dveletnega proračuna, ki je bil s pripombami sprejet konec marca, še enkrat pregledal proračun in skušal pripombe v čim večji meri upoštevati. Kljub temu da so letos na proračun svetniške skupine imele vpliv kot še nikoli, da so bila pri županu številna usklajevanja, je bila razprava dolga, vloženi so bili amandmaji, videti je bilo, kot da s proračunom večina ni zadovoljna. Sicer so proračun predhodno obravnavala delovna telesa in zanimivo, sprejetje letošnjega proračuna so predlagala sa, za proračun 2008 pa so se prav tako opre- elili vsi odbori, edina izjema je bil Odbor za komunalno dejavnost. Mnenja o proračunu Kot že napisano, je bila razprava dolga in burna, zaznamovale sojo številne replike. Povzemamo izjave nekaterih svetnikov. Sandi Bartol (SD); "Že pred sejo smo javno napovedali, da bomo podprli oba proračuna. Bila so usklajevanja, pogajanja, v katerih smo sodelovale vse svetniške skupine. Občinska uprava je pripravila strokovne podlage, ki smo jih tekom usklajevanj zahtevali. Zagotovljeno je bilo tudi, da se bo pristopilo k načrtovanju dolgoročnega razvoja občine. Poleg tega so se nekatere investicije, ki so bile predmet polemik pri obravnavi osnutka proračuna, črtale.” Janez Barle (SDS); "Nismo zadovoljni z vsebino predlogov. Proračun za 2007 bomo podprli, za 2008 pa želimo, da je obvezni del tudi dolgoročni program razvoja občine, kjer so opredeljene prioritete in zapisana vizija občine. Za turizem, kot sem prebral, je to že narejeno. Tako mora biti tudi za ostala področja. Dolgoročni razvoj bo osnova pri odločitvi za ali proti proračunu 2008.” Stanko Okoliš (N.Si): "Predlagana so zmanjšana sredstva za knjižnično gradivo. V knjižnico v Medvode dnevno pride okrog 300 ljudi, da ne naštevam, kaj pomeni knjiga za slovensko kulturo. Poleg tega me zanima, zakaj se sredstva jemljejo postavki za sofinanciranje zasebnega vrtca v Preski, če o tem nikoli nismo glasovali. Ta način sprejemanja mi ne daje najboljšega obeta. Glede na obrazložitev mojih vprašanj, se bom odločal o podpori proračunu.” Amandmaja, da se denar za knjižnično gradivo zagotovi, prav tako tudi denar za zasebni vrtec, sta bila potem sprejeta. Jelena Aleksič (samostojna svetnica); "Trije z-ji: zdravje, znanje in zaupanje ne veljajo za proračuna. Od osnutka nismo naredili velikega napredka. Občina se je znašla v konceptualni črni luknji. Moja podpora bo odvisna od sprejetja amandmajev. Vztrajam, da se mora nameniti denar za cepljenje deklic proti humanemu papiloma virusu." Denarja za cepljenje v proračunu 2007 ni, ostaja pa v proračunu za leto 2008. Stanko Bukovec (SLS); "V desetih letih je bilo v hribovitem delu občine preplastenih slabih devet kilometrov cest. V sosednji občini Dobrova so jih preplastili dvajset. Mi v hribih smo zapostavljeni, kar sem že velikokrat povedal. Za cesto proti Osolniku smo veliko prispevali, pa še ni v celoti preplastena.” Darinka Verovšek (LAM); "V obeh proračunih so upoštevane naše pripombe. Dobili smo obrazložitev o nedokončanih investicijah. Na sprejem proračuna čaka veliko društev, ki ne morejo normalno delovati z minimalno porabo, ki jo sedaj lahko koristijo. Na posvetovanju smo se dogovorili, da pripravimo delovno skupino, ki bo delala na stretegiji razvoja občine. Zame je ta dogovor zavezujoč.” Ivan Špenko (DeSUS); "V DeSUS podpiramo oba proračuna, da se bodo lahko začeli izvajati projekti, ki pomenijo tudi razvoj občine.” Alenka Žavbi Kunaver (LDS); "Moti nas, da se iz leta v leto odpirajo nove investicije, ki se ne zaključijo. V razpravo bi morali bolj vključiti javnost. S proračunoma nismo v celoti zadovoljni. Pomembno je, da se bo začela pripravljati vizija, ter da seje iz Načrta razvojnih programov črtala investicija Dom za zaščito in reševanje. Gradnji sicer ne nasprotujemo, a za odločitev bi potrebovali več strokovnih podlag, razprav, potrebno se je seznaniti z dejansko upravičenostjo investicije.” Dragan Djukič (AS); "V AS podpiramo oba proračuna. Upam le, da se bo čimprej našlo 60 tisoč evrov za varno odstranjevanje in zamenjavo azbestnocementnih kritin na vrtcih. Na usklajevanjih je bilo videti, da smo glede proračunov usklajeni, bilje celo dogovor, da ne bo amandmajev, pa poglejte danes.” Grega Bizjak (NLNKOM); "Od osnutka do predoga proračuna je šlo največ denarja na druge postavke prav s postavk za komunalno dejavnost. Zagotovljenih je le okrog 15 odstotkov potrebnih sredstev za investicije v komunalo. To pomeni, da bodo začete investicije ob takšnem tempu zaključene v šestih do sedmih letih. V proračunih za 2009 in 2010 bo bistveno več denarja treba nameniti za komunalno dejavnost.” Po razpravi je sledilo še eno usklajevanje za zaprtimi vrati. Po vrnitvi svetnikov v sejno sobo, sta bila z amandmaji okrog pol ene ponoči sprejeta oba proračuna. Letošnji znaša dobre 10,5 milijona evrov, za leto 2008 pa 10,73 milijona. Še pred sprejetjem proračuna za leto 2008 so svetniki sprejeli sklep, da bo strokovno-politična skupina do konca leta pripravila vizijo Medvod do leta 2020 in jo dala v obravnavo širši javnosti. Maja Bertoncelj V prostem času čebelari Občinski svetnik Ivan Špenko (DeSUS) se vsaj enkrat na leto povzpne na Triglav. Poleg hribov ima za svojo dušo tudi čebelarjenje. Ivan Špenko je novinec v medvoškem občinskem svetu. Izvoljen je bil na listi DeSUS-a. Se lahko za začetek na kratko predstavite? "Rodil sem se 8. novembra 1949 v Ljubljani, stanujem v Hrašah. Po poklicu sem organizator. Diplomiral sem na I. stopnji Fakultete za organizacijske vede Kranj na proizvodno-organi-zacijski usmeritvi s področja vodenja investicij. 35 let sem delal v podjetju DONIT Medvode na področju filtrov. V obdobju mojega dela se je organizacija večkrat preimenovala - od Tesnil-ke, Donit Filtri, Filtrauto in sedaj SOGEFI FIL-TRATION. Večino časa sem delal na področju vodenja proizvodnje filtrov, zadnjih pet let aktivnega dela pa na področju vodenja investicijskih projektov. Sedaj sem upokojenec. Sem poročen in oče dveh otrok, Mateja in Darje.” Kako to, da ste se odločili za vstop v politiko? ”V politiko sem zašel čisto po naključju. Dejaven sem v Društvu upokojencev Smlednik in to mojo angažiranost je lani na občnem zboru društva opazil predsednik občinske organizacije DeSUS-a Medvode. Po nekajkratnih razgovorih sva se dogovorila, da bi kandidiral na listi DeSUS-a za člana občinskega sveta. Od takrat naprej so zadeve hitro stekle. Bil sem nosilec liste v volilni enoti 1. V predvolilni kampanji sem imel nekaj predstavitev, sicer pa me ljudje v volilni enoti, kjer sem kandidiral, že kar poznajo.” Ste dejavni še na katerem drugem področju v občini? ”Sem član Društva upokojencev Smlednik, kjer delujem v Upravnem odboru, sem predsednik Nadzornega odbora in vodja planinske sekcije. Sem tudi član Čebelarske družine Smlednik, ter Občinskega čebelarskega društva Medvode.” Kakšen mora biti po vaše dober svetnik? ”Za dobrega svetnika je pomembno, da se zaveda, da mora delovati v dobrobit občank in Ivan Špenko / Foto: Tina Dokl občanov v skladu z veljavno zakonodajo. Njegova odlika je, da zna poslušati različno misleče ter delovati povezovalno. Zavzemati se mora za projekte, ki pomenijo razvoj krajev v občini.” Kaj v Medvodah najbolj pogrešate in kako bi to rešili? ”Ker so Medvode postalo mesto, pogrešam mestno središče, boljšo cestno povezavo s prestolnico, ter enakomernejši razvoj vasi na obrobju občine: predvsem na področju cest, kanalizacije, ter športno-rekreativnih in kulturnih objektov. Rešitve se že pripravljajo in bodo v bližnji prihodnosti tudi predmet razprav na Občinskem svetu.” Vaše pozitivne in negativne lastnosti? ”Sem zmeren optimist, bolj umirjene narave, poslušam in razumem različno misleče, vendar pa si na osnovi različnih stališč oblikujem svoje mnenje, ki ga tudi zagovarjam. O svojih negativnih lastnostih težko sodim, zato boste morali o tem vprašati koga drugega.” Kako preživljate prosti čas? "Prostega časa nimam veliko, saj delujem na različnih področjih. V poletnem času ga izkoristim za planinarjenje in to skoraj vsak konec tedna, vsaj enkrat na leto se povzpnem na Triglav in druge vršace, vsaj za en teden greva z ženo na morje, v zimskem času pa grem rad v toplice. Imam tudi nekaj panjev čebel, tako da se v prostem času ukvarjam tudi s čebelarstvom, kar je zelo lep hobi, predvsem za pomiritev po različnih naporih in stresih, ki sem jim ves čas izpostavljen.” ^ Na katere dosežke v vašem življenju ste najbolj ponosni? "Ponosen sem na poklicno kariero, saj sem v času aktivne službe delal tisto, kar me je veselilo, še posebno zadnja leta, ko sem vodil projekt izgradnje nove tovarne. To je bil izziv, ki se ne ponudi velikokrat. Ponosen sem tudi na družino, s katero se zelo dobro razumemo, v veliko veselje in ponos pa mi je mala vnukinja Julija, ki seje rodila letos za 1. aprila.” Še nekaj o aktualnem dogajanju: vaš pogled na vrtičkarje v Medvodah. "Naklonjen sem vrtičkarstvu, a vrtički v Medvodah bi morali biti urejeni in poenoteni. Ljudje potrebujejo košček zemlje za sprostitev in druženje, ter za gojenje zelenjave, saj je vsak prepričan, da sam vzgoji najbolj zdravo zelenjavo. Ne strinjam pa se z vrtičkarstvom, kjer se odlaga vseh vrst navlaka. Zato menim, da bi bilo potrebno sprejeti občinski odlok o vrtičkarjih, kjer bi bile določene dimenzije in arhL. lektura lop za vrtno orodje, vse ostalo, kar n^ sodi na vrtičke, pa bi morali odstraniti in primerno urediti tudi okolico.” Maja Bertoncelj Dela v Sori se za letos zaključujejo Sora - Konec preteklega leta seje v Sori začela gradnja primarnega odpadnega in meteornega kanala od potoka Ločnica do križišča pri Domu krajanov Sora, v dolžini 350 metrov. Dela naj bi se zaključila do sredine maja. "Gradnja kanalizacije poteka skladno s terminskim planom in zagotovljenimi viri financiranja. Sočasno se izvajajo tudi odcepi za hišne priključke, obnova vodovoda in izgradnja plina. Gradnja se bo nadaljevala skladno z zagotovljenimi viri financiranja. Ocena vrednosti po projektu za celotno investicijo izgradnje kanalizacije v Sori je 1.009.941 evrov, za obnovo vodovoda pa 641.236 evrov. Za dokončanje celotne investicije (kanalizacija in vodovod) potrebujemo še 1.239.887 evrov,” je povedala Katja Podgoršek, vodja Oddelka za investicije na Občini Medvode. Glede na poročilo občinske uprave o nedokončanih investicijah, bo projekt kanalizacije v Sori končan šele po letu 2011. M. B. Gradnja kanalizacije v Sori poteka fazno. V teh dneh zaključujejo prvo fazo. Vedno je v gibanju Mag. Zvonka Hočevar Sajatovič je bila na Nestrankarski listi za napredek krajev občine Medvode lani prvič izvoljena v medvoški občinski svet. Mag. Zvonka Hočevar Sajatovič je širši javnosti poznana kot direktorica doma starejših občanov v Tržiču, po lanskih lokalnih volitvah pa je postala tudi občinska svetnica. Se lahko za začetek na kratko predstavite? "Rojena sem bila v Ljubljani leta 1958. Vse življenje živim v Preski. Po fakulteti sem se zaposlila v gospodarstvu, po šestnajstih letih dela pa sem pristala v sociali in ob delu zaključila še magisterij s področja socialnega mana-gementa. Imam tudi evropski certifikat za direktorja v socialnem varstvu. Zadnjih pet let sem zaposlena kot direktorica doma starejših občanov v Tržiču. Sem poročena, ponosna rniati 27-letne hčerke Saše, ki me bo še ta me-Pec spremenila v srečno babico in 20-letnega sina Mitja, študenta pravne fakultete." Kako to, da ste se odločili za vstop v politiko? "Pravzaprav se za vstop v politiko še nisem odločila, zaenkrat sem strankarsko še nevtralna. Pred dobrimi štirimi leti so me povabili, da kandidiram za Svet KS Preska, nato so me imenovali še za predsednico KS. Lani so me ponovno predlagali za Svet KS, k sodelovanju pa so me povabili tudi člani Nestrankarske liste za napredek krajev občine Medvode. Poleg tega sem še članica Odbora za družbene dejavnosti in predsednica Statutarno pravne komisije.” Kakšna mora biti po vašem dobra svetnica? "Dober svetnik je po mojem mnenju tisti, ki aktivno soustvarja napredek in razvoj celotne občine. Pomembno se mi zdi, da ozki lokalni interesi ne prevladajo nad interesi občine kot celote. Veseli me, da si v tem občinskem svetu ^Iranke ne nasprotujejo iz principov, temveč *mo se enotno odločili za podporo dobrih projektov. Pomembna mi je kritika z močjo argumenta, enako pomemben mi je dober proti predlog in predlog za rešitev posameznega problema. Zelo pomembno se mi zdi, da za svojimi izjavami stojiš odgovorno. Ni pomembno, koliko govoriš, temveč kaj poveš.” Zvonka Hočevar Sajatovič / Foto: Tina Dokl Kaj v Medvodah najbolj pogrešate in kako bi to rešili? "Pogrešam marsikaj, trenutno pa najbolj konkurenco v trgovini. Odkar pomnim, je v Medvodah samo Loka in zdaj Mercator. Monopol še nikoli ni bil dober za potrošnika. Pogrešam urejeno plakatiranje, urejene pločnike, varne kolesarske poti, urejena parkirišča: pri pokopališčih, ob vrtcih, ob železniški postaji, pod Šmarno goro in na Katarino." Vaše pozitivne in negativne lastnosti? "O sebi govoriti je najtežje. Menim, da sem vztrajna, delovna, iznajdljiva, komunikativna, da znam prisluhniti in poslušati druge, spoštujem sočloveka, dobro prenesem korektno kritiko, nisem zamerljiva, nisem nevoščljiva, iskreno privoščim ljudem uspeh in se znam z njimi veseliti, imam sposobnost empatije in morda prav zato dobre odnose z ljudmi. Negativne? To bi bilo bolje vprašati druge, vem pa, da sem trmasta, včasih prehitro reagiram in rečem kaj, za kar mi je potem žal.” Kako preživljate prosti čas? "Pravzaprav sem vedno v gibanju. Poleg službe, sej svetov in komisij, občasno predavam še na LU Škofja Loka, imamo še frizerski salon Samy v Preski, rada pišem članke, berem, zelo rada se pogovarjam in kujem načrte s svojimi "otroki”. Rada imam vse vrste športa: smučam, tečem na smučeh, plavam (in uspešno zbiram kolajne na sindikalnih tekmah), rolam, igram namizni tenis, grem na Šmarno goro vsaj stokrat v letu, hodim v hribe in vozim 500 kubični kavvasaki.” "Zelo pomembno se mi zdi, da za svojimi izjavami stojiš odgovorno. Ni pomembno, koliko govoriš, temveč kaj poveš. ” Na katere dosežke v vašem življenju ste najbolj ponosni? "Da sem znala v življenju premagovati težave, se ob padcih pobrati in iti naprej. Da imam dva čudovita otroka, ki znata spoštovati sebe in druge in da imamo dom, kjer se vsi radi zbiramo, se znamo pogovarjati in smejati.” Vaš pogled na vrtičkarje v Medvodah? "Vrtičkarje v pravem pomenu sem vedno podpirala. Marsikomu še danes pomeni sredstvo za lažje preživetje. Žal pa so se zadeve zelo izrodile, kolibe za orodje so prerasle v vikende in zbirališča za piknike. Vse polno je smeti in odpadkov. Menim, da bi bilo bolj koristno za vse, če bi ta prostor namenili za recimo Lidl, Hofer, Tuš ali Spar. Tako bi v trgovini pridobili konkurenco, predvsem pa kar nekaj novih delovnih mest.” Maja Bertoncelj DROGERIJA ELI V BC MEDVODE, tel. 01/361 69 76 PONUJAMO VAM VSE ZA NEGO OBRAZA, LAS IN TELESA... PRIČAKUJEMO VAS! ULUAd.o.o , Preška c. 19. Medvode Prepoznavni spominek Medvod bo... Medvode - Turistična zveza Medvod (TZM) je že pretekli mesec objavila javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov občine Medvode. Na natečaju lahko sodelujejo spominki in ideje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo kulturno, etnološko, sakralno, zgodovinsko ali geografsko podobo občine Medvode. "Zanimanje je. Ljudje kličejo iz vse Gorenjske in iz okolice Ljubljane in sprašujejo, kaj je značilno za Medvode,” je povedal Boštjan Luštrik, vodja Turističnega biroja Medvode, kjer spominke zbirajo še vse do konca maja. Potem jih bo ocenila komisija, najboljši bodo dobili tudi denarne nagrade, ter seveda priložnost za trženje izdelka. Medvode so še brez avtohtonega spominka, tržijo pa se s sloganom Zelena vrata glavnega mesta. "Namesto mini kozolčkov, medu in podobnega bomo turistom, gostom, pa tudi poslovnim partnerjem v roke odslej lahko dali nekaj, kar jih bo še dolgo spominjalo na našo občino," upa Vanja Ločniškar, predsednica TZM. Kakšen bo turistični spominek Medvod, bo znano v drugi polovici junija. M. B. Parkirišče pri pokopališču na papirju že več kot desetletje V Preski največ težav s pomanjkanjem parkirišč, v Zlebeh oporečna - nepitna voda in še okrog 12 kilometrov makadamskih cest. Medvode - V Krajevni skupnosti Preska živi več kot dva tisoč ljudi. Obsega Presko in vas Žlebe, ljudsko tudi Marjeta. Pogovarjali smo se z Mirkom Verovškom, novim predsednikom Sveta KS Preska in Ladom Vidmarjem, predsednikom Odbora za komunalo. Oba prihajata iz Žlebov in sta že dolgoletna člana Sveta KS Preska, v katerem so še Marko Žagar, Stanislava Koželj, Jože Kučiš, mag. Zvonka Hočevar - Šajatovič, Maja Rebolj in mag. Jelena Aleksič. Problematika Krajevne skupnosti Preska? Verovšek: "Krajevna skupnost Preska ima sedež na Škofjeloški ulici 6 v Lovskem domu, kjer je podnajemnik, zato žal del denarja, ki ga dobi za svoje delovanje nameni tudi za najemnino. Želim si, da ne bo začelo primanjkovati prostovoljcev, ki bi imeli še toliko volje in poguma, da bodo sodelovali na volitvah za izbor v KS. Kot rečeno, je delo prostovoljno in vzame kar nekaj ur mesečno. Ne nazadnje se izkaže tudi, da so KS kar dober filter za občine. Marsikatera pereča zahteva se ustavi pri nas, saj se nemalokrat zgodi, da naše prošnje, pobude in vprašanja, naslovljena na občino, redko dobijo odgovor. Poleg neasfaltiranih cest je eden večjih problemov, ki se vleče že deset let, vaški vodovod na Stežici in Stežki planini v Žlebeh, ki z vodo oskrbuje približno dvajset hiš in trideset vikendov. Voda po analizah ni primerna za pitje, predvsem ob večjih nalivih, potrebno jo je prekuhavati.” Lado Vidmar in Mirko Verovšek / Foto: Maja Bertoncelj Kakšno je stanje na Stežki planini? Verovšek: "Tudi Stežka planina je bila del vodovoda kot zaselek Stežica. Tu gre predvsem za naselje s približno tridesetimi vikendi, ki pa so počasi postali stanovanjske hiše in v njih redno prebiva kar nekaj družin. Ta del je sedaj že v celoti priključen na javni in stari vodovod. Novi se napaja iz vrtine pri Knausovi smreki.” Kaj pa na področju cestne infrastrukture v Žlebeh? Vidmar: "Želimo si, da bi bilo čim več cest preplastenih in posledično hi bilo tudi vzdrže^j vanje cenejše. V Žlebeh okrog 12 kilometrov cest še ni preplastenih, v zadnjih devetih letih so bili preplasteni le slabi trije kilometri. Ustanovljeni so štirje gradbeni odbori, tri ceste so narejene do polovice. Ljudje so pripravljeni prispevati obvezni del denarja, marsikaj sami narediti, občinskega dela denarja pa ni. Do polovice je narejen projekt Petač - Čarman, ki se letos ne bo nadaljeval. Do polovice je narejen projekt ceste na Okršlje. To je okrog kilometer ceste. Občinskih sredstev pa tudi za to ni. Projekt Koder - Cvajnar traja že 12 let. Doslej sta narejeni dve tretjini. Krajani, ki živijo na tem koncu, so že naredili robnike, cesto je potrebno le še preplastiti." Kaj pa v Preski? Verovšek: "V Preski je popolnoma drugačna situacija kot v Žlebeh. Tu živi veliko priseljencev, ki še ne "dihajo" s krajem. Lep primer za ponazoritev razlike med mestom, kamor spada Preska, in Žlebami, je pri odzivu na čistilno akcijo. V Žlebeh je odziv dober, v Preski pa smo v okviru KS čistilno akcijo nekajkrat organizirali, odziv pa je bil zelo slab. Namen akcije pa ni, da bi zgolj člani sveta pobirali smeti med bloki.” Potreba po parkirnih mestih pri pokopališču v Preski je velika. / Foto: Tina Dokl KS ima z vrtičkarji sklenjene pogodbe. Kaj bo tu v prihodnje? / Foto: Tina Dokl V Žlebeh so problem ceste. Cesto Koder - Cvajnar je potrebno le še preplastiti. / Foto: Petra Arhar Tildi težave so verjetno drugačne? Verovšek: ”Ena izmed drugačnih težav je vsekakor prometna signalizacija. Na nekaterih mestih bi bilo potrebno postaviti prometne znake in urediti pločnike (predvsem v okolici osnovne šole). Preska kot del mesta Medvode ni povezana s centrom. Del je stanovanjski, del industrijska cona, vmes so vrtičkarji.” Ko smo že pri vrtičkarjih. Kako imate to urejeno v Preski? Vidmar: ”Vse vrtičkarje imamo evidentirane in z njimi podpisane letne pogodbe, kar pomeni, da plačujejo najemnino. Letno iz tega naslova dobimo okrog tri tisoč evrov. Skupaj je okrog štiridesetih vrtičkarjev, celotno območje pa je veliko nekaj manj kot hek-phr. Zemljišča so v občinski lasti, mi kot KS pa z njim upravljamo. Ti vrtički so prvo, kar ljudje vidijo, ko se z vlakom iz prestoplnice pripeljejo v Medvode. So vse prej kot zgled Medvodam. Razumem potrebo ljudi po ureja- nju vrtička, a občinska uprava bi morala za celotno občino narediti strategijo za takšna območja, sprejeti enotno ureditev, saj KS za to nima zakonske podlage. Občina bi morala imeti dolgoročni plan, kaj naj bi v prihodnje tukaj bilo. Mi bi najrajši videli, da se ti vrtički tukaj ukinejo, da bi bil tukaj Tivoli v malem. Nenazadnje bodo Medvode potrebovale zeleni otok in tukaj je priložnost, da se industrijski in stanovanjski del, ter cestna in železniška infrastruktura, medseboj ločijo. Upam pa, da se ne bodo na koncu tukaj postavile trgovine.” Je v Preski dovolj parkirnih prostorov? Vidmar: "Največji problem je parkirišče pri pokopališču. Ko je pogreb, je vzdolž ceste vse zaparkirano. Sedanje parkirišče ima le nekaj parkirnih mest. Projekt za parkirišče je bil narejen že pred več kot desetletjem in je predviden v eni etaži, za okrog šestdeset avtomobilov. Ker pa je potreba po parkirnih mestih pre- cej večja, hi bilo bolj smotrno zgraditi parkirišče v dveh etažah. V prvi bi parkirna mesta lahko oddajali prebivalcem blokov, zgornji plato pa bi bil namenjen obiskovalcem pokopališča. Parkirišče je nujno potrebno, a ga v prihodnjih štirih letih, glede na proračun in načrt razvojnih programov, še ne bo.” Verovšek: "Problem parkiranja je tudi v okolici blokov. Zelenice izgubljajo svoj pomen, saj so zaparkirane z avtomobili. Nekateri stanovalci avtomobilov z zelenic ne umaknejo niti takrat, ko bi bilo to res nujno potrebno in so pozvani preko raznih obvestil, kot je bil to primer pred kratkim, ko so obrezovali drevje. Dobro pa imamo urejeno zimsko službo in ceste so vedno splužene in posute bolje kot v Ljubljani (seveda pa se vedno najdejo tudi nezadovoljni). Pogrešamo sodelovanje ljudi, ki bi imeli znanje, voljo in ideje, da bi skupaj pristopili k boljšemu jutri.” Maja Bertoncelj Do Petelinca po stopnicah Žlebe - V aprilu je pod Petelincem potekala delovna akcija, v kateri je sodelovalo 13 članov TD Žlebe Marjeta, prisoten pa je bil tudi Uroš Kralj, novi lastnik domačije na Petelincu, kije zaradi gradnje zaprl običajno pot do tamkajšnje cerkve sv. Jakoba, ki je v renesančnem slogu zidana na pečini sredi strmega hriba. Dograjena je bila v letu 1751, kar dokazujeta tudi letnici na vratih in nad lokom v cerkvi. Nekajkrat na leto so v njej maše, pa tudi sicer je Peteline dobro obiskan, zato so s skupnimi močmi utrdili pot nanj. Več o akciji, ki jo je vodilo TD Žlebe Marjeta, je povedal član društva Lado Vidmar: "Pobuda je prišla od preškega župnika in od Uroša Kralja. Dostop do cerkve na Petelincu in naprej proti Jeterbenku in Katarini je bil zaradi gradbišča na Petelincu otežkočen. Lani smo se dogovorili, da se ta pot uredi. Kralj je na svoje stroške z bagerjem naredil pot, ker pa je dolina zelo ilovnata, če je mokro, je nevarno za pohodnike, smo se odločili zadnji del poti utrditi s stopnicami. Material zanje je prispeval Kralj. Postavili smo jih 205, vsaka peta je širša, da veliki nalivi ne bodo povzročili erozije.” Maja Bertoncelj Največ obiska na Marjeti TD Žlebe Marjeta je mlado društvo z velikimi cilji, ki jih uresničujejo korak za korakom. Najbolj odmevna prireditev je pohod Po poteh roparskih vitezov. Letos bodo nadaljevali z odkopavanji na Jeterbenku. Žlebe - Turistično društvo Žlebe Marjeta, društvo, ki povezuje Žleb-čane. Ustanovljeno je bilo pred tremi leti, ima 80 članov. Zanimivo anekdoto o ustanovitvi društva je povedala predsednica Olga Ve-rovšek: ”Bilo je povsem Olga Verovšek, spontano, na nedeljski predsednica TD Žlebe kavi. Padla je ideja, da bi Marjeta / Foto: M. B. v sklopu praznovanja občinskega praznika organizirali pohod, ki je dobro uspel in takrat smo se vprašali, kaj pa če bi ustanovili turistično društvo.” To so bili začetki, potem pa so člani imeli vsako leto več idej in veliko teh je že realiziranih. V turizmu imajo velike cilje Aprila je potekala očiščevalna akcija. ”Ob očiščevalni akciji smo postavili ograjo pri cerkvi pri Sv. Marjeti in pri izogibališču v Žlebeh, ki je namenjeno parkiranju. Cerkev sv. Marje- te je najbolj obiskan del Žlebov, ograjo smo postavili pri zmajevi mizi, zaradi varnosti, saj je malce nižje napeljan električni pastir. Tod se namreč pase živina,” je pojasnila Verovškova. Žlebe so vedno bolj priljubljeno izhodišče za številne pohodnike in kolesarje, ki se najpogosteje iz Žlebov prek Jeterbenka podajo proti Katarini. ”V turizmu imamo velike cilje. Naš prvi interes pa je, da vas z delovanjem turističnega društva pridobi. Pri nas je lepo, je mir, čista narava, manjka pa parkirnih prostorov, v načrtu imamo postavitev označevalnih tabel, ni otroškega igrišča,” še pravi predsednica. Zavedajo se, da je obiskovalcem potrebno ponuditi čimveč različnih dejavnosti, zato načrtujejo vzpostavitev botanične poti. Nadaljeval^ bodo tudi z raziskovanjem na Jeterbenku: ”Je zgodba, ki se jo splača odkriti. Prijavili se bomo na občinski razpis, da bi dobili sredstva za nadaljnje raziskovanje.” Konec junija z roparskimi vitezi Društvo je v širši okolici najbolj poznano po pohodu Po poteh roparskih vitezov, ki bo letos 25. junija. Še prej, 8. junija, bodo pripravili razstavo in koncert. Za nastop se dogovarjajo z Ljubljanskim oktetom. Jeseni imajo vaški praznik, priložnost za medsebojno druženje. V zimskem času pa pripravijo miklavževanje, prižig luči in zimski pohod. Maja Bertoncelj Gasilski dom je premajhen PGD Preska-Medvode je, glede na zahtevnost požarnega območja, društvo z najvišjo kategorizacijo v občini. Želji preških gasilcev sta dozidava doma in nakup vozila z lestvijo. Medvode - Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1912. Ima 110 članov, od tega 50 operativnih gasilcev in šest veteranov. Predsednik je peto leto Vid Longar, poveljnik Boštjan Gortnar. To so osnovni podatki PGD Preska-Medvode, ki je edino prostovoljno gasilsko društvo 3. kategorije v občini Medvode. "Razlog je tudi v zahtevnosti požarnega območja, ki ga pokrivamo. Pokrivamo namreč celotne Medvode s Presko, S vetjem, Zbiljskim gajem ter vasi Goričane, Vaše, Studenčice, Scničico, Golo Brdo in Žlebe. Imamo tako industrijo (Color, Donit, nekdanja Tekstilna) kot tudi gozd v Polhograjskih Dolomitih," je obrazložil Longar. Lani so imeli 27 intervencij, največja je bila ob požaru v nekdanji Tekstilni tovarni v Preski, v letošnjem deset. "V ospredju sta operativna in preventivna dejavnost. V odročnejših krajih smo namestili hidrantne omarice in ljudem prikazali način uporabe. Velik poudarek dajemo na izobraževanje članov, kar je pomembno za kvalietno opravljanje intervencij in preventive,” je povedal Gortnar, Longar pa ob tem dodal: "Ko je bila prepoved kurjenja, smo redno delali obhode po vaseh, prisotni smo tudi še sedaj. Ko ljudje vidijo, da se skozi vas pelje gasilsko vozilo, se mi zdi, da so takoj malce bolj previdni.” Za intervencije imajo pet avtomobilov, od tega dve cisterni prostornine 5 tisoč litrov, manjše intervencijsko vozilo, orodno vozilo in vozilo za prevoz moštva. Slednje je edino, ki ni garažirano in je parkirano pred gasilskim domom. "Naša želja je, da bi dom dozidali. Jeseni smo Gasilski dom v Preski je premajhen za vseh pet vozil. Želijo si prizidka, kjer bi bil tudi bankomat, ki si ga krajani zelo želijo. / Foto: Tina Dokl prego Gasilske zveze Medvode potrebo po prizidku posredovali tudi na občino. V sklopu prizidka bi bil tudi bančni avtomat, ki si ga krajani v okolici zelo želijo. Gre za dogovor med nami, Krajevno skupnostjo Preska in Ljubljansko banko. Trenutno pa v domu za postavitev bankomata nimamo prostora,” še pravi predsednik, ki sicer prihaja iz Goričan. Denarja za prizidek najverjetneje letos ne bo, bodo pa zamenjali strešno kritino ter pri stolpu naredili novo betonsko ploščo. Poleg izgradnje prizidka bi radi kupili tudi kamion z lestvami, ki ga potrebujejo za intervencije v blokih in ostalih visokih objektih. Maja Bertoncelj Vid Longar, predsednik PGD Preska-Medvode / Foto: Maja Bertoncelj Bo svetovni pokal v Medvodah? Na Bonovcu bo do jeseni vse nared za umetno zasneževanje. ŠD ŠRC Preska se poteguje za organizacijo tekme svetovnega pokala v tekih v sezoni 2008/2009. Medvode - Športno društvo ŠRC Preska Medvode je bilo ustanovljeno pred tremi leti. Ima okrog 60 članov, od tega 20 tekmovalcev in tri trenerje: Klemen Svoljšak, Ines Hižar in Pavle Dornik. Poleg vadbe teka na smučeh, klub organizira tečaje nordijske hoje, ki potekajo ob sobotah z začetkom ob 9.30 pri Plečnikovi kapelici na Bonovcu, z majem pa so začeli tudi s tečajem rolanja za otroke na poligonu v Tacnu ob četrtkih od 17. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 10. ure. V minuli zimi so bili člani kluba na tekmovanjih zelo uspešni, podoba Športnorekreacijskega centra Preska pa je bila bolj klavrna. Center je bil namreč povečini zelen. ”Sneg je bil letošnjo zimo problem povsod. Za kirihodnjo zimo bomo uredili vse potrebno za umetno zasneževanje. Vrtina je narejena že eno leto, po praznikih začnemo z gradnjo črpališča in razvoda cevi. Ta dela naj bi bila zaključena v enem mesecu. Načrtujemo tudi nakup enega topa,” je konec aprila pojasnil Aleš Galof, predsednik ŠD ŠRC Preska in ob tem dodal, da bodo zasneževali le del proge, ob gozdu, to je v dolžini 1,2 kilometra. Teptalec delal dva vikenda Konec lanskega leta so dobili skoraj nov teptalec snega, ki pa ni imel veliko dela. Z njim so proge urejali le dva vikenda, zato se zastavlja vprašanje, kako bo z zasneževanjem. Bi bilo v letošnji zimi sploh možno? "Zasneževanje zaradi previsokih temperatur ne bi bilo možno. Bomo pa kupili napeljavo in topove, ki delajo na mejnih temperaturah, kar pomeni, da bomo sneg lahko delali takoj, ko se bo temperatura spustila pod nič stopinj,” odgovarja Galof in dodaja: "Denar imamo odobren z Ministrstva za šolstvo in šport in Fundacije za šport, pa tudi z občinskega proračuna in ga bomo dobili v treh letih. Ker pa ni smiselno, da letos naredimo črpališče, saj nimamo topov, se dogovarjamo za kreditiranje, tako da bomo vse lahko naredili letos." V Sloveniji naj bi bila tekma svetovnega pokala V zadnjem času smo večkrat lahko slišali, da naj bi Slovenija v sezoni 2008/2009 gostila tekmo svetovnega pokala v teku na smučeh. Predvsem se govori o Rogli. "Interes je na Rogli, interes je tudi v Medvodah. Smučarska zveza Slovenije je pri mednarodni smučarski zvezi vložila kandidaturo in v Sloveniji naj bi bil svetovni pokal v sezoni 2008/2009, za- enkart pa še ni znano, na katerih progah bodo tekme. Imamo ustrezne proge, a težave s snegom, na Rogli pa je situacija ravno obratna," je zaključil Galof. Maja Bertoncelj Jaro Kalan: ' Preska je možna lokacija” Za komentar smo povprašali tudi Jara Kalana, direktorja Smučarske zveze Slovenije: ”Lahko, da se govori, da bi bile tekme na Rogli, a to lahko govorijo le tisti, ki zadeve ne poznajo dovolj. Kandidaturo smo vložili za tekmo v Sloveniji, brez natančne lokacije. V planu sta v sezoni 2008/2009 dve tekmi: Sprint in klasika. Predviden termin je februar 2009. Mora po to potrditi še FIS-a na letni konferenci, ki bo konec maja v Portorožu. Šele potem se bomo osredotočili na izbiro prizorišča, sta pa pri SZS žeyo izrazile tako Medvode kot Rogla. Če bomo res dobili tudi Sprint, bi ga bilo morda najbolje organizirati kar v prestolnici. Obisk na Rogli bi bil bistveno manjši. Poleg tega na Rogli trenutno ni pogojev za organizacijo tekme svetovnega pokala, saj bi bilo proge potrebno narediti na novo. Medvode so tu v prednosti. Prav tako do takrat še ne bo stadiona v Planici in na Pokljuki, tako da ti prizorišči ne prideta v poštev.” V Preski bo zasebni vrtec Vrtec bo v pastoralnem domu Sv. Jožefa. Sprejel bo več kot 50 otrok. Gre za zasebni vrtec brez koncesije, deloval bo po metodi Montessori. Medvode - V župniji Preska je že dolga leta zorela želja po pastoralnem domu. Pogrešali so namreč primerno večnamensko dvorano, učilnice, prostore za Karitas in zimsko kapelo. "Zakon o denacionalizaciji je dajal upanje, da bo nekaj podobnega lahko nastalo na mestu starega prosvetnega doma. Zaradi spleta okoliščin je dotični prosvetni dom padel pod stečajno maso Tekstilne Medvode. Te okoliščine so nas spodbudile, da smo začeli iskati alternativno možnost. Velik župnijski vrt se je izkazal za najbolj primerno lokacijo pastoralanega doma. Projekt je rasel od skromnih osnutkov v objekt, ki ga danes lahko vidimo dograjenega na župnijskem vrtu poleg župnišča in nasproti OŠ Preska," je povedal Franc Klopčič, župnik Župnije Preska. V pastoralnem domu bodo poleg večnamenske dvorane, učilnic, prostorov za karitas, zimske kapele, tudi prostori za mlade in zasebni otroški vrtec. Z gradnjo so pričeli jeseni 2004. "Gre za zasebni vrtec brez koncesije, torej gre za delno sofinanciranje po metodi Montessori. Vrtec bo imel tri skupine za vse starosti otrok, skupno bo lahko sprejel 56 otrok. Investitorje Župnija Preska, gradnja pa se v večini financira iz darov vernikov, za kar se jim želim še prav posebej zahvaliti. Thdi Občina Medvode je v letu 2004 namenila 25 milijonov tolarjev iz naslova poravnave krivic zaradi nevrnjenih nacionaliziranih nepremičnin. K sodelovanju smo pritegnili tudi nekaj podjetij, še posebej želim izpostaviti in se zahvaliti direktorju tovarne Goričane, d.d., Andražu Steguju, ki je naš projekt izdatno finančno podprl,” je še po- Zasebni otroški vrtec po metodi Montessori bo v pastoralnem domu Sv. Jožefa, ki ga gradijo nasproti OŠ Preska. jasnil Klopčič, ki pa začetka obratovanja celotnega pastoralnega doma z otroškim vrtcem še ne more napovedati. Njihova želja je, da bi vrtec začel obratovati vsaj do jeseni 2009. Starši bodo glede vpisa pravočasno obveščeni. Maja Bertoncelj Na Golem Brdu - hrib podražili vodo Sredi aprila je bila seja zbora uporabnikov vaškega vodovoda Golo Brdo - hrib. Sklenili so, da zadruge zaenkrat ne bodo ustanavljali, in potrdili novo ceno vode. Podaljšane delovne srede so bile premalo Z majem je začela veljati vladna uredba, po kateri državni uradniki po novem namesto treh uradnih dni delajo štiri dni v tednu ter vsako prvo soboto v mesecu. In kaj so na te spremembe porekli naši mimoidoči v Preski? Radislav Vidmar, Žlebe: "Super se mi zdi, da upravne enote delajo tudi ob sobotah. Verjamem, da imajo ljudje danes med tednom ogromno obveznosti in težko pridejo do upravnih enot, v soboto pa lažje najdejo tisti čas.” Marija Kikelj, Preska: "Delovne sobote na upravnih enotah so za državljane gotovo dobrodošle. Menda je bilo to soboto kar veliko obiska. Ponekod imajo državni uradniki več dela, drugje manj. Zdaj še preizkušajo vse skupaj in kmalu se bo pokazalo, kje so delovne sobote potrebne in kje ne.” Tatjana Starman, Golo Brdo: "Meni te spremembe ne bodo koristile, ker imam službo, ki mi dopušča, da takšne stvari urejam med tednom. Verjamem pa, da bodo delovne sobote za marsikoga zelo dobrodošle.” Mateja Jarc, Preska: "Ob deljenem delovnem času človek res že kar težko pride do uprave enote. Ali pa se zgodi, da je ravno tisti dan, ko bi nekaj nujno potreboval, zaprta. Najbrž se bom tudi sama odpravila na upravno enoto v soboto. Podaljšane delovne srede so bile premalo. Koristno je tudi, da so ob sobotah odprte geodetske uprave. Kar pa se tiče zavoda za zaposlovanje, se mi zdi škoda, da morajo državni uradniki ob sobotah ždeti v službi. Predvidevam, da imajo brezposelni čas opraviti svoje stvari tudi med tednom.” Anton Treven, Goričane: "Te spremembe se mi zdijo super. Ljudje morajo biti v službah vse več časa. Vem, kako je, ko zadnje minute hitiš na upravno enoto in upaš, da boš imel srečo in jih še ujel." Ana Hartman, loto: Tina Dokl Medvode - Za petek, 13. aprila, je bila sklicana seja zbora uporabnikov vodovoda Golo Brdo - hrib. Udeležilo se je je 47 uporabnikov vaškega vodovoda, kar je največ doslej. Vodovod ima sicer 133 priključkov. Sklepi, ki so bili na seji sprejeti, pa bodo zavezujoči za vse. Že pred sejo smo v uredništvo prejeli klic krajana Golega Brda, ki je bil mnenja, da je slednje v demokraciji nedopustno, ter dodal, da so vabilo za sejo dobili le nekaj dni prej. Jure Pokorn, predsednik vaškega vodovoda Golo Brdo - hrib, odgovarja: ”V upravnem odboru je bil predlagan ta datum. Želim si, da bi prišlo čimveč uporabnikov, je pa res, da bodo sklepe dolžni spoštovati vsi, tudi tisti, kijih na sejo ne bo. Seznanili se bomo z zakonskimi osnovami v primeru ustanovitve zadruge, tako da se bomo lažje odločili, ali v povezavi z drugimi vaškimi vodovodi v občini ustanoviti zadrugo ali pa vodovod predati v upravljanje javnemu podjetju. Poleg tega bomo glasovali tudi o podražitvi vode, prvič po treh letih.” Takšna so bila pojasnila pred sejo. In sklepi? Zbor uporabnikov vodovoda se je odločil, da zaenkrat ne bodo ustanavljali zadruge in da bodo, dokler je to mogoče, najkasneje pa do leta 2012, delovali kot doslej, ter sprejel novo ceno vode, ki za kubični meter znaša 9.81 evrov. Od aprila naj bi plačevali takso Z aprilom naj bi na podlagi uredbe Vlade RS uporabniki vaških vodovodov začeli plačevati takso za obremenjevanje okolja. Plačevali jo bodo tudi na Golem Brdu, čeprav Pokorn pravi: "Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo navodilo, da če občine ne bodo do leta 2015 povsod uredile javne kanalizacije in bodo o tem pisno obvestile ministrstvo, so ta naselja lahko oproščena takse. Je pa to dvorezno, saj se 60 odstotkov takse vrne občini za izgradnjo komunalne infrastrukture, v primeru da pa občina zaprosi za odložitev plačila za področja, kjer tega ne bo mogla narediti, bo zato prejela toliko manj denarja. Naš predlog je bil, da se v primeru, da občina na odložitev ne po pristala, denar iz naslova takse, ki jo bodo vplačala gospodinjstva z območja, kjer do leta 2015 ne bctf urejena javna komunalna infrastruktura, nalaga na poseben račun, porabljen pa bo izključno za ureditev komunale na teh področjih. Bodo pa v prihodnje obvezne čistilne naprave. Odločiti se bomo morali ali za eno večjo ali pa za več manjših, lahko pa jih gospodinjstva sama namestijo v obstoječe greznice.” Vodovod v upravljanje javnemu podjetju? Mnenja, kako po letu 2012, pa so med krajani različna. Velik del udeležencev je v zadrugi videlo le podaljšano roko občine/države, ki bo samo jemala, nič pa dala. Kot pravi Pokorn, je najbolj verjetno, da bo z vodovodom po letu 2012 upravljajo javno podjetje: ”Če bomo ustanovili zadrugo, bomo še naprej sami skrbeli za vodovod. Vedeti pa moramo, da je potrebno obnoviti glavni vod, postaviti nov rezervoar, obnoviti razpeljavo. Razmišljati moramo o vrtini, poleg tega je sedanje zajetje iz Očako^ vega studenca na zasebnem zemljišču in ga bo potrebno odkupiti. Vsega tega sami ne bomo zmogli." Maja Bertoncelj V zadnjih mesecih pogosti vlomi Število kriminalnih dejanj seje lani zmanjšalo, več pa je bilo kršitev javnega reda in miru. V zadnjem obdobju je veliko vlomov v stanovanjske hiše in poslovne objekte. Medvode - ”V zadnjih mesecih opažamo porast števila vlomov v stanovanjske in poslovne objekte,” opozarja Dušan Mikolčevič, od 1. julija 2004 komandir Policijskega oddelka Medvode. Dvajsetčlanski kolektiv skrbi za varnost v občinah Medvode in Vodice ter v naseljih Medno in Stanežiče (obe v ljubljanski občini), kjer živi približno 19 tisoč ljudi. Občani si že dolgo želijo, da bi v Medvodah delovala policijska postaja in ne oddelek, a njihove želje doslej niso bile uslišane. Kaj bi se sploh spremenilo, če bi bila tu policijska postaja? "Bistvena sprememba bi bila, da bi bil na }scdežu policijske postaje ves čas navzoč dežurni policist. Sedaj ko smo policijski oddelek, je dežurni policist med tednom navzoč od 6. do 22. ure, med prazniki in dela prostimi dnevi pa dežurnega policista ni. Moram pa poudariti, da imamo na terenu ves čas eno policijsko patruljo, tako podnevi kot ponoči, ob delavnikih in praznikih. Če se torej kdo sredi noči želi pogovoriti s policistom, mora le poklicati na 113. Delujoča policijska patrulja je o klicu obveščena in tudi pride na policijski oddelek, če se ne dogovorijo drugače. Občani želijo predvsem večjo prisotnost policistov na terenu in trudimo se, da tako tudi delamo, kolikor nam dopuščajo kadrovske možnosti. Smo majhen kolektiv, saj nas je skupaj z administracijo in vodstvom zaposlenih 20 ljudi, zato se nam zelo hitro pozna vsaka odsotnost zaradi dopustov, bolniške ali začasne premestitve.” Kakšne so varnostne razmere v občini Medvode? ”V primerjavi z mestnimi občinami so Med-'ode razmeroma varne, v primerjavi s podeželskimi policijskimi postajami pa imamo več dela. Lani je bila sicer varnostna slika v občini Medvode na približno enaki ravni kot leto prej, število kriminalnih dejanj pa se je celo zmanjšalo.” Kako varni so sicer občani pred kriminalci? "Število obravnavanih kaznivih dejanj je padlo s 746 kaznivih dejanj v letu 2005 na 562 kaznivih dejanj v lanskem letu, njihova preiskanost pa je bila približno 30-odstotna. Najbolj problematično območje je center Medvod z bližnjo okolico, kjer je tudi največja frekvenca ljudi. Med kaznivimi dejanji so najpogostejši premoženjski delikti in prav v zadnjih mesecih opažamo porast vlomov v stanovanjske in poslovne objekte, zato smo se s sosednjimi policijskimi postajami že dogovorili za še tesnejše sodelovanje, na občane pa skušamo vplivati tudi s preventivnimi nasveti o pravilnem samozaščitnem ravnanju. Od težjih oblik kriminala smo lani obravnavali po en rop in roparsko tatvino, ki smo ju tudi uspeli raziskati, prav tako pa je bil letos odkrit tudi storilec požiga gradu Smlednik.” Kakšno pa je bilo lani stanje na področju javnega reda in miru? Dušan Mikolčevič ”Na področju javnega reda in miru smo lani na celotnem območju policijskega oddelka obravnavali 394 kršitev, kar je 26 odstotkov več kot leta 2005. Povečano število obravnavanih primerov pa še ne pomeni, da se je varnostna situacija poslabšala, ampak da so policisti z aktivnim delom sami ugotovili več kršitev kot v preteklih letih. Kar 277 kršitev je bilo po zakonu o javnem redu, kamor sodijo prepiri, pretepi, družinsko nasilje v javnem in zasebnem prostoru. 19 je bilo kršitev zakona o zaščiti živali, največkrat zaradi neprimernega zavarovanja ali neprimerne vzgoje psa. 21 je bilo kršitev zakona o tujcih, 12 pa zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, kar je skoraj 55 odstotkov manj kot v letu 2005. Zaradi kršitev javnega reda in miru smo sicer lani obravnavali 287 polnoletnih in 16 mladoletnih oseb, dvanajst pa smo jih pridržali do streznitve." Kako je bilo lani s prometno varnostjo? "Lani seje število prometnih nesreč povečalo za 28 odstotkov in sicer na 119 nesreč, v katerih sta dve osebi umrli, šest pa je bilo težje telesno poškodovanih. Najbolj kritičen odsek v občini Medvode je zagotovo regionalna cesta Ljubljana - Jcprca, ki je prometno tudi najbolj obremenjena, precej nevarna pa je tudi cesta Medvode - Zbilje - Valburga -Vodice. Med vzroki hudih nesreč še vedno izstopajo neprilagojena hitrost ter nepravilna stran in smer vožnje. Kot sekundaren vzrok se še vedno pogosto pojavlja alkohol, tedaj so posledice prometnih nesreč praviloma tudi hujše. Lani je bilo tako vinjenih sedem povzročiteljev nesreč, povprečna izmerjena koncentracija alkohola pa je bila 1,57 grama na kilogram krvi. Poleg tega smo lani ustavili tudi 127 voznikov, ki so vozili v vinjenem stanju, leto prej pa 138.” Koliko pritožb ste prejeli zaradi policijskih postopkov? "Lani smo prejeli osem pritožb občanov zoper delo naših policistov. Ena pritožba je bila utemeljena, dve pritožbi pa smo uredili v pomiritvenem postopku na ravni policijskega oddelka. Občani se največkrat pritožijo, ker menijo, da so jim bile kršene pravice ob policijskih intervencijah ali v postopku zaradi prometnega prekrška. Pritožujejo se na nepravilno vedenje policista, neustrezno ali nepravilno ukrepanje, neupravičeno uporabo prisilnih sredstev in podobno. Največkrat pa se sicer občani pritožijo na izrečene ukrepe.” Simon Šubic Igrišče za golf oktobra prihodnje leto Podjetje Golf projekti je konec februarja pri Smledniku začelo z izgradnjo igrišča za golf, ki se bo imenoval Golf igrišče Diners Club Ljubljana. Smlednik - ”27. februarja 2007 smo pod Šmarno goro pri Ljubljani začeli z izgradnjo igrišča za golf z 18 luknjami, klubskim objektom in vso pripadajočo infrastrukturo. Zemeljska dela bodo zaključena predvidoma septembra 2007, izgradnja infrastrukture z vsemi spremljajočimi objekti pa bo dokončana do avgusta 2008. Predviden datum odprtja igrišča je oktober 2008.” Tako se glasi novica, objavljena na spletni strani, kjer je predstavljeno Golf igrišče Diners Club Ljubljana. Pod Šmarno goro pri Ljubljani je zagotovo ime, ki vleče. "To je pri Smledniku, v bistvu je precej bolj kot pod Šmarno goro pod Starim gradom. To je edino, kar me pri vsem tem moti,” je bil komentar Do-rana Konjarja, predsednika TOD Smlednik. Dejstvo je, da igrišče, ki se bo razprostiralo na 64 hektarjih, gradijo tik ob lokalni cesti med Smlednikom in Pirničami, spada pa k Smledniku. Nahajalo se bo torej le dober kilometer stran od predvidenega priključka na avtocesto. Investicija, vredna pet milijonov evrov Golf igrišče Dines Club Ljubljana bo, kar se opreme tiče, najsodobneješe pri nas. Trenutno potekajo zemeljska dela. Investitor je družba Golf projekti d. d., ki je bila konec preteklega leta ustanovljena izključno z namenom izgradnje igrišča za golf. Zemljišča so letos konec januarja kupili od družine Lazarini. Kranjčan Marko Štirn, predsednik uprave: "Z družino Lazarini sem v stikih že od leta 1998. Leto kasneje smo podpisali pogodbo o sodelovanju. Z njimi sem v dobrih odnosih.” Celotna vrednost investicije je pet milijonov evrov. Kandidirali bodo tudi za evropski denar. Trenutno poteka prva faza izgradnje, to je oblikovanje krajine. Do konca leta načrtujejo narediti vsa zemeljska dela in igrišče zatraviti, pri- Marko Štirn, predsednik uprave družbe Golf projekti d. d. hodnje leto pa postaviti še celotno infrastrukturo. Na travniku bosta tudi dve zbirni jezeri, namenjeni namakanju igrišča, ki pa se ne bosta smeli namakati iz potoka Mlake. Kar se opreme tiče, bo to najsodobnejše igrišče za golf v Sloveniji. "Dobro igrišče slovi kot tisto, ki ima dobre zelenice. Igrišče bo zato SIMPLV CLEVER Škoda HappyHoliday NA POT Z NAMI, DESTINACIJO IZBERETE SAMI! Začnite z nami nepozaben dopust! Škoda HappyHoliday: izberite popust do 2.500 EUR «~,-ali enega od bogatih paketov ^ opreme za vaš dopust. Porsche Verovškova, Verovškova 78, tel.: 01 530 35 51 imelo poudarek predvsem na zelenicah, čistinah in odbijališčih. Oh igrišču bo tudi gostinska ponudba, vrhunska golf akademija z raznovrstnim programom po vzoru tujih akademij, ter trgovina z golfskimi izdelki,” pravi Štirn. Za igrišče za golf dovolj lokacijska informacija Del ob cesti bo nasut in s tem tako vizuelno kot tudi fizično ločen od lokalne ceste. Material za igrišče so vozili tudi iz šentviškega tunela. Po zagotovilih Štirna je neoporečen, služi le za podlago pri oblikovanju krajine in bo na.** koncu v celoti obdan s 30 do 50 centimetri ka-w kovostne zemlje, tako da se ga ne bo videlo. In kako je z dovoljenji? "Igrišče za golf spada med enostavne objekte, zato se ga gradi na podlagi lokacijske informacije. Drugače pa je s klubskim objektom, parkirišči, črpališči in ostalo infrastrukturo, za kar pa je gradbeno dovoljenje v postopku priprave in pridobitve,” odgovarja Štirn in dodaja, da se bo družba Golf projekti ukvarjala samo z vzdrževanjem igrišča in bo zaposlovala med 12 in 15 ljudi. Če upoštevamo še restavracijo in trgovino z golfskimi izdelki, ki bosta v najemu, bo igrišče prineslo kar nekaj novih delovnih mest. V načrtu imajo tudi apartmajsko naselje. Sicer pa igranje golfa v Sloveniji še vedno velja za snobizem, za šport za elitneže. "Z Diners Clubom Ljubljana smo sklenili ekskluzivno pogodbo, da člani članarino lahko poravnajo prek njihove kartice celo v 60 mesečnih obrokih, tako da bi lahko vsak začel igrati golf, poudarek pa bo tudi na vzgoji mladih,” pravi Štirn, ki bo tudi direktor igrišča, ki ne bo vključeno v nobeno slovensko golfsko organizacijo, ter bo poslovalo po svojih načelih in standardih, zato pravijo, da bo to prvo pravo zasebno igrišče za goli' pri nas. Maja Hcrtoncelj Razpis Turistična zveza Medvod, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode, (v nadaljnjem besedilu TZM). FOTOGRAFSKI NATEČAJ 2007 RAZPISNI POGOJI 1. Natečaja se lahko udeleži katerikoli avtor s stalnim bivališčem v Medvodah, in mu fotografiranje ne predstavlja edinega vira preživetja ali poklicne dejavnosti. Fotografije morajo biti avtorsko delo udeleženca natečaja. Komisija bo upoštevala in ocenila vsa dela, ki bodo prispela v Turistični biro do 31. avgusta 2007 in bodo ustrezala razpisnim pogojem. 2. Posnetki morajo biti geografsko vezani na kraje v občini Medvode, upoštevala se bodo dela, ki so nastala v obdobju od vključno leta 2006 do danes. 3. Fotografije pošljite, ali osebno prinesite do vključno 31. avgusta 2007 na naslov: Turistični biro Medvode, cesta ob Sori 13, 1215 Medvode (avla Kulturnega doma Medvode) s pripisom za fotografski natečaj 2007. Osebna dostava: do 31. avgusta 2007, do 19.00 ure. Veljale bodo tudi pošiljke s poštnim žigom 31. avgust 2007. Digitalne fotografije pošljete na isti naslov, posnete na zgoščenko, ali po elektronski pošti: ti-biro@medvode.si. 4. S fotografijami bomo ravnali pazljivo, za morebitne poškodbe med transportom ne odgovarjamo. 5. Vsa, v skladu z razpisnimi pogoji prispela dela bo pregledala in ocenila strokovna komisija. Pri ocenjevanju bo komisija upoštevala lokacijo nastanka posnetka, izvirnost, izpovednost ter estetska merila. Fotografij, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev, komisija ne bo obravnavala. Vse odločitve komisije so dokončne in nepreklicne. 6. Avtorji najboljših posnetkov bodo prejeli privlačne nagrade. 7. Avtorji za vsa prispela dela zadržite avtorske pravice, organizator natečaja, TZM pa ima pravico do uporabe oz. objave fotografij v promocijske namene natečaja. Nagrajene fotografije pa lahko organizator uporabi za potrebe promocije občine, ali kot dokumentarno gradivo Medvod. Nagrajene fotografije ostanejo v lasti organizatorja. 8. Nagrade za najboljše fotografije bomo podelili na zaključni prireditvi "Moja dežela lepa in gostoljubna 2007", kjer bodo nagrajena dela tudi razstavljena. Rezultati fotografskega natečaja in podatki o nagrajencih bodo objavljeni na internetni strani Občine Medvode in v lokalnem časopisu Sotočje. 9. Po končanem natečaju lahko avtorji, katerih dela na natečaju ne bi bila izbrana, v roku 15 dni od objave rezultatov, dvignejo svoje izdelke osebno na sedežu Turističnega biroja Medvode. 10. Enako velja v primeru, da bi se natečaj razveljavil zaradi premajhnega števila kakovostnih fotografij. Če avtor ne prevzame fotografij v roku 30-ih dni po objavi rezultatov natečaja, TZM zanje NE ODGOVARJA več. Preden se odločite za sodelovanje na natečaju, preberite pravila za sodelovanje. S tem, ko boste poslali fotografije na naš naslov, potrjujete, da ste seznanjeni s pogoji natečaja in da se z njimi strinjate. Zaradi lažje izvedbe natečaja smo razpisali tri tematska področja: 1. tematsko področje: TU SEM DOMA 2. tematsko področje: PO POTI KULTURNE DEDIŠČINE 3. tematsko področje: PROSTA TEMA Ob vsaki sliki, ki sodeluje na natečaju naj bo označeno, v katero od zgoraj naštetih področij ste jo uvrstili. NAGRADE NA VSE TRI TEME (podeljuje TZM) nagrade za temo: "TU SEM DOMA" 1. nagrada 200 EUR 2. nagrada 100 EUR 3. nagrada 50 EUR nagrade za temo: "PO POTI KULTURNE DEDIŠČINE" 1. diploma 1. mesto 2. diploma 2. mesto nagrade za temo: "PROSTA TEMA" 1. diploma 1. mesto 2. diploma 2. mesto Klasična fotografija 1) Vsak udeleženec natečaja lahko odda največ pet (5) črno-belih ali barvnih fotografij (v posamezni kategoriji), najmanj formata 20 x 30 cm. Avtorji nagrajenih klasičnih posnetkov so dolžni na prošnjo organizatorja TZM na vpogled dostaviti originalne nosilce posnetkov. Za le-te TZM jamči, da bodo avtorju nepoškodovani vrnjeni. 2) Natečaj je anonimen, zato udeleženci: na hrbtni strani fotografije čitljivo napišite letnico nastanka posnetka, šifro prijavitelja (ki si jo izmislite in je za vsa vaša poslana dela enaka), pod katero se udeležujete natečaja in morebitni naslov fotografije. Fotografije naj bodo oštevilčene na hrbtni strani, v spodnjem levem kotu. 3) Vsak udeleženec priloži: PRIJAVNICO in SEZNAM FOTOGRAFIJ. 3.a.) PRIJAVNICA (priloga 1) Vpiše se podatke o avtorju: ime, priimek, naslov, šifro avtorja, telefonsko številko, starost (neobvezno), morebitni e-poštni naslov. Izpolnjen list prijavnice vstavite v pisemsko ovojnico, jo zalepite in nanjo napišite: PRIJAVNICA (ne odpiraj) in isto šifro prijavitelja kot na hrbtni strani fotografij. 3.b.) SEZNAM PRIJAVLJENIH FOTOGRAFIJ (priloga 2) Vpiše se podatke: šifro prijavitelja, naslov fotografije, letnico nastanka, zaporedno številko fotografije, podatke o lokaciji nastanka posnetkov, o fotoaparatu (ime, oznaka in vrsta), lahko tudi krajše komentarje posnetkov (do 400 znakov). V drugi zalepljeni pisemski ovojnici s pripisom SEZNAM PRIJAVLJENIH FOTOGRAFIJ, skupaj s primerno zaščitenimi fotografijami pošljite na naslov Turistični biro Medvode, cesta ob Sori 13, 1215 Medvode. 4) Na fotografijah ne sme biti imena, oznak in zaznamkov avtorja. 5) Točnost podanih podatkov in avtorstvo del potrdite z lastnoročnim podpisom. Za vse nagrajene fotografije digitalnega dela natečaja, bodo v Foto Bobnar brezplačno izdelali fotografije 30 x 40 cm, katere bodo razstavljene na razstavi in ostale pa bodo v lasti TZM. Digitalna fotografija 1. Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ pet (5) posnetki (črno-beli ali barvni tehniki - v posamezni kategoriji), poslanimi izključno v elektronski obliki, v formatu JPG. Digitalni posnetki naj ne bodo manjši od 3 Mb (3000 Kb) in ne večji od 5 Mb (5000 Kb). Avtorji, ki bodo svoja dela pošiljali po elektronski pošti, morajo PRIJAVNICO poslati po klasični pošti. 2. Fotografijam morate priložiti: PRIJAVNICO in SEZNAM FOTOGRAFIJ. 2.a.) PRIJAVNICA (priloga 1) Vpiše se podatke o avtorju: ime, priimek, naslov, šifro avtorja, telefonsko številko, starost (neobvezno), morebitni e-poštni naslov. Izpolnjeno prijavnico vstavite v pisemsko ovojnico, jo zalepite in nanjo napišite: PRIJAVNICA (ne odpiraj) in isto šifro prijavitelja kot na hrbtno stran fotografij. S prijavnico jamčite za avtorstvo posnetkov. 2. b.) SEZNAM PRIJAVLJENIH FOTOGRAFIJ (priloga 2) Vpiše se podatke: šifro prijavitelja, naslov posnetka, letnica nastanka, zaporedna številka posnetka, podatki o lokaciji nastanka posnetkov, o fotoaparatu (ime, oznaka in vrsta), lahko tudi krajše komentarje posnetkov (do 400 znakov). Seznam prijavljenih fotografij lahko pošljete v priponki skupaj z fotografijami na naslov ti-biro@medvode.si, ali skupaj z elektronskim nosilcem pošljite na naslov Turistični biro Medvode, cesta ob Sori 13, 1215 Medvode. 3. Na posnetkih ne sme biti imena, oznak in zaznamkov avtorja. 4. Kandidirate lahko v vseh temah naenkrat. Za vse udeležence digitalnega dela natečaja bodo v Foto Bobnar brezplačno izdelali do 5 fotografij 13 x 18 cm, s katerimi boste sodelovali na natečaju. V premislek vsem ljubiteljskim fotografom. Izlet, pa naj bo še tako kratek in v domačem kraju, zabeležite za vaše in za vse zanamce. Ujemite v objektiv vašega fotoaparata zgodbo, ki jo piše okoli vas delček sveta ali jo piše vaš sovaščan. Ob letu osorej vas bomo ponovno povabili na fotografski natečaj! Turistična zveza Medvod predsednica Vanja LOČNIŠKAR l.r. POVABILO K SODELOVANJU Če ima kdo kakšno starejšo fotografijo ali razglednico iz krajev Medvod ali dogajanj v njih, ter bi jo bil pripravljen posoditi za preslikavo, bi mu bili hvaležni, kajti poleg sedanjosti moramo zapisati tudi zgodovino Medvod. Naj se oglasi osebno v Turističnem biroju Medvode, Cesta ob Sori 13, 1215 Medvode. Tel.: 01/361 43 46 Gsm: 041/378 050 Letni koncert s češkimi pevci Minulo soboto je Lovski pevski zbor Medvode v kulturni dvorani v Sori pripravil letni koncert z gosti s Češkega. Sora - Konec minulega tedna so se pri Lovskem pevskem zboru Medvode (LPZ) v gosteh mudili češki gostje: Dekliška pevska skupina Akcent in Mešani pevski zbor Nokturno. Medveški pevci so prijateljske vezi s češkimi kolegi iz mesta Sezimovo Usti spletli lani v okviru petdnevne jubilejne turneje ob 30-letnici po srednji Evropi. Oba tuja zbora, ki ju vodi Jar-mila Hlubnikova, so minulo soboto pričakali pred občinsko stavbo v Medvodah, kjer jih je z venčkom slovenskim narodnih plesov najprej pozdravil podmladek folklorne skupine iz Sore. Župan Stanislav Žagar jim je na kratko predstavil zgodovino občine, nato pa so se podali na kosilo na Katarino. V bližnji cerkvi je zbor Nokturno zapel nekaj liturgičnih pesmi, nato pa jih je že čakal vrhunec dneva - to je letni koncert lovskega zbora v dvorani v Sori, ki so ga tokrat obogatili češki gostje. Koncert je s pestrim programom odprla leta 2005 ustanovljena dekliška pevska skupina Akcent, ki deluje pod okriljem Nokturna. Slednji je bil ustanovljen leta 1983 kot ženski zbor, ta čas pa nastopa kot mešani pevski zbor. Na njihovem repertoarju so različne pesmi starejših in mlajših glasbenih mojstrov. Prepevajo predvsem narodne in spiritualne, odlomke iz oper in mjuziklov in sodobne popularne melodije. V prvem delu nastopa so se predstavili s slednjimi, v drugem delu pa so polno dvorano Mešani pevski zbor Nokturno s Češkega seznanili s češkimi, moravskimi in slovaškimi narodnimi. O kakovosti zbora, ki na koncertih ponavadi nastopa s tremi otroškimi zbori, priča tudi velik uspeh na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Olomoucu, kjer je osvojil dve bronasti medalji v kategoriji komorni zbori - ljudske pesmi. Zadnji del letnega koncerta je pripadel domačemu pevskemu zboru, ki je "naštudiral” same nove skladbe. "Večinoma so bile nekoliko lažje, vendar pa toliko bolj uporabne tudi za razne priložnostne nastope. Največ časa nam je na vajah vzela češka skladba Predstavniki LPZ Medvode so gostom pokazali tudi srednjeveško Škofjo Loko. Vojenska, s katero smo želeli počastiti goste,” je povedal zborovodja Janez Čadež in nadaljeval: "Zbor je tudi v nekoliko spremenjeni zasedbi lepo zazvenel, kar je bilo zaznati tudi po bučnem aplavzu. Na teh temeljih bom gradili še naprej ter naštudirali še kakšno težjo in atraktivno skladbo.” Vrhunec večera sta predstavljali slovenska in češka pesem, ki so ju na koncu izvedli vsi nastopajoči skupaj. Češki gostje so v noči s sobote na nedeljo prenočili na turističnih kmetijah v Poljanski dolini, naslednji dan pa so si ogledali še Škofjo Loko in Bled. Še eno noč so preživeli v bližnjem kampu Zaka in ponedeljek izkoristili za ogled ostalih znamenitosti v okolici Bleda. Kot je povedal novi predsednik zbora Robert Gartner se s češkimi prijatelji že dogovarjajo, da bi se srečali prihodnje leto, ko se LPZ želi udeležiti mednarodnega tekmovanja v češkem starodavnem mestu Olomouc. Gartner si želi LPZ Medvode dvigniti na še višjo kakovostno raven. "Moja želja je skleniti krog kar največ pevcev v zboru, ki so pripravljeni na nove poteze vodstva. Pričakujem udeležbo na vajah, resnost, konstruktivno debato o tekočih problemih ter medsebojno pomoč. Ko bo dosežen ta cilj, sledi dokazovanje na raznih revijah tekmovalnega značaja in dvig zbora v sam vrh slovenskega zborovskega petja. Če ne hi bil prepričan, da tega nismo sposobni, tudi ne bi prevzel predsedovanja,” je optimističen in odločen Gartner. Ana Hartman Bi/to medu o de ♦ prodaja in odkup rabljenih vozil ♦ vozila z garancijo ♦ prepisi vozil ♦ zavarovanje vozil Gorenjska c. 12, Medvode Tel./fax: 01/36-11-601 GSM: 041/330 578 www.avtomedvode.com PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS OLJNIH IN PUNSKIH GORILCEV Ileršič Marjan s p. Zg. Pirniče 91/i Buderus Tel./fax: 01/362-31-78 VVeishaupt GSM: 041/630 294 Nehs e-pošta: ilersic-sp@siol.net Hansa Pooblaščeni servis za prodajo, montažo, zagon Olymp in vzdrževanje ogrevalne tehnike Buderus. Man Ljudski plesi in igrice Z območnega srečanja folklornih skupin v Sori seje na regijsko srečanje uvrstila ena odrasla folklorna skupina. Nezadovoljstvo med mentorji otroških skupin. Otroške folklorne skupine so navdušile številno občinstvo. Tudi domača iz Sore (na sliki). Znova bodo domače otroške folklorne skupine nastopile na jutrišnjem mednarodnem srečanju otroških folklornih skupin, ki se bo v Sori začelo ob 19. uri. Sora - Sora je v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Škofja Loka gostila območno srečanje odraslih in otroških folklornih skupin. Nastopilo je enajst folklornih skupin, od tega štiri domače. Strokovna spremljevalca prireditve sta bila Mirko Ramovš za odrasle skupine in Petra Nograšek za otroške. Za folkloro je očitno veliko zanimanja, vsaj če sodimo po otroških folklornih skupinah, ki jih je na tem območju vedno več, pa tudi po odzivu gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano v Sori. < Nobena otroška skupina ni f šla v Radovljico Otroci, ki plešejo in se igrajo. Tako bi lahko opisali nastope osnovnošolcev, ki jim takšno pregledno "tekmovanje” še posebej veliko pomeni in jim da dodatnega zagona za naprej. Nastopi so se namreč ocenjevali in strokovna spremljevalca sta si pridno beležila vse pomanjkljivosti in dobre plati nastopov. Za uvrstitev na regijsko srečanje so se potegovale FS Sovodenj, FS Škofja Loka, otroška FS Gro-harčki, otroška FS Trata OŠ Cvetko Golar, mlajša otroška FS Selca, starejša otroška FS Selca, otroška FS Kamniti most OŠ Škofja Loka - Mesto, ter mladinska, starejša, mlajša in najmlajša otroška FS KUD Oton Župančič Sora. Odločitev selektorjev je bila, da gre na regijsko srečanje odraslih skupin, ki bo konec meseca v Kamniku, folklorna skupina s So-vodnja, izmed otroških skupin pa na regijsko tekmovanje, ki je že bilo v Radovljici, ni bila izbrana prav nobena. "To se ni zgodilo prvič, ptrokovna spremljevalka si je ogledala vse gorenjske skupine in potem naredila izbor najboljših. Edini kritetrij, ki gaje pri tem morala upoštevati, je kvaliteta. Ni pa več tako, kot je bilo včasih, da se je z vsakega območja naprej uvrstila ena skupina. Katera skupina gre na regijsko srečanje, je osebna presoja strokovne spremljevalke,” je obrazložil Marko Črtalič, vodja škofjeloške izpostave JSKD, ki je prireditev tudi povezoval. Odmevi na odločitev Odločitev, da na regijsko srečanje s tega območja ne gre nobena otroška folklorna skupina, je sprožila precej negodovanja med mentorji skupin. "Ocenjevanje je bilo zelo strogo. Vložili smo veliko truda. Ne morem reči, da si ravno mi zaslužimo uvrstitev naprej, vsaj ena skupina pa bi se zagotovo lahko. Sprašujem se, ali to pomeni, da na tem območju vsi z otroki v folklori delamo slabo,” meni Alenka Perme, vodja starejše otroške folklorne skupine v Sori. Za mnenje smo povprašali tudi Sonjo Cencič, ki je na srečanje pripeljala dve skupini iz Selc. "Smo razočarani. Vložili smo veliko truda, otroke sem pohvalila in mislila sem, da nam bo letos prvič uspelo, kar bi bila še dodatna motivacija. Glavna nit starejše otroške skupine je bila Predica. Šlo je za točko z vrvmi, s kolebnicami. Bili so res dobri.” Pohvala in napredovanje je za otroke zagotovo dobra motivacija, pomembno pa je predvsem to, da se med seboj družijo, se imajo lepo in z igro obujajo tradicijo. Morda pa kateri skupini s škofjeloškega območja, kamor je zadnji dve leti vključena tudi Sora, na regijsko srečanje uspe priti prihodnje leto. Maja Bertoncelj Leteča žaba še vedno navdušuje Pirniče - Oder treh herojev Pirniče je na domačem odru znova gostil z Letečo žabo, največjo gledališko uspešnico za otroke, ki je nastala na odru KUD Pirniče. Po motivih Lenčke Kupper jo je priredil Peter Militarev. "Letečo žabo neprekinjeno igramo že četrt stoletja. Vmes smo jo enkrat posodobili in jo prilagodili novim igralcem. S predstavo smo večkrat prekrižarili vso Slovenijo, obiskali pa tudi Slovence v Avstriji, Italiji in Švici. Kar dvanajst let je bila igra vključena v program Otroškega gledališkega živ-žava v Cankarjevem domu, kije eden najuspešnejših didaktičnih programov vseh časov. Z njo smo dobili tri nagrade in leta 2002 tudi zmagali na mednarodnem lutkovnem festivalu Lutkovni pristan,” je povedala Anica Horvat, predsednica KUD Pirniče. Letečo žabo so krstno uprizorili leta 1982 zamejski koroški lutkarji v Šmihelu, še istega leta pa sojo, v svoji verziji, zaigrali igralci odra mladih OTH Pirniče. Gre za basensko pripoved, ki govori o človeški napuhljosti, oholosti in povzpetništvu. Kljub temu daje od takrat do danes doživela že kar nekaj uprizoritev, tudi predelanih, je ohranila končno sporočilo, ki se glasi: "Kdor visoko leta - nizko pade”. Najbolje torej je, da si to, kar si, že od vsega začetka. Z Letečo žabo bodo letos še nekajkrat gostovali. In kdaj bo spet prišla v Pirniče? "Leteča žaba bo obiskala otroke v gledališču Pirniče na prvi dan novega šolskega leta, 3. septembra, ko bo pozdravila novopečene prvošolčke,” odgovarja Horvatova. Maja Bertoncelj Vabijo na gledališki izlet Pirniče - Oder treh herojev Pirniče 26. maja organizira vsakoletni gledališki izlet, ki se ga lahko udeležijo tako abonenti kot tudi drugi. Odhod bo izpred gledališča Pirniče ob 9. uri. Pot bo potekala preko Kranjske Gore čez prelaz Predel do Bovca, kjer si bodo ogledali znamenito trdnjavo Kluže. Nato se bodo odpravili do Kobarida, kjer bo po kosilu sledil ogled znamenitega kobariškega muzeja. V Vršnem pri Kobaridu bodo obiskali rojstno hišo pesnika Simona Gregorčiča. Proti večeru se bodo odpeljali do bližnjega Kanala, kjer jim bodo člani Kulturno umetniškega društva Kontrada odigrali predstavo Antona Ingoliča Krapi. Po predstavi bo predvidoma ob 22. uri sledil odhod proti domu. Dodatne informacije dobite na številki 041/776 735. M. B. Poje v znani srbski rock skupini Jana Šušteršič je po očetovi strani Medvoščanka. Živi v Beogradu in je članica rock skupine Neverne bebe. Prvič so v Sloveniji nastopili na lanskem moto zboru v Medvodah. Pridejo tudi letos. Medvode - Jana Šušteršič bo jeseni dopolnila 22 let. Rojena je bila v Ljubljani, od svojega četrtega leta pa živi v Beogradu. Je tesno povezana z občino Medvode, saj ima tu očeta in zato nekaj časa preživi tudi pri njem. Pogovor je nastal med njenim zadnjim obiskom v Medvodah. Kako se počutite v Medvodah? "Čeprav sem v Sloveniji živela samo eno leto, prva tri smo namreč živeli v Libiji, se v Medvodah počutim zelo domače. Tu imam veliko prijateljev in seveda del družine. Kljub temu da sem bolj vajena življenja v Srbiji, bi se zagotovo dobro znašla tudi v Sloveniji. Razlike v določenih stvareh pa so med obema državama velike.” Od kdaj vaša ljubezen do glasbe? "Pri sedmih letih sem začela igrati klavir in bila zelo uspešna tudi na številnih klasičnih mednarodnih tekmovanjih. V Parizu sem dobila prvo nagrado, v Italiji drugo,... Imela sem tudi veliko samostojnih koncertov. Ko sem bila stara 17 let, sem bila sprejeta na Beograjsko glasbeno akademijo.” Kako pa je prišlo do sodelovanja s skupino Neverne bebe? "Približno istočasno kot na akademijo sem se prijavila za sodelovanje v najbolj popularni oddaji 3k-dur. Gre za tekmovanje mladih pevskih talentov, kjer je kot gostja igrala zelo popularna rock skupina Neverne bebe. V oddaji sem zmagala in že naslednji dan so me poklicali fantje iz skupine ter me vprašali, ali bi postala njihova glavna pevka. Take priložnosti seveda nisem mogla zavrniti in julija 2003 sem postala stalna članica te skupine." Kdo ste člani skupine Neverne bebe? "V skupini nas je šest: Milan Djurdjevič, klaviaturist, skadatelj, aranžer, Saša Randjelovič Randja, kitarist. Vladan Djurdjevič, basist, Vladimir Ruzičič - Kebac, bobnar, Jelena Pudar, vokal in Jana Šušteršič, vokal.” Ste izdali že kakšen album? "Leta 2004 je izšel album "Neverne bebe The best of’, na katerem so izvedbe njihovih starih komadov z najinimi vokali. Druga vokalistka Jelena Pudar je namreč v skupino prišla istočasno kot jaz. Album je zelo dobro prodajan, saj je bilo prodanih že 60 tisoč izvodov. Imamo vedno več poslušalcev, vse večji so tudi koncerti.” Gre torej za zelo popularno skupino? "Dobili smo že nagrade za najboljši rock album leta, za najboljšo skupino leta, komad "Dvoje" je bil razglašen za hit desetletja, komad "Da ima nas”, ki je z novega albuma, ki je pravkar izšel, je najboljši singel leta. Novi album smo snemali eno leto, pričakovanja so, da bo vrhunec srbske rock glasbe. Na njem je 12 pesmi in veliko presenečenja. Na njem je tudi pesem Boje duge. Gre za duet z Akimom Rahimovskim iz legendarne skupine Parni valjak. Gost na albumu je tudi legendarni bobnar Simon Phillips iz skupine Toto, s katero smo igrali na koncertu v Beogradu.” Kakšno zvrst glasbe igrate? "Na to je težko odgovoriti. Gre za kombinacijo rock, ambientalne in pop glasbe. V Srbiji in drugje, kjer nas poznajo, nas kličejo srbski Toto.” Kje največ nastopate? "Skupina ima trenutno za seboj okrog 1600 koncertov. Največ smo igrali po Srbiji, Bosni in Hercegovini ter v Črni gori. Lani smo prvič nastopili v Sloveniji, na moto zboru v Medvodah. Bilo je fenomenalno. Občinstvo nas je odlično sprejelo, tako da borno na moto zboru igrali tudi letos." Je bil nastop v Medvodah za vas poseben dogodek? "Zelo sem bila ponosna, da lahko pojem pred mojimi Slovenci, pred prijatelji in družino. Vsi, ki me niso poznali, so bili zelo presenečeni, ko sem jih z odra pozdravila v slovet^ ščini. Zelo prijeten koncert in mislim, da bo letos še bolj noro.” Kje pa se kot pevka vidite v prihodnosti? "V prihodnosti se vidim v isti skupini, na še večjih koncertih, tudi v tujini." Maja Bertoncelj i>)s/TO JAMNi/r I d.o.o. ' Avtoelektrika in avtomehanika Sp. Senica 19c, 1215 Medvode Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 e-pošta: avto.iamnik@siol.net Diagnostika vseh tipov vozil! Bosch servis! Servis klimatskih naprav! Tomaž Luštrek, s.p. Ladja 30, Medvode tel.: 01/36-17-500 Ecocontrol ElAJFULDA Polnjenje avtomobilskih Akcija letnih avtoplaščev Ni več slabih zborov Na območni reviji pevskih zborov v Sori je nastopilo sedem pevskih zborov in skupin iz krajev v medvoški občini, v goste pa so povabili Zenski pevski zbor Rozka Usenik iz Šentvida pri Ljubljani. Dekliška pevska skupina Polončiče poje ljudske pesmi, mogoče še najraje belokranjske. Vodi jih Polona Kešar - njeno ime so dekleta porabile za ime skupine. Poleg njih je na sliki voditeljica prireditve Nataša Pust. Foto: Draga Plešec V petek, 20. aprila, je bila v dvorani KUD Oton Župančič v Sori območno pevsko srečanje, na katerem so se predstavili pevski zbori in skupine iz medvoške občine. Na njej so sodelovali Moški pevski zbor KUD Oton Župančič Sora pod vodstvom Andreja Benedika, Mešani pevski zbor sv. Urh Smlednik pod vodstvom Andreja Žagarja, Polončiče, ki jih vodi Polona Kešar, Mešani pevski zbor KD Jakoba Aljaža Medvode z zborovodkinjo Simono Košak, Oktet Lipa pri KUD Oton Župančič Sora z umetniško vodjo Jano Debeljak, Lovski pevski zbor Medvode, ki ga vodi Janez Čadež, in Mešani pevski zbor KUD Oton Župančič Sora pod vodstvom Urbana Tozona, kot gostje pa so ■astopile pevke Ženskega pevskega zbora Rozka Usenik z zborovodkinjo Emo Gortnar iz Šentvida pri Ljubljani. Revijo je povezovala Nataša Pust. Pevski zbori še vedno največ posegajo po ljudskih pesmih, saj so od 25 pesmi zapeli kar 14 ljudskih iz različnih slovenskih pokrajin. Nekaj je bilo umetnih na besedila znanih slovenskih pesnikov, nekaj pa tudi tujih. Poslušalci v polni dvorani KUD v Sori so pozorno prisluhnili pesmim in pevce nagradili z aplavzom. Če se spomnimo nekaj let nazaj, ko so imeli koncerti pevskih zborov, tako posamezno kot revije, bolj malo poslušalcev, se je to zdaj bistveno spremenilo, saj so dvorane običajno kar dobro zasedene. Poslušalci prihajajo tudi zato, ker se je kakovost pevskih zborov bistve- no izboljšala. Zborovodje ne gledajo le na to, da je intonacija prava, ampak posvetijo dovolj pozornosti tudi interpretaciji pesmi. To se je poznalo tudi pri oceni. Vsako leto namreč medvoška občinska kulturna zveza povabi strokovnjaka, ki oceni izvedbo. Letos je bil to Karel Leskovec in najpomembnejše, kar je rekel, je bilo: ”Ni več slabih zborov.” Seveda je moral vsakemu zboru povedati, kaj še lahko izboljša, vendar je s to splošno oceno dal vsem dovolj motivacije in volje za naprej. Po koncertu pa je bil čas še za druženje ob obloženi mizi. To je čas, ko člani različnih zborov stopijo skupaj in izmenjajo mnenja, seveda pa tudi kakšno še zapojejo. Marjeta Žebovec Vse najboljše za sprejemni izpit Na AGRFT mu ni uspelo priti, film pa je doživel dober odziv. Jure Galičič in njegov film Vse najboljše. Medvode - V Mladinskem kulturnem centru Medvode je bil premierno predvajan film Vse najboljše, ki ga je za sprejemni izpit na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo režiral Medvoščan Jure Galičič. Film ima naslov Vse najboljše. O čem govori? "Vsebine ne bi preveč razkril. Naj povem le to, da v filmu spremljamo Uroša, ki si končno kupi fotoaparat in nato z navdušenjem in na veliko fotografira. Glede na to, da sem navdih za film dobil v televizijski seriji "Alfred Hitchcock presents”, kjer je bila v vsakem delu kratka zgodba z nenavadnim in šokantnim obratom, je film Vse najboljše kot ena izmed teh zgodb." Kdaj je film nastal in kakšna je bila tvoja vloga? "Film je nastal v začetku lanskega leta, saj je bil pogoj za pristop k sprejemnemu izpitu za režijo na AGRFT. Narediti je bilo treba kratke izdelke, in tako je film Vse najboljše dolg 23 minut. Ko je bil posnet, nismo našli pravega termina za predvajanje, potem pa sem nanj skoraj pozabil. Vloge v filmu so odigrali moji prijatelji in družina, sam sem napisal kratko zgodbo, s prijateljem Angelom Čibejem sva napisala scenarij, 90 odstotkov filma sem sam posnel in v njem odigral eno izmed vlog. Poskrbel sem tudi za montažo.” Bo še kje predvajan? "Film je bil poleg v MKC-ju predvajan tudi na TV Medvode. Razmišljam, da bi ga poslal na kakšen filmski festival kratkega filma v Sloveniji.” Načrtuješ še kaj novega? "V KUD-u Medvode smo konec leta 2006 ustanovili filmsko sekcijo, znotraj katere imam v načrtu posneti še kakšen kratek film. Bo to igrani ali pa dokumentarni, je pravzaprav vseeno." Maja Bertoncelj Obožuje kitajsko hrano Osemnajstletna Tanja Trobec je doma v okolici Medvod, natančneje v Senici. Obiskuje ekonomsko gimnazijo v Ljubljani, razmišlja o študiju na Fakulteti za šport, seveda pa je njen prvi cilj uspešno opravljena matura. Rada ima kitajsko hrano, blizu ji je morje, posluša R’n’B, na kar še raje pleše. Tanjo smo srečali na izboru za Miss športa 2007, ki sta ga povezovala ljubka Alenka Bikar ter znani glas radijskih valov Franci Pavšer ml. Letos se je na izbor za Miss športa prijavilo ogromno kandidatk, izbranih je bilo 24 finalistk, ki so se na zaključnem izboru predstavile občinstvu v treh izhodih. Za najbolj fotogenično so na koncu razglasili 20-letnico iz Semiča, Ines Hadžič, druga spremljevalka je postala 26-letni-ca iz Braslovč. Brina Romih, prva 23-letna Alma Samardžič iz Ljubljane, lento najlepše pa je dobila 18-letna Natalija VValdhubcr iz Oplotnice. Letos je bilo kar precej kandidatk, ki se tudi profesionalno ukvarjajo s športom. Je pri vas šport aktivna panoga, vas zadeva zanima bolj rekreativno? ”Tri leta že treniram hip hop, rekreativno pa igram odbojko, smučam, tečem, rolam, kolesarim in podobno.” Ste sami zbrali pogum in se prijavili na izbor za Miss športa 2007? ”Za tekmovanje miss športa sem se prijavila sama, v pričakovanju spoznavanja novih prijateljstev, druženja in lepih izkušenj. Drugače lepotnih tekmovanj ne spremljam kaj dosti, a mogoče se bom v prihodnosti udeležila še katerega.” Kakšna se vam je zdela izkušnja? "Izkušnja je bila zelo lepa, bilo je veliko treme in adrenalina, saj sem se tovrstnega tekmovanja udeležila prvič. Sem pa vesela, da sem se ga udeležila, če bi imela na izbiro, bi sodelovala še enkrat.” Kaj vam je prineslo sodelovanje oziroma tekmovanje na Miss športa 2007? Kaj dobrega? Ste sc česa naučili? "To tekmovanje meje malo naučilo nastopanja pred kamero, tako da bo naslednjič manj treme in s tem bo sam nastop bolje izveden.” Dekleta skrbijo za svojo postavo na različne načine. Imate kakšen poseben recept? "Kakšnega posebnega recepta nimam, lahko rečem ravno tako kot vsaka druga vprašana: veliko športa in zdrava prehrana. Veliko sadja in zelenjave, ter malo manj big mačkov, hamburgerjev.” Vam je letošnja miss športa všeč? Je bila tudi vaša favoritka Natalija? "Mislim, da si je letošnja miss športa Natalija resnično zaslužila ta naslov, in ji želim veliko uspeha še naprej, in še veliko dobrih rezultatov. Imela sem kar nekaj favoritk, med njimi j c bila tudi Natalija in tretjeuvrščena Brina.” Ste si med dekleti pridobili kakšno prijateljico? ”S puncami smo se odlično razumele, sploh z nekaterimi smo se čisto ujele. Najbolj smo se povezale, se spoznale, teden pred finalnim nastopom, ko smo imele generalko v Murski Soboti, in seveda je po generalki sledilo še žuranje do jutranjih ur.” Alenka Brun Opozorili so na pomanjkljivosti Medvode in Smlednik so obiskali člani projektnega sveta Entente Florale Slovenija. Medvode, Smlednik - V Smledniku so se evropskega tekmovanja ocenjevanja najlepših krajev Entente Florale Europe lotili resno. Sredi aprila sojih obiskali člani projektnega sveta Entente Florale Slovenija: predsednik Franc Hudoklin, kije župan občine Šentjernej, sekretar Stojan Praprotnik, direktor občinske uprave Žalec in predstavnik Slovenije pri ocenjevanju Anton Sehlaus. Franc Hudoklin je poudaril, da vsi župani mest in vasi iz Slovenije, ki so do sedaj sodelovala, ugotavljajo, daje sodelovanje pomembno prav zaradi prebivalcev, ki skozi ureditev ali izboljšanje ureditve okolja začutijo večjo identifikacijo s krajem in življenjem v njem. Utrip kraja dobi povsem drugačen značaj in praviloma krajani aktivno spremenijo osebni odnos in ravnanje do okolja. Šentjernej je na ocenjevanju srebrno priznanje dobil leta 2004, kraj pa s tem živi še danes. Skupaj z medvoškim županom Stanislavom Žagarjem, Katjo Podgoršek, vodjo občinskega oddelka za investicije, in Vanjo Ločniškar, predsednico Turistične zveze Medvod, so si ogledali Medvode, ter seveda predlagano traso ocenjevanja v Smledniku. "Opozorili so nas na pomanjkljivosti, ki se jih tudi sami zavedamo. To so označevanje, komunalna urejenost in okoljevarstveni programi. Navdušeni so bili nad našimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi,” je pojasnila Olga Konjar, tajnica TOD in KS Smlednik. Obisk ocenjevalne komisije bo zahteven projekt za celotno lokalno skupnost. Za izpeljavo projekta bo občina morala nameniti kar nekaj denarja, saj je med drugim potrebno urediti vhod in izhod iz Medvod, ocvetličenje javnih površin in hiš, ter urediti cestno prometne označbe krajev in znamenitosti. Denar za to je v proračunu namenjen na postavki promocija občine, ki je v ta namen povečana za slabih 17 tisoč evrov. Maja Bertoncelj Po poteh spominov in prijateljstva Smlednik - TOD Smlednik je na dan upora proti okupatorju organiziralo pohod "Po poteh spominov in prijateljstva”. Gre za eno najstarejših pešpoti, katere trasa je bila označena koncem sedemdesetih let prejšnjega stoletja. "Pot poteka ob spominskih ploščah, ki spominjajo na zbiranje aktivistov in partizanov, pod Jermanovim hribom je spomenik partizanu Črtu, vodi tudi do Skaručne, kjer je ob podvozu avtoceste spomenik partizanoma Ivanu Polajnarju in Jožetu Staretu. Ob spomenikih smo v sodelovanju s člani KUD Smlednik pripravili kratek iprogram. Z oživljanjem te poti želimo ohraniti tradicijo spomina na oborožen odpor proti okupatorju in eno najstarejših evidentiranih poti v Smledniku,” je povedala Olga Konjar. Pot je bila dolga leta dobro vzdrževana, zadnja leta malo manj, do letos pa ni bilo nikoli organiziranih pohodov. "Do naslednjega leta se bomo skušali povezati s TD Vodice in pohod še razširiti,” pojasnjuje Konjarjeva. Sicer pa so bili za to pot izdelani posebni žigi in TOD Smlednik svojega še hrani. M. B. Sledili so divjemu petelinu Topol - Učenci in učitelji POŠ Topol so minulo soboto organizirali drugi pohod po učni poti divjega petelina. "Fran Šaleški Finžgar je skupaj s posestnikom Bernikom, Mamovcem iz Tehovca, hodil na lov na petelina, kar omenja v črtici z naslovom Na petelina in tako je dobila ime ena izmed naših dveh učnih poti,” je povedala Polona Kožlakar, učiteljica na POŠ Topol in predsednica tamkajšnjega Turističnega društva. Na pohodu je bilo več kot 40 udeležencev, večinoma šolarjev. Da so prehodili vso pot, so potrebovali slabe tri ure, vmes so se seveda ustavljali in učenci s POŠ Topol so na posameznih točkah povedali več predvsem o kulturnih znamenitostih kraja. Pot ima osem točk. Začne se pri kozolčku pri parkirišču in vodi proti vznožju Sv. Jakoba, kjer si lahko ogledamo kmečko domačijo z obnovljenim Po-rentovim vodnjakom. Naslednja točka je Sv. Jakob, nato domačija Mamo-vec, kjer so pohodniki poslušali posnetek oglašanja divjega petelina. Njegovo oglašanje je res nekaj posebnega. Naslednji točki sta Rog in Jeterbenk, zadnja pa vremenska hišica. Pohod je vsekakor zanimiv, ker pot ni označena, se za vse informacije in vodenje se lahko obrnete na POŠ Topol. M. B. Udeleženci pohoda sedaj vedo, kako se oglaša divji petelin. Poslušali so ga na eni izmed osmih točk učne poti. Požar v paviljonih najverjetneje podtaknjen Kriminalistična preiskava požara na Cesti ob Sori še ni zaključena, vse pa kaže na požig. Medvode - Nekaj po polnoči 19. aprila so na OKC PU Ljubljana prejeli obvestilo, da na Cesti ob Sori v Medvodah gori lesen poslovni objekt. Zagoreli so paviljoni, ki so bili postavljeni pred dobrimi desetimi leti. Policisti in kriminalisti so z zbiranjem obvestil in pri ogledu kraja ugotovili, daje sprva zagorel gostinski lokal. Ogenj seje nato razširil še na sosednjo trgovino. Na kraj so prišli okoliški gasilci, ki so požar pogasili. Na Policijski upravi Ljubljana so nam v ponedeljek povedali, da kriminalistična preiskava požara še vedno ni zaključena, da pa vsa do sedaj zbrana obvestila in druga dejstva kažejo na to, da je šlo za požig. V paviljonih je svoje prostore imel Tbristični biro Medvode v lasti Občine Medvode, prodajalna sadja Fruit, trgovina z oblačili Tronč in lokal Pr’ Peht. Vsi so se seveda morali iz objekta izseliti, tudi Turistični biro Medvode, ki začasno deluje v avli Kulturnega doma Medvode. Biroju je požar še najbolj "prizanesel”, je pa dim uničil precej opreme in propagandnega materiala. ”K sreči do biroja ni prišel ogenj. Rešil sem dva računalnika in nekaj promocijskega materiala. Najbolj sem lahko vesel, da se je ohranila baza podatkov, ki sem jo nadgrajeval dve leti in pol,” je povedal Boštjan Luštrik, vodja Turističnega biroja Medvode. Ogenj pa je povsem uničil lokal Pr’ Peht. Vida Ferkov je potrdila, da je vse uničeno, in dodala, da bo po obnovi lokal Pr’ Peht še vedno deloval na tej znani lokaciji. Lastniki lokalov se vsem, ki so pomagali, zahvaljujejo za pomoč, stranke pa prosijo za razumevanje. Maja Bertoncelj Z razstavo prikazali razvoj športa Medvode - Partizan Medvode je z razstavo v avli I. nadstropja blagovnega centra prikazal razvoj telesne vzgoje in športa v Medvodah. Razstava bo predvidoma na ogled še nekaj dni, potem pa razmišljajo, da bi jo preselili v športno dvorano Medvode. Začetki telesne vzgoje, športa in kulturne dejavnosti v medvoški kotlini so se začeli z ustanovitvijo Sokola po prvi svetovni vojni in začetki so bili težki. Dejavnost se ni mogla razvijati, ker ni bilo potrebne dvorane. Tudi veselje ob izgradnji prvega sokolskega doma ni trajalo dolgo, saj so ga zaradi nezmožnosti odplačevanja posojil morali prodali. Kmalu zatem so kupili novo zemljišče in začeli graditi nov sokolski dom, ki ga je Partizan nato izboljšal in še danes služi svojemu namenu. Ker niso imeli dvorane, so aktivnosti izvajali na travnikih, dvoriščih, celo v salonu gostilne Jesih. Gojili so telovadbo, atletiko, smučanje, pohodništvo, strelstvo ter dramsko dejavnost. Sokol v Medvodah je bil takrat med najmočnejšimi vaškimi društvi v Sloveniji in je zajemal okrog dvajset odstotkov vseh občanov. Med drugo svetovno vojno je dejavnost zastala, članstvo pa je podprlo NOB ali v njej aktivno sodelovalo. Nov začetek pomeni letnica 1946, ko je bilo ustanovljeno fiskulturno društvo. Leta 1968 so bili najboljše društvo v Sloveniji. Po letu 1974 je prišlo do sprememb. Prevladovati so začele igre z žogo, kar je popolnoma spremenilo koncept dela v društvu. Odpadli so telovadni nastopi in akademije. Ob prehodu iger z žogo v dvorane je zanimanje pri ljudeh zamrlo, saj primerne dvorane v Medvodah ni bilo. Z novo dvorano se stanje izboljšuje. M. B. Baletne karikature mojstra Legata Medvode - Občina Medvode, Legat Foundation iz Velike Britanije, Društvo baletnih rikature mojstra Legata. Odprtje razstave, ki so jo videli že na različnih koncih sveta, v Sloveniji pa bo gostila le v Medvodah, bo 21. maja ob 17. uri v Kulturnem domu Medvode. Nicolai Gustavovič Legat, baletni plesalec, koreograf, pedagog in karikaturist se je rodil leta 1869 v St. Pctersburgu, umrl pa je leta 1937 v Londonu. Študiral in diplomiral je v carski baletni šoli v St. Pctersburgu. Vključil se je v baletni ansambel Marinškega gledališča in prav kmalu postal vodilni solist z briljantno tehniko. Preizkusil se je tudi v koreografiji in se vedno bolj posvečal poučevanju. Zapustil je Rusijo in se kot baletni mojster pridružil skupini "Ballet Rus-se” Sergeja Djagileva. Tri leta kasneje je v Londonu osnoval baletno šolo, iz katere so izšli izjemne balerine, plesalci in koreografi, ki so zaznamovali dolgo obdobje zgodovine. Veljal je za enega najbolj tradicionalnih predstavnikov ruske baletne šole. Razstava dokazuje, daje bil tudi izjemen karikaturist. M. B. Razpis, uganka Vsi lahko opazimo, da je skrb za okolje vsako leto večja in želimo, da bi tako nadaljevali tudi letos. V občini Medvode bomo tudi letos ocenjevali naše hiše, cvetje, okolico,... Akcija ocenjevanja bo potekala od maja do septembra. Zaključek akcije bo s prireditvijo in podelitvijo priznanj najlepše ocenjenim objektom v naši občini. Oceno dobimo z upoštevanjem urejenosti hiše, dvorišča, vrta, dovoza in splošnega izgleda. Drugi del ocene je ocvetličenje hiše, pestrost in izvirnost cvetja, novosti, skladnost in celotni vtis. Naš namen je, da bi nagradili vse več lepih hiš. Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom. Projekt je pomembna sestavina celovitega upravljanja s turistično destinacijo kot tudi integralnega turističnega proizvoda. Vsebina tekmovanja je urejenost kraja kot celote, kot tudi posameznih ambientov in objektov, kakovost turistične ponudbe, kakovost življenja v kraju za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja in gostoljubnost. Ocenjuje se ulice, objekte različnih dejavnosti, upošteva se naravno in gojeno zelenje in rože, skrb za dediščino, komunalno in turistično infrastrukturo, itd. Medvode zelena vrata glavnega mesta Projekt ima za cilj, da občina Medvode postane tudi dežela cvetja. Zato posebej spodbuja in vabi k sodelovanju cvetličarje, vrtnarje in krajinarje in ostale strokovnjake, da v njem aktivno delujejo in prispevajo, da Občina postane prijazna in vabljiva tudi kot dežela avtohtonega cvetja. Med najpomembnejšimi prizadevanji za kakovost v zdravem - čistem okolju bo skrb za pravilno zbiranje, odstranjevanje in deponiranje odpadkov in skrb za ohranjanje in varovanje čiste vode in zraka. Naše delovanje bo še bolj usmerjeno v ozaveščanje in izobraževanje krajanov na tem področju. Pri ocenjevanju krajev bomo preverjali tudi kako v kraju skrbijo za rabo alternativnih energetskih virov, kako je s komunalno infrastrukturo (čistilnimi napravami, reciklažo odpadkov, varovanjem vodnih virov, zraka itd.) in s prometom. Turizem smo ljudje. Zato vabi Turistična zveza Medvod vse občane, da pošljejo predloge, katere objekte in kraje v naši občini naj komisija obišče in oceni. Predloge pošljite do 30. junija 2007 na: TURISTIČNI BIRO MEDVODE Cesta ob Sori 13 (avla kulturnega doma) 1215 Medvode E-naslov: ti-biro@medvode.si Obrazce za ocenjevanje lahko dobite na: Občini Medvode Turistični biro Medvode spletna stran Občine Medvod www.medvode.si Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? V tokratni številki Sotočja vas sprašujemo, katera domačija je na spodnji fotografiji in od kod izvira njeno ime. Odgovore nam pošljite do konca maja na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom ”za Sotočje”. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V prejšnji številki smo vas spraševali po domačiji na fotografiji in na kaj nas spominja spominska plošča na hiši. Vprašanje je bilo očitno pretežko, saj nismo prejeli pravilnega odgovora. Na fotografiji je domačija Pr’ Lenart v vasi Belo, v kateri je 19. marca 1943 izgubila življenje partizanka, narodna herojinja Lizika Jančar - Majda. Avtor slikovne uganke je Jož.e Praprotnik BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? MERITVE OPRAVLJAMO Z GPS SPREJEMNIKOM 040848498 C Geodetski biro Ema Huth s.p. e:geodetskibirofdsiol net www.gcodetskiblro-huth.si ^ribi^rieti Vse potrebne informacije o izletih v gore. V parlamentu in na televiziji Pirniške učence, ki obiskujejo izbirni predmet retorika, je konec aprila čakal nadvse zanimiv dan ... Pirniče, Ljubljana - Učencem, ki jih na OŠ Pirniče mentorica Tadeja Klun Lenarčič seznanja z osnovami retorike, res ni nikoli dolgčas. Prav poseben dan jih je čakal pred prvomajskimi prazniki, ko so se odpravili v parlament. Razumljivo so ob vstopu v objekt najprej morali opraviti rentgenski pregled, nato pa je sledil ogled parlamentarne stavbe. Ob deseti uri so zavzeli sedeže v galeriji velike dvorane in prisostvovali delu seje poslancev državnega zbora. Opazovali so govorjenje, mimiko in obnašanje politikov, ki pa ob njihovem obisku niso ostali ravnodušni in so mladim retorikom namenili tudi nekaj pozdravov. ”Po odhodu so se že vrstile pripombe o čevljih in stasu določenih političark pa o jeziku in zatikanju pri branju ter klepetanju v dvorani med sejo. Ja, kar kritični so postali naši mladi retoriki,” je na kratko strnila Klun Lenarčičeva. A obisk parlamenta ni bil vse, kar so na ta dan doživeli mladi retoriki. Odpravili so se nazaj, proti medvoški televiziji, kjer jih je pričakala urednica Silvana Knok. "Začelo se je zelo sproščeno, s pripravo prostorov in suho vajo pred urednico. Po prihodu snemalca, postavitvi mikrofonov in luči pa so se krila in hlačnice rahlo zatresle. Kam je potrebno gledati? Kaj sem že hotel reči? A lahko še enkrat? Ja, nastopanje pred kamero ni tako preprosto, kot se zdi,” je povedala Klun Lenarčičeva. No, kljub vsemu so posneli resno debato o moralni opravičljivosti splava, humorna poročila, intervju z glasbenico in nekaj napovedi, kar bo kmalu na ogled tudi na šolski spletni strani. Ana Hartman Solarji skupaj zbrali čez sto ton papirja V preteklih dneh so tudi na medvoških šolah potekale akcije zbiranja starega papirja. Na OŠ Simona Jenka Smlednik so zbrali dobrih 13 ton papirja, kar je približno toliko kot v preteklih letih in glede na velikost šole, ki je ne obiskuje niti 200 učencev, povsem solidno. Zbran denar seje stekel v šolski sklad. Rokave pa so pošteno zavihali tudi preški učenci in njihovi starši, ki so zbrali kar 60 ton papirja. ”Še posebej je treba pohvaliti učence obeh devetih razredov, ki so med akcijo pomagali mlajšim, poleg tega so sami zbrali največ papirja, skoraj 12 ton in pol,” je dejala Vojka Ločniškar Pipan. Zbrani denar si bodo razdelile oddelčne skupnosti, petino denarja letošnje akcije pa je šolski parlament namenil nakupu peči za pečenje glinenih izdelkov, ki jih učenci izdelajo pri likovni vzgoji. Deveti razredi bodo denar namenili za pokritje dela stroškov, povezanih z valeto. Tudi na OŠ Medvode so izvedli uspešno akcijo, saj so zbrali približno 33 ton papirja. Denar jim bo prišel prav pri organizaciji končnih izletov, del pa ga bodo namenili za pomoč otrokom iz socialno šibkejših družin. A. H., foto: Jože Omerzu Za medvoške učence 13 srebrnih Vegovih priznanj Pirniče - V začetku aprila so na OŠ Pirniče izpeljali področno tekmovanje v znanju matematike za srebrna Vegova priznanja. Udeležilo se ga je 96 tekmovalcev zadnje triade devetletke, (f $ Učence je spremljalo 31 učiteljev, ki so imeli po-leg nadzorne vloge tudi funkcijo ocenjevalca nalog. Podelili so 32 srebrnih priznanj. Med sed-mošolci medvoških šol so srebrna Vegova priznanja dobili Ana Anžlovar in Andreja Bobnar (obe OŠ Medvode), Nejc Prijatelj, Žiga Starman in Rok Žnidaršič (vsi OŠ Preska), Mateja Čarman (POŠ Topol) ter Katja Hren, Gašper Brezarič, Matevž Bitenc in Miha Ileršič (vsi OŠ Pirniče). Med osmošolci sta srebrni priznanji osvojila Timotej Brecelj (OŠ Medvode) in Gregor Bolka (OŠ Preska), pri devetošolcih pa Uroš Ileršič (OŠ Pirniče). "Osem učencev 8. in 9. razredov naše regije pa se bo uvrstilo na državno tekmovanje za zlato Vegovo priznanje,” je še povedala ravnateljica Martina Kutnar. A. H. VODOVODNE INSTALACIJE Primož Maček, s.p., Zg. Pirniče 19/A, Medvode GSM: 031/378-882 • obnova kopalnic, menjava pip • servis vodovodne instalacije Šolarji v Preski so pošteno zavihali rokave za zbiralno akcijo papirja. Mladi V Preski več kot tristo mladih pevcev OŠ Preska je gostila območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občin Medvode in Vodice. Tik pred koncem pevskega srečanja je po šoli na Preski donelo: Ko si srečen... Preska - Letošnje območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov iz občin Medvode in Vodice je na šoli v Preski združilo okoli 350 mladih pevcev. Organizatorka letošnje revije Maja Ahačič je bila z obiskom zelo zadovoljna, saj se je prireditve udeležilo kar lepo število zborov: in sicer otroški pevski zbori iz osnovnih šol Preska, Vodice, Medvode (dva zbora), Simona Jenka Smlednik, Preska in POŠ Sora ter Pirniče, nastopili pa so tudi mladinski pevski zbori vseh štirih medvoških šol in OŠ Vodice. Zbori so se predstavili s tremi različnimi skladbami: ljudsko, umetno in eno po lastnem izboru. Vrhunec prireditve pa je bil zagotovo zaključek, ko so vsi nastopajoči skupaj zapeli pesem Ko si srečen. Ob koncu pro-^^rama je nastopajoče pozdravila tudi ravnate-^pca OŠ Preska Tatjana Bizant in sodelujočim podelila priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Škofja Loka. KOLOVOZ, d. o. o.. Zbilje 95,1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 Dober obisk na srečanju dokazuje tudi, daje v Medvodah veliko zanimanja za petje. To še kako dobro ve vodja pevskih zborov na medvo-ški šoli Simona Košak. ”K mladinskemu zboru Euridika se je letos prijavilo 88 učencev. Nobenega, ki želi peti, ne odklonimo, ampak pri vseh razvijamo posluh. Žal pa vsi na tekmovanja in srečanja ne morejo, zato smo tudi pred srečanjem v Preski morali izpeljati avdicijo,” je povedala Košakova, ki ima v teh dneh z otroškim zborom Orfej in mladinskim zborom Euridika ogromno dela. Slednja se bosta med šestim in desetim junijem udeležila svetovnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov v Olomoucu na Češkem, na katerem bo predvidoma nastopilo 128 zborov. Še pred tem, četrtega junija, pa jih na OŠ Medvode čaka veliki koncert, na katerem bodo predstavili tekmovalni program. Ana Hartman, foto: Tatjana Gulič AVTOCENTER mADEfilK ■ Menjava gum ■ Prodaja pnevmatik (do -35 % popusta na pnevmatike) ■ Sezonsko shranjevanje pnevmatik ■ Optična meritev na najsodobnejši 3D napravi ■ Ročna avtopralnica - zunanje in notranje čiščenje vašega vozila pon. - petek: sobota: Nahajamo se ob magistralni cesti Medvode - Ljubljana Stanežiče 52,1000 Ljubljana telefon: mobitel: Šport in rekreacija------------------------------ Zgledujeta se po Anji Čarman Pia in Anamari Pavlič iz Goričan sta vse bolj uspešni mladi plavalki. Anamari se lahko pohvali s petimi medaljami z državnih prvenstev, vse boljša pa postaja tudi 13-letna Pia. Goričane - Sestri Pia in Anamari Pavlič si življenja danes ne moreta predstavljati brez plavanja. Lahko bi rekli, da je vsega "kriva” sed-mošolka Pia. "Za plavanje me je navdušila Maja Cilenšek, ki mi je rekla, da bi glede na mojo postavo lahko dobro plavala,” se spominja Pia, ki je tako pred tremi leti začela trenirati plavanje. Pol leta kasneje je za plavanje navdušila še tri leta mlajšo sestro, četrtošolko Anamari. Obe trenirata pri kranjskem plavalnem klubu Merit Triglav. Pia je letos prvo leto kadetinja, Anamari pa je še med mlajšimi deklicami. Po njunih stopinjah gre tudi petletna sestrica Zala, ki že pridno obiskuje plavalno šolo. Katere discipline vama najbolj ustrezajo? Pia: "Najraje plavam hrbtno in kravl, pri delfinu mi ne gre najbolje. Moja največja prednost je velikost, velika sem že 175 centimetrov, pomanjkljivost pa je, da sem začela trenirati precej pozno. Skoraj vse moje sotekmovalke so začele plavati že pri šestih, sedmih letih ali celo prej.” Anamari: "Jaz imam najraje delfina. Moja prednost so močne roke, slabost pa noge; premalo brcam. Trener pravi, da na treningih delam premalo zavzeto.” Kljub temu se lahko pohvalita z dobrimi uvrstitvami. Na katere sta najbolj ponosni? Pia: "Na drugo mesto v disciplini 50 metrov hrbtno na mojem prvem poletnem državnem prvenstvu. Ponosna sem tudi na to, da sem na spisku državnih reprezentantk. Največ mi pomeni, da na skoraj vsaki tekmi odplavam osebni rekord, kar pomeni, da napredujem. Prav v nedeljo sem se vrnila iz Brna na Češkem, kjer sem bila na mednarodnem plavalnem mitingu na 200 metrov hrbtno tretja.” Anamari: "Najbolj sem ponosna na pet medalj z državnih prvenstev. Vesela sem tudi tega, da sem državna reprezentantka v svoji Bronasta Anamari (desno) na letošnjem Pia lani na državnem prvenstvu v Kranju: drugo mednarodnem tekmovanju Dr. Fig mesto v disciplini 50 metrov hrbtno kategoriji. Rada se spomnim tudi na mednarodni plavalni miting Ježek, ki je potekal pred enim mesecem, saj sem v skupnem seštevku vseh disciplin osvojila tretje mesto.” Plavalni začetki pa verjetno niso bili lahki. Gotovo sta se zaradi treningov in tekem marsičemu odrekali... Pia: "Sploh mi ni bilo težko, ker sem zmeraj rada plavala, čeprav imamo veliko treningov.” Anamari: "Ja, res je veliko treningov in tekem. Mislim pa, da se mi sploh ni treba veliko odrekati, ker se na treningih tudi zabavamo." Kolikokrat na teden imata treninge? Anamari: "Šestkrat na teden.” Pia: "Treniram vsak dan popoldan, le ob nedeljah, če imamo tekmo, ne. Ob petkih imanffi3 trening tudi zjutraj ob šesti uri." Je treninge težko usklajevati z obveznostmi v šoli? Pia: ”V šoli nimam težav in mi gre zaenkrat še zelo dobro. Letos sem res kar precej manjkala, vendar mi učitelji in sošolci pomagajo nadoknaditi zamujeno.” Anamari: "Jaz pri pouku še ne manjkam zaradi plavanja, tako da v šoli nimam težav. Gre mi kar v redu in sem odlična.” Zakaj sta se odločili ravno za plavanje in ne za kakšen drug šport? Anamari: "Na začetku mi plavanje ni bilo tako všeč. Včasih sem se vode zelo bala. Potem pa sem v klubu dobila veliko prijateljev, pa tudi rezultati so dobri. Hodimo na veliko tekem po Sloveniji, tudi na Hrvaškem sem že plavala.” Pia: "Pred plavanjem sem trenirala smučanje, tenis in atletiko. Vsi ti športi so mi zelo všeč, vendar pa pri plavanju vztrajam, ker imam v našem in drugih klubih veliko prijateljev. Prav tako mi je všeč, da veliko potujemo po tujini^! Ali imata kakšno vzornico? Pia: "Anjo Čarman, ker je dosegla že zelo dobre rezultate in je odlična plavalka. V zadnjem času ne plava prav dobro, pa kljub temu vztraja.” Anamari: "Tudi moja vzornica je Čarmanova, ker je dobra plavalka in je po vrhu vsega še pridna v šoli.” Ana Hartman, foto: arhiv družine Pavlič NOVO - MASAŽA CELEGA TELESA 50 MIN ^ZV-Etrtr6950,00SIT 19 EUR 4 553.00SIT • ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA!!! • s konfekcijske številke 46 na številko 40 samo v 3 tednih Pomladimo se v Kozmetičnem studiu JA Hrast Ksenija s.p., Ul. Rudija Papeža 5, Kranj, tel.: 04/23 52 570 SUPER UG0DN0I! »BODV VVRAPPING 17 EUR 1073.9« sir • SOLARIJ do 20 min. 4 EUR ‘1,8.55sn • POMLAJEVALNA NEGA OBRAZA 25 EUR 5991.00s.i • NEGA MLADE KOŽE 17 EUR ^i»o* Društvo BARKA SKUPNOST za osebe z motnjo v duševnem razvoju - BARKA išče spremljevalce! Vabimo mlade po letih in srcu, da se nam pridružite eno leto v šoli življenja. Skupaj se bomo učili, kako sprejemati drugačnost, se pogovarjali, kako sproti reševati konflikte in kaj dobrega skuhati. Skupaj bomo praznovali in molili. Ponujamo ti bivanje v eni od naših dveh hiš, lastno sobo, skupnostne obede in žepnino. Pridi in poglej! Kontaktna oseba: Mateja Tomšič, telefon: 01/36 16 458, e-pošta: barka.skup@guest.arnes.si Rok se je zahvalil domačim, sponzorjem, trenerju in vsem, ki ga na kakršen koli način podpirajo pri njegovih deskarskih sanjah ter verjamejo vanj. Zabava uspela, deskar preživel Deklice s koktejli so imele pladnje redno prazne, gostje so bili sproščeni od prvega trenutka, zabava deskarja Roka Flandra ob koncu uspešne sezone je minila v prijetnem vzdušju. Konec aprila je minil tudi v znamenju praznovanj. V znanem lokalu nad mestom v Ljubljani je deskar na snegu, alpinec, Rok Flander pripravil zabavo, srečanje z gosti oh koncu uspešne sezone. Letos januarja je namreč v A rosi v Švici postal svetovni deskarski prvak v paralelnem veleslalomu, kjer je v finalu premagal dvakratnega olimpijskega prvaka Švicarja Philippa Schocha, bron pa je šel takrat v roke Švicarju Heinzu Innigerju. Dan po zlatu pa je v paralelnem slalomu dosegel še tretje mesto, tako da je bilo veselje v slovenskem taboru več kot odlično. Takrat pa sta na stopničkah kraljevala brata Schoch, kjer je Simon premagal mlajšega Philippa, bron pa je šel v Rokove vode. V seštevku svetovnega pokala pa je Rok osvojil skupno tretje mesto. Rokova zabava se je začela okoli osme ure zvečer, med drugim so jo popestrile tudi plesalke Plesnega kluba Miki, s svojim povezovanjem programa pa je ljubljanski igralec Klemen Mauhler občinstvo nasmejal do solz, saj je v modernem stilu komentiranja in imitiranja oponašal znana imena slovenske, predvsem športne, komentatorske scene. Na velikem platnu pa smo lahko ponovno videli tudi Rokove najboljše vožnje letošnje sezone, zahvalil se je tudi prijateljem, sponzorjem in trenerju, skratka vsem, ki so verjeli vanj. Iz rok Avtohiše Vrtač je fant prejel ključ audija A4 karavana, ker športniki potrebujejo prostoren avto - sploh taki, ki se ukvarjajo z zimskimi disciplinami. Zna pa marsikdo povedati, da dandanes ‘dobiti avtomobil’, čeprav le na uporabo, ni tako enostavno, pa še rezultati morajo biti vrhunski. Alenka Brun, foto: Tina Dokl Na Tilna za sprostitev med učenjem Stari grad nad Smlednikom - Vsako leto se po veliki noči srečajo najbolj zagrizeni pohodniki, ki si dneva skorajda ne morejo predstavljati brez pohoda na Sv. Tilna. Pot začnejo na vrhu Kalvarije in po približno 3.600 metrih hoje prispejo do cerkve sv. Tilna nad Rep-njami. Najbolj zvesti se v knjigo vpisujejo od leta 2001. ”Od takrat naprej tudi vsako leto podeljujemo nagrade "stotakom”, tako pravimo pohodnikom, ki so se v letu dni vsaj stokrat vpisali v knjigo na cilju. Prava leta je bilo takih 15, letos pa smo nagradili 30 stotakov,” je povedal organizator Peter Lampič. Tudi tokrat so posebej nagradili še pohodnike, ki so se med letoma 2001 in 2006 največkrat povzpeli na Tilna. Med ženskami ima skupno največje število vzponov Ana Globočnik (1.118), sledita ji Mari Kosec (1.099 vzponov) in Nevenka Grabec (547 vzponov od leta 2004). Med moškimi je bil najbolj vztrajen Vinko Rupnik (941 vzponov) pred Gustijem Staričem (821 vzponov) in Petrom Lampičem (729 vzponov). Med Tilnaši je še vedno največ starejših, vendar pa prijetno pot odkrivajo tudi mlajši. Med njimi je, denimo, Tanja Starič iz Dra-gočajne, ki seje lani pridružila "stotakom”. Na dobri poti je tudi letos, saj se je na Tilna do aprila povzpela že več kot 50-krat. 21-letni študentki prava pohod predstavlja prijetno sprostitev med učenjem. "Na pot se odpravim približno štirikrat na teden, porabim pa dobro uro,” je dejala Staričeva. Ana Hartman Tek in pohod na Osolnik ŠD Kondor v nedeljo vabi na tek in pohod na Osolnik. Start teka na daljši progi bo ob 10.30 na Godešiču, za mlajše deklice in dečke ob 9.50 pri kmetiji Rožnik na Osolniku, za deklice in dečke ob 10. uri, za starejše deklice in dečke pa ob 10.15. Za slednji kategoriji proga poteka po zadnjem delu dolge trase. M. B. SENČILA STARIČ SNEBERSKA 20E, LJUBLJANA - POLJE tel., fax: 01/5282-145, PE Zgornje Pirniče 44b tel., •*> Večerno zabavo bodo zaznamovali kakovostni koncerti domačih in tujih zvezd. Oder gradu Khislstein bodo otvoritveno zatresli domači Stratus, reški kontroverzni zabavljači Let3 in ukrajinska atrakcija Haydamaky. Na istem prizorišču bo festivalu v slovo pomahal hrvaški hip hop kolektiv The Beaf Fleet v družbi sorojakinje Diyale. Sezono četrtkanja bodo zaokrožili Da Phenomena in Tinkara Kovač, v Izbruhovem kulturnem bazenu bodo med drugimi čofotali tudi Moveknovv-ledgement in Sarcasm, študenti bodo na tradicionalnem domskem pikniku poplesavali s preverjenim žurerskim tandemom Adija Smolarja in rockerskih mačkov Šank Rock, z mladimi kant-avtorji pa bo zapel Marko Brecelj. Dogajanje na Tednu mladih ne bo omejeno zgolj na večerno žuranje. Pester športni program bo poskrbel za tekmovalni duh z rolarskim tekmovanjem, turnirji v košarki, namiznem nogometu, ročnem hokeju, badmintonu, bunkabrcu in namiznih igrah, pomerjanju mišic na noči silakov ter zabavnih preizkušnjah na igrah brez meja. Tiste, ki jim skupinski športni in rekreacijsko razgibavanje niso dovolj, čaka adrenalinsko soočenje s čirškim klancem na inline slalomu, vožnja s skuterji in ultimativno spro- ^ ščanje jeze na nepogrešljivem Razstur Partyju. Obdelovalo, izdelovalo, oblikovalo in okušalo se bo na obveznih popoldanskih delavnicah. Odpeljale nas bodo v latinsko kuhinjo in svet plastičnega maketarstva, nas zavrtele v ritmu portoriške salse in na koncu nagradile s kozarcem kakovostnega vina na enoloških delavnicah. Več kot sto dogodkov, dvajset prizorišč in več deset tisoč obiskovalcev. Pa pozitivna atmosfera, prijateljski stiski rok in sproščen smeh, ki bodo na 13. Tednu mladih utemljevali neupravičenost ljudske vraže o nesreči številke trinajst! Več o Tednu mladih na www.ksk.si/tm Pina Sadar glavni pokrovitelj: (agencija servis ^ ŠTUDENTSKI SERVIS SjCUKI EZZjFULDA elcs>ert IB' VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. www.vza|emna.$l (((Lojoiom) inlernetni medijski pokrovitelj © Najdi.si Gorenjski Glas S KUPinn • i i w * • • --------------------------------------------------- Šport in rekreacija Kolesarski upi pod Šmarno goro V Pirničah se je začela domača kolesarska sezona za dečke in mlajše mladince. Največ stopničk za Savo. Sp. Pirniče - Kolesarska sezona na domačih tleh se je znova začela v Spodnjih Pirničah, z dirko za mlajše kategotije (dečke A, B, C in mlajše mladince) za že 8. VN Občine Medvode. Krožna proga pod Šmarno goro je za prvi del sezone kar težka, zelo razgibana. ”Če se res dirka, da se ne vozi rezervirano, je res kar težko,” je potrdil Marko Polanc, trener mladincev pri kranjski Savi, ekipi, ki je pobrala največ uvrstitev med prve tri, kar šest, a ostala brez zmage. Na startu v Sp. Pirničah so bili vsi najboljši slovenski mladi kolesarji, saj seje dirka točkovala tudi za uvrstitev na olimpijado mladih. Nastopilo je nekaj manj kot sto tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Vse štiri dirke so bile zelo zanimive. Pri najmlajših, dečkih C, je ^sprintu glavnine zmagal Seid Lizde iz itali-^mskega kluba Azano Decimo. Pri dečkih B je v samostojnem pobegu slavil Simon Komer-šak (TBP Lenart), že po rasti precej večji od vrstnikov, pri dečkih A pa je taktiziranje glavnih konkurentov za zmago s pobegom izkoristil Luka Pibernik (Radenska Povverbar) iz Suhadol in dosegel prvo zmago. Vse do zadnjih metrov pa zmagovalec ni bil znan pri mlajših mladincih. Približno polovico dirke sta bežala Jan Polanc (Sava) in Janez Mušič (Adria Mobil). Slednji je bil v ciljnem sprintu močnejši. "Prehitro je začel s sprintom. Prvo leto je mladinec. Zanj je to v tej kategoriji naj večji uspeh, a kolikor ga poznam, kljub temu ni bil čisto zadovoljen. Ima visoke cilje,” je po tekmi povedal Kranjčan Marko Polanc, trener in oče svojega mlajšega sina Jana. Kolesarstvo tre- nira tudi njegov starejši sin. Nastopa med starejšimi mladinci, trenira pa ga prav tako njegov oče. Imata fanta za to kaj prednosti? "Trudim se biti enak do vseh,” odgovarja Marko. Sina je imel na progi tudi Miro Miškulin iz Tacna, sicer trener starejših mladincev pri Radenski PowerBar, ekipi, ki je organizirala dirko. Jure Miškulin je bil med dečki B deveti, ga pa oče torej ne trenira. Sicer pa Miškulin meni, da smo v Pirničah videli nekaj izjemnih posameznikov, na katere slovensko kolesarstvo v prihodnje lahko računa. Na dirki je bilo tudi nekaj kolesarjev iz občine Medvode: Jure Gaber iz Medvod (8. med dečki B), Miha Mrak iz Studenčic (18. med dečki A),Urban Svolj-šak iz Medvod (13. med dečki C), ter Klemen Polajnar iz Hraš (14. med dečki C). Maja Bertoncelj Začel je z Osolnikom Janez Poljanec iz Sp. Senice je bil eden izmed udeležencev maratonskih 12 ur Kališča. Od šeste zjutraj do šeste popoldan se je nanj povzpel osemkrat. Mače pri Preddvoru - Vse več ljudi se ukvarja z rekreacijo, najpogosteje s kolesarjenjem, tekom v naravi in pohodništvom. Za nekatere je motivacija izguba odvečnih kilogramov, najboljša pa je zagotovo boljše počutje in občutek, da smo naredili nekaj dobrega za naše zdravje. Slednje je bila motivacija tudi Janeza Poljanca, 54-let-nega rekreativca iz Spodnje Senice, ki se s športom ukvarja zadnjih nekaj manj kot petnajst let. Prej športno ni bil aktiven. "Imel sem visok krvni tlak. Motivacija je bila torej zdravje, potem meje pa to kar potegnilo. Začel sem z Osolnikom okrog štirikrat tedensko in nato stopnjeval. V letu, ko sem praznoval 50 let, sem bil na Osolniku vsak dan. To je bil cilj, ki sem si ga zastavil v jubilejnem letu,” pravi Poljanec, ki za trening teče ali kolesari, in to prav vsak dan. "Njegovi” so predvsem Osolnik, Katarina in Lubnik. Udeležuje se tudi rekreativnih tekmovanj. Srečali smo ga na maratonski preizkušnji 12 ur Kališča, ki je potekala v začetku aprila. V pravi vročini za ta letni čas, ki seje čez dan le še stopnjevala, so se tekmovalci od šestih zjutraj do šestih popoldan ves čas vzpenjali na Kališče, tekli nazaj v dolino, še enkrat gor in dol,... Janez je obrnil osemkrat, bil je eden redkih, ki so v strmini vztrajali skoraj do izteka časa in z 8 vzponi, ki jih je dosegel v 11 urah 9 minutah in 35 sekundah končal na skupno 8. mestu, v kategoriji nad 50 let pa je bil celo drugi. Seveda je bil najboljši iz občine Medvode, ne pa tudi edini. "Danes je res težko,” je povedal, ko smo ga tik pod Kališčem srečali ob njegovem zadnjem vzponu. Letošnjih 12 ur Kališča je potekalo že osmič (Poljanec je manjkal le dvakrat), začelo pa se je z zbadanjem med člani Kluba ljubiteljev Kališča, kolikokrat se da na ta 1540 metrov visok hrib priti v pol dneva. Rekorder je tudi po letošnji tekmi ostal Ivan Šavs iz Preddvora z neverjetnimi desetimi vzponi v dobrih desetih urah in pol. Maja Bertoncelj Vrt Majski vrtovi Pomlad je letos prišla zgodaj in bo dolgo tudi trajala. Vso zimo čakamo, kaj vse bomo spomladi postorili na vrtu in letos res lahko v miru in počasi in ob lepem vremenu vse posejemo in posadimo. Tudi če v jeseni niste uspeli presaditi vseh rož, ste jih letošnjo pomlad zagotovo lahko. Za setev na vrtu imate časa še na pretek. Res, da že dolgo traja toplo in suho vreme, vendar spomladi še kako rade nastopijo pozebe. Zelo pomembno pri setvah zelenjave je, da je zemlja ogreta. Spomladi v naravi vse zraste ob pravem času in tudi na vašem vrtu bo. Resnica je tudi, da skrbno načrtujemo setev, ko pa vse to zraste, niti pospraviti ne moremo sproti. Solata, če je preveč naenkrat posejemo, gre kasneje vsa v cvet. Zato je bolj pomembno, da zelenjavo sejemo večkrat, v manjših količinah. Tako boste imeli vedno svežo solato in mlade gomolje: naprimer redkvico, korenček, mlado čebulo, grah, stročji fižol ... Tudi zemlja, če ni primerno obdelana, rahla in dovolj posušena, ni primerna za setev. Če imate vrtne rastlinjake, sejemo vanj lahko ves čas, seveda moramo redno zalivati, sploh če se vanj upre toplo spomladansko sonce. Preden posejete zelenjavo, je potrebno zemljo prerahljati. Četudi ste jo v jeseni prelopatili, ker s tem v globino spustite zrak in toploto. V tem času je na vrtu, sploh na zelenjavnem, ves čas kakšno delo. Vsak vrtiček ima tudi del prostora za zelišča. Skorajda vse lahko pridelamo doma, vendar je najbolje, da kupimo sadike in se ne trudimo s semeni, ker predolgo traja, da jih lahko porežemo. Če že sejete, pa njihovo rast lahko pospešite s tem, da jih zavarujete s steklom, vrteksom ali s plastično folijo. Tako bo sonce močneje ogrelo rastline in pospešilo njihovo rast. Ko seme vzklije, vse dobro zalijemo, daje zemlja za nekaj časa prepojena z vodo in znova pokrijemo. Sadike paradižnikov, paprike, jajčevcev, bučk, pa mirno lahko posejete v zabojčke in imate v zaprtih prostorih, dokler niso primerno veliki za sajenje na prosto. Verjetno ste letošnjo pomlad posadili kakšno novo drevesce. Prva leta moramo biti zelo pozorni, če želimo, da nam bodo kasneje dala želene plodove. Prva leta se mora drevo prilagoditi novemu rastišču in novi legi, pa tudi zrač- KMEHJSKA ZADRUGA MEDVODE PRODAJALNE: MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel.: 01/3613-300 VODICE, Kamniška 8, tel.: 01/8324-011 VIŽMARJE, Tacenska 67, tel.: 01/5124-666 ■ lončnice, darilni program, aranžiranje ■ semena vrtnin in poljščin ■ sredstva za varstvo rastlin ■ krmila in krmne komponente za domače živali ■ orodje, škropilna tehnika ■ poljedelska in specialna gnojila ■ vse za male živali ■ gospodinjski in industrijski plin UGODNO ■ SADIKE ZELENJAVE ■ SADIKE ZAČIMB ■ BALKONSKO CVETJE ■ STRUKTURNE RASTLINE : ■ OKRASNA TRAVA ■ ZEMLJA, SUBSTRAT = fccmu prostoru, kjer bo naredilo krošnjo. Pona-*di drevo odžene pokončne in bujne veje in lahko traja kar nekaj let, da nam da prve plodove. Ko sadiko posadimo, jo tudi skrajšamo, da se primerno obraste. Glede na listno maso se ustrezno razvija tudi koreninski sistem. Pri jablani sadjarji priporočajo, da prvo leto odstranimo vse cvetje, drugo leto pustimo eno ali dve jabolki, da dozorita, kasneje pa lahko povečujemo obremenjenost drevesa. Seveda to ne velja tam, kjer sadje gojijo intenzivno, ampak za domače hišno drevo. Marsikdo posadi hišno drevo, ki ga želi imeti dolgo časa ob hiši, tudi zaradi sence in ambienta, ki ga ta ustvari. Sadna drevesa je treba tudi obrezovati. Jablane in hruške spomladi, koščičasto sadje pa obrežemo, ko ga oberemo. Morda se boste prav v teh dneh odločali o primernih sadikah za zasaditev oken in balkonov. Izbira je zelo velika, mogoče se letos odločite za novo kombinacijo brez tradicionalnih bršljank in pelargonij. Skorajžite se in izberite kaj novega, mogoče boste presenečeni, kaj vse lahko raste na oknih. Pisana mnogovrstnost ---------------------------- Vrt, oglasi I rastlin, ki vam jih ponujajo vrtnarji in jih mogoče občudujete po sosednjih vrtovih, lahko prav letos tudi vam prinese novo veselje. Vseh rožic pa ne dobimo posajenih v lončkih, enoletnice posejemo sami. Koliko je lahko veselja ob čakanju, kaj vam bo zraslo in kako bodo cvetele rastline. Naj lepše urejen vrt je prav tisti, v katerem vse leto nekaj cveti. Trend podeželskega vrta je: sajenje zelenjave in rož na iste gredice. To ni samo vabljivo na pogled, ampak tudi koristno: naprimer tagetes preganja uši. Brez škropiv za zelenjavo, je to najbolj naravna in zdrava rešitev. Brez načrtovanja v vrtu ne gre. Vendar nam to delo ne sme biti mučno. Posajeno prilagodimo prostoru in tudi legi vrta. Prilagajamo višino rastlin, da ene drugim ne delajo sence. Ponudba sadik je tako velika, da ima vsak okus lahko svojo kombinacijo. Rože ponavadi izbiramo po barvi, vsak ima svojo naj ljubšo barvo in tudi rože v tej barvi prevladujejo. Vse, kar posadimo, se mora v vrtu dobro videti. Zato ne smejo biti rastline posajene pregosto, da ima vsaka svoj prostor, da se primerno razraste. Če prekriva ena drugo, učinka ni. Tudi majhne rožice se med velikimi ne smejo izgubiti. Kako lepe so v tem času polnocvetne marjetice. Kakšna škoda, če bi jih prekrivali visoki tulipani. To so vse lastnosti, ki jih moramo ob sajenju upoštevati celo leto. Znanje je tisti pravi uspeh lepega cvetja. Kako posaditi, v kakšno okolje in v kakšno družbo rastlin, da bodo prišle do pravega izraza. To je vsa umetnost sajenja. Igor Pavlič VRTNARIJA BILBAN © Član PVD Sp. Pirniče 42, 1215 Medvode, telefon: 01/36 21 360, faks: 01/ 36 23 416, • gsm: 041/506 584, 041/694 890, 031/230 347, e-pošta: vrtnarija.bilban@siol.net '■> ^ ZA VAS VZGAJAMO IN PRODAJAMO ■BALKONSKO CVETJE - ENOLETNICE - SADIKE ZELENJAVE - SADIKE ZA ŽIVE , MEJE - OKRASNA DREVESA - GRMOVNICE, LISTAVCE, IGLAVCE - TRAJNICE PO UGODNIH CENAH VAM PONUJAMO UREDITEV IN VZDRŽEVANJE VAŠIH VRTOV, PARKOV IN POSLOVNIH PROSTOROV , L. . | S tem kuponom dobite 5 % popusta pri nakupu naših artiklov. Gostilna MIHOVEC Petač Jernej s.p.. Zg. Pirniče 54, ^ 1215 Medvode Tel.: 01/362 30 60,031/684 434, JS % gostilna.mihovec@siol.net V mesecu maju šparglji, jagode in čokolada Vino meseca maja: CasmeRe, rose iz kleti Santomas Vsak petek in soboto živa glasba V A R Matjaž. Hartman s.p., Hafnerjevo nas. 91, 4220 Škofja Loka tel.: 04 513 88 30 ali 031 775 401 PRODAJA, MONTAŽA IN VZDRŽEVALE: GARAŽNIH - vhodnih - stranskih - protipožarnih - kletnih vrat IIP IICICO GARAŽNA VRATA na daljinsko upravljanje PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE Medvoška cesta 3, BC MEDVODE tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 www.citanka.com info@citanka.com PISARNIŠKI MATERIAL, DARILA, FOTOKOPIRANJE, VSE ZA ŠOLO UGODNI POGOJI BODO TUDI ZA NAKUP DELOVNIH ZVEZKOV IN DRUGIH POTREBŠČIN ZA ŠOL. LETO 2007/2008 V PREDNAROČILU. Godešič 100, 4220 Škofja Loka tel.: 04/515 38 38 c-mail: kform@siol.net - o . . salon keramike SLAŠČIČARSTVO Marta d.o.o., GODEŠIČ 33/a, 4220 ŠKOFJA LOKA” TEL. 04/51-52-280 ZA NAROČILA • Popestrite vaše praznike v celem letu ob vašem osebnem praznovanju, družinskem ali prijateljskem. mBh. Ponudba - torte za najmlajše več kot I0() 1/DI^Tr T-ti ► vrst raznih motivov (slik na rvU* r.V; vaflu) ali 3D figurice obletnice poroke j mature , ročno izdelano pecivo mlade krofi indijančki (več velikosti) Potice orehova potratna pehtranova makova V primerno hlajenem vozilu vam torto, piškote, sladice Iv vrednosti 55 EUR/is iboiiosit) na področju Škofje Loke. Kranja In Medvod pripeljemo na dom. S TEM KUPONOM VAM PODARIMO -5 % POPUSTA I _,k PE Medvode | Medveška cesta 3 - BC Medvode medvode@fotobobnar.com | 01/36-11-434 EPtrBlhigij]® Naj bodo dogodki na dopustu poslikani s kvalitetnim fotoaparatom... Nikon D40x - najbolj kompakten In najlažji Nikonov DSLR fotoaparat - senzor ločljivosti 10.2 megaplkslov - vklop skoraj v trenutku: 0,18s - 3 slike/s pri neprekinjenem fotografiranju - širok razpon občutljivosti ISO 100-1600 - velik, svetel 2,5" LCD zaslon - svetlo in jasno Iskalo - 8 digitalnih Van programov izbere najbolj optimalne nastavitve za najboljše posnetke Samsung NV11 -10.1 megapikslov - 5x optični zoom (38~190mm) - 5x digitalni zoom -2.7" TFT LCD zaslon - Face Recognitlon funkcija za prepoznavanje obraza - 'Smart Touch' uporabniški vmesnik - Advanced Shake Reduction prod stresenim fotografijam Dogodke pa natisnite v našem laboratoriju, da bodo spomini ostali za vedno.. Na voljo tudi širok izbor: albumov okviijev dodatne opreme za fotografe spominskih kartic