— 1o —
Kako ravnati, da cvetje sadnih dreves ne pozebe.
Marsikteri, ki na vertiču ali po njivah sadne drevesa redi, je že žalostno skušajo storil, da mu je pomladanski mraz večji del ali včasih celo vse cvetje njegovih dreves posmodil in pokončal. Kako bi se dalo temu pomagati ?
Star kmetovavec za to nesrečo sledeče pripomočke nasvetje:
Ker sadunosne drevesa, ktere na prav sončnih krajih stoje, pomladi berzo poganjajo in cve-tejo, cvetje pa velikokrat pozneji mraz pokonča, vam hočem, prijatli in sosedje, da vas te škode obvarjem, s svojim ravnanjem soznaniti, po kte-rim jez že mnogo let svoje drevesa prenagli ga po p kanj a in cvetenja obvarujem, in poze bo cvetja skorej vselej zabranim.
Pervič postavim take zgodoj cveteče sadunosne drevesa že koj o začetku, če je mogoče, le na take kraje, kjer ne dobivajo preveč raniga (juterniga) ali poldnevniga sonca.
Drugič obložim mesca svečana ali suše a, ko je zemlja še prav zmerznjena, debla teh dreves pri njenih koreninah , kakor dal ječ se okoli pod zemljo razprostirajo, visoko z listjem, snega m ali zdrobljenim ledam. To pokrivalo zaderžuje drevesa, da ne popkajo prehitro ("prerano) in se še takrat preč vzame, kadar se ni nobeniga mraza več bati.
P o slednjič postavim, posebno pred pertli-kovce, kader se pomladi mraza bojim , kjer se cvet
že prikazuje, pred vsako drevesce i ali 2 posodi (čebra) z vodo napolnjeni, si spleteni in pripravim vervi iz slame, pri vezem en konec vsaciga teh vervi verh drevesca, drugi konec vtaknem *pa u eno teh posod u vodo. Slamnata verv, ktera čez drevesne vejice dol seže, odpelje mraz z drevesa u vodo. Pri visocih drevesih je to ravnanje nekako težavniši, pa se vunder dobro poplača. Kadar se voda u posodah z ledam pokrije, setaprec odpravi, ter nalije se druga voda.                 J. š.