St. 58.
X.
V Trstu, v saboto 19. julija 1884.
Tečaj
EDINOST
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•V adiooiti j« moS.«
■ EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako srede In sabot* o poludne. Cena za vse
, , - «	, --	-	, ...	s l.	se pošiljajo UrtdniitVB »vla Ttrnate« »Nuova Tipografia;t v»ak mora bltf
leto je €» pldza polu leta 3 gld.. za Četrt leta \ jrld. tfcO kr. — Posamezne Številke se	<>	frankiran. Rokopisi o»ez posebne vrodnoeti §e ne vračajo. — InteratT (razne vrste
dobivajo pri onravništvu in v trafikah v Trtt« po S kr., v Gorici in v Ajdovščini po	?	nila in poslanice) se zarafiunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z d
<1 kr. — fiaro&nint, reklamacije in inserate prejema Oprsvniitvs, vla TorreatB, »Nova tiskarna*.	(	črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
nama-ii robnimi
Notranji položaj naše države.
Vršile so se v zadnjem času nove volitve za dež. zbore v zdoljnjej Avstriji, na Moravskom, v Bukovini ; v kratkem se bodo vršile tudi na Štajerskem in te dni na KoroSkem. Vse te volitve nam nekako kažejo polo-tično stanje naše države in nam dajo sklepati tudi za bodočnost, zatorej je vredno in potrebno, da se oziramo na sedanjo volilno dobo.
Na Nižeavstrijanskem so sicer ta pot zmagali Velikonemei; toda pokazalo se je, da uže pri prihodnjih volitvah v državni zbor utegnejo zmagati v velikem posestvu konservativci, v drugih volilnih grupah, posebno na Dunaju, pa utegnejo sčasoma prodreti ceM antisemitjo ; s kratka, zadnje volitve za deželni zbor Nižeavstrijski so pokazale, da se je uže močno zmajal upliv Velikonemcev cel<5 v glavnem njih taboru.
Ali še veči udarec so dobili Velikonemei na Moravskem, kder imajo zdaj v deželnem zboru Čehi s konservativci, ki so udani sedanjej vladi, večino, tako sicer, da sama glasila Velikonemcev pripoznajo, da je bila njihova stranka na Moravskem popolnoma poražena.
V Bukovini so po zadnjih volitvah tudi dosegli veČino pristaši vlade in avtonomisti, in propal je voditelj renegatov v Bukovini, glasoviti Tomasczuk v kmetskih občinah, kder je bil poprej izvoljen, in zato se je zatekel v mesta, kder je zdaj še prodrl.
Na Štajerskem so se vršili zadnje čase mnogi volilni shodi, na nekaterih takih shodih je po Veliko-
PODLISTEK.
Solza materina reši lijena sit
(Dalje.)
Dobro, zarenči kapitan, skliči vse ljudi, razderi šatore in pripravi mi čoln, da odrinem od otoka pred ko mogoče, odrinemo vsi za plenom. Kmalo plava čoln po morju in mornarji na ladijah ga z veselim krikom sprejmejo. K-ipitan sam pogleda, kde je plen in zapove ladiji pripraviti za odhod. Na otoku brzo povežejo Šatore in vsi njegovi prebivalci gredo na ladije. Noč je nastala, ladiji plavati proti onej, katero mislijo oropati. Da bi jih ne zapazili, ne prižgejo nobene luči, le zvezd« milo gledajo na sivo vodo. Ko dan napoči, nabiti so uze topovi in vsi morski roparji za boj pripravljeni. Ladij:«, katero so roparji namenili upleniti, prijadrala je bliže, velika je, večja od roparskih. Roparji so vse moči napeli, da bi hitrejše jadrali in plen poprej dosegli. Tudi na onej ladiji so jih zapazili in hitrejše, nego poprej, se pomičejo dalje. Km;ilo priplavajo roparji ladiji za hrbet in jo pode, kakor psi zajca. Ena roparska ladija hitrejše plava od druge, zatoraj se obrne na stran, da mej bojem ono od druge strani napade in boj hitrejše konča.
Roparji so urni kakor lastovka v zraku, kmalo dohite plen. Top zagrmi z roparske iaaije, p* ne najde odgovora. Hola, upije kapitan, boječi so kakor zajci, je nanje, le nanje in grmeč glas se razlega po vsej ladiji.
nemcih kupljena drhal delala škandale, tako sicer da se vrši zdaj preiskava proti nekaterim takim rogoviležem, ki so se sami mej seboj stepli in v te-pežu ovadili, da so bili od Velikonemcev za to plačani, da delajo Škandal. Ta proces še marsikaj lepega spravi na dan in na vsak način koristi Štajerskim Slovencem, ki imajo nado, da prodr<5 z 8. poslanci, mej tem ko v nemškem delu zelene Štajerske utegnejo tudi konservativci na novo pridobiti še kak sedež v dež. zboru.
Na Koroškem se Slovenci in nemški konservativci letos prav dobro gibljejo. Konservativci in Slovenci so tu in tam napravili kompromise, in ta vzajemnost in pomnoženo, živahnejše delovanje koroških Slovencev nam je skoraj porok, da si Slovenci ta pot vendar pribore vsaj do 3 sedeže v deželnem zboru.
Pokazalo *se je torej in se še utegne pokazati, da so federalisti pri letošnjih volitvah za deželne zbore mnogo pridobili; a ta pridobitev nam je zopet jamstvo, da sedanja državno-zborska večina prihodnje leto, ko bodo nove volitve za državni zboj^ prav zdatno pomnoži. A vse to zmage so uže zdaj velikonemško opozicijo tako razrušile, da je skoraj gotovo, da se izvrši kak razdor mej pristaši te stranke.
Sliši se uže zdaj, da hočejo ne-teri Velikonemei zapustiti svojo stranko ter se spojiti s Coroninijevci in Lien-bacherjevci, da se tako osnuje neka srednja stranka, ki bode posredovala mej levico in desnico. — S tako srednjo stranko bi bilo najbrže zado-
voljno tudi ministerstvo; ker bi ž njo lahko pritiskalo kmalo na desno, kmalo na levo.
Vendar pa je močno dvomljivo, ako bi ministerstvo moglo s takim ravnanjem doseči pomirjenje in tudi se je nadejati, da ta srednja stranka ne postane toliko močna, da bi odločevala v vseh slučajih. — Nam federalistom bi bila taka osnova parlamenta skoraj gotovo v kvar.
Naj si bode, kakor hoče, federalisti potem, kar so more denes računati, pri prihodnjih volitvah drugo leto vendar le pridobć na terenu in vlada bode morala z njihovimi težnjami bolj računati, nego je računala dosedaj, ker Slovani v obče, akoprem so dosedaj zvesto podpirali vlado, vendar še niso dosegli tega, kar jim gre po pravici in bodo v bodočo terjali od svojib poslancev, da z večim pov-darkom zahtevajo, da so enkrat ko-aečno reši narodno prašanje.
Srednja stranka in vse druge enake coklje ne bodo mogle vstaviti odločnejšega gibanja Slovanov.
Topovi grme, in krogle udarjajo na ladije, kot toča. Pa tudi preganjani so jeli odgovarjati, da ladija ladije ne vidi, ker
f;ost dim se vali mej njima. Na roparskej adiji ječe ranjeni, mrtve pa kar v vodo mečejo. Prav tako se godi na kupčijskej ladiji. Druga roparska ladija še ni v boju, od strani se približuje kupčijskej, da jo napade. Na kupčijskej so vsi v boju z eno roparsko tako zamakneni, da ne zapazijo, da se druga od druge strani približuje. Bore se kot levi in ko bi bila roparska sama, premagalj bi jo bili. Bojevalki ste se uže tako približali, da so roparji z svoje ladije na kupčijsko most naredivši, lahko na njo poskakali.
Topovi molče, strašen krik nastane, mož se bori z možem, kapitanov grmeči glas se iz vsega krika, stokanja, ječanja in upitja sliši. Podajte se, podajte se, kriči. Seka in maha krog sebe, da je gorje, nobeden se več ne upa z njim meriti, vsa-cega zmore. Vendar bi se ne bila podala kupčijska ladija, da ni v tem hipu prišla druga roparska prvej na pomoč. Vsi osup-neli postoje, drug druzega pogleduje,orožje jim iz rok popada, na kolena padajo in milosti prosijo. Kapitan zapove, naj vse zvežejo in na večjo njegovo ladijo odpeljejo, na manjšo naj pa bogatstvo izno-sijo; vplenjeno ladijo, če je še za rabo, naj odvedejo, sicer pa potope. Urno spol-nijo roparji povelje Icapitanovo in potope ladijo, ker je vode uže veliko v njej bilo. Z nočjo vred jadrati roparski ladiji na samotni otok s plenom nazaj,
Jona in kapitan sedita skupaj v kapi-tanovej sobi, oba molčita, slednjič pocuka kapitan zaspanega Jona za rokav in ukaže, naj mu pripelje poveljnika kupčijske ladije. Jonu poskoči iu pripelje moža sred-
Starišem v pouk.
Mislim, da mi ne bo nikdo nabudil, ako te vrstice priobčujem v nepedagogičnem listu; meni se zdi celo potrebno, da listi, ki prihajajo priprostomu ljudstvu v roko, poučujejo narod o šoli, odgoji in drugih tacih koristnih stvareh, o katerih sicer dandanes čitamo le v pedagogičnih časopisih. Saj plačuje priprosti kmet tudi precejšen šolski davek; ponujijirio mu torej zdravih pojmov o Šoli in odgoji, do česar bi smel imeti opravičene zahteve.
Stariši bi morali imeti doma na otroke, ki hodijo v šolo, čujoče oko, posebno kar se tiče zdravja. Otrok sicer sliši v šoli, kako mu je treba ravnati, ako si hoče
nje postave, bil je nekoliko ranjen, pa ne nevarno. Od kod si in kam si bil namenjen, nagovori ga ropar. Mož nekoliko pomolči in misli, bi mu li odgovoril ali ne, ker pa vidi, da ni drugače, takole začne: Doma sem na Nemškem, stariši moji so,.....govori kratko, opomni kapitan, stariši moji niso bili premožni, z veliko silo so me v Šolo pošiljali, največje veselje sem imel na morju, toraj sem Šel na morje služit. Z dobrim vedenjem sem si toiiko opomogel, da sem na kapitanovo stopnjo prišel. Dobil sem ladijo v Trstu In namenjen bil v Novi York.
Kaj si imel na ladiji? popraša kapitan.
Peljal sem marsikaj iz Trsta, bilo je tudi nekoliko ljudi, kateri so bili v Ameriko namenjeni. Za druge reči mi ni mar, le tem, dajte prostost, to vas prosim.
Storim, kar se meni poljubi, ti odgovarjaj na moja praŠanja.
Trda duša, godrnja ujetnik.
Nikar me ne jezi, renči kapitan, sicer ti ne poj de dobro. Kakor hoče, saj se mi slabše ne more goditi, nego se mi godi, odgovori mirno ujetnik.
Pri teh besedah poskoči ropar, kot razkačen lev, udari z nogo ob tla, oči se mu zablisknejo, jeze se ves trese, kar požrl bi nesrečnega, ko bi ga mogel. Ti se toŠ meni ustavljal, ti, ne veš li, dasi v mojih pesteh, razmem te, kot prah, še danas boš kosilo roparskih pošast.
Zakliče Jona in dva druga roparja, da odpeljejo nesrečnega ujetnika. Sam pa, dene za pas dva samokresa, pri paše si meč in gre na krov ladije, kamor so uže ujetega odpeljali. Tja pri^edši skliče vse roparje in jim veli oborožili se.
Mirno stoji ujeti poveljnik mej roparji, kot jagnje v sreJi volkov.
ohraniti zdravje, a treba je, da tudi stariši doma v tem obziru svoje store; dom mora podpirati Solo v odgoj i I Le tako se nam je nadejati krasnih vspehov.
Učencu iz 8oIe domov prisedšemu, dovolite, da se spočije in kreče v zdravem svežem zraku. Otrok, ki je po U—4 ure moral sedeti v šoli ter pazljivo poslušati učiteljeve nauke, potreben je tega zelo! Ako pa pride utrujen domov in takoj mora zopet sesti k učenju — trpelo bo njegovo zdravi-!
Ne dovoljujte nikakor, da bi otroci brali ali pihali v mraku, ker to škoduje očem! Skrbite, da prihaja svitloba pišočemu otroku od leve strani, da ne bode peresna senca ovirala videža. Tudi pazite na to, da bodo stoli in mize primerni velikosti otrok, ker če so prenizki in se more pišoči otrok preveč pripogibatl, nastane pri njem kratkovidnost; ako so pa previsoki, tnora otrok desno ramo preveč tz-digovati, vsled če3ar se mu hrbelnica zakrivi.
Nekateri stariši imajo navado, da naročajo svojim otrokom domačega učitelja ali inštruktorja. To bi bilo potrebno le tedaj, če otroita dalje časa ni bilo v šolo in je skrbeti za to, da otrok zamujeno đoniti, Ge pa je otrok zdrav in šolo obiskuje, ni mu treba vrhu tega še inštruktorja. Mi bi to popolnoma odsvetovali, ker se tako otrok muči, a vender podpira v lenobi.
Poznam mnogo starišev, ki bi pa radi izuriti dali svoje otroke tudi v strokah, katere se v šoli ne poučujejo. Otroci se n. pr. morajo učiti posebe tudi — muzike, recimo svirati na klavir. A to jih močno preobklada in ni čuda, če potem bolehajo. Sploh naj se otrok, ki ni \a muiiko nadarjen in ki nema veselja do nje, nikakor ne muči ž njo 1 Naj mu je učitelj še boljši rnuzik, nič ne pomaga: tak otrok postane k ve-čemu nadležen ^kripač, nikoli pa vi rtu vozen glasovirec! človek napreduje le v onem predmetu, do katerega ima istiniio veseljel
Pozornim je treba biti tudi na obleko naših otrok. Ona ne sme biti pretesna, preumetno ukrojena ali takih barv, katere preveč bodejo v oči. Preprosta ohlapna obleka je otrokom najprimernejša. Smešno je gledati take gospodske otroke, ki so oblečeni kakor kaki pavlihe ali harlekini!
Otroke puščajte zvečer v skrbnem varstvu doma in ne vodite jih v glediiČal
Zadnjič te prašam, zadere se srdito glavar roparjev, hočeš pri nas ostati, ali biti ribam v jed.
Rajši stokrat umrem, nego pri vas ostanem.
Zagrabite ga in vrzite ga v vodo pošastim v jed, zapove v jezi ropar.
Trije roparji ga popadejo in v vodo pahnejo.
Krohot roparjev hvali poveljnika.
Razsrjen ropar veli pred se pripeljati Še drugih ujetih. Pripeljejo mu mater s hčerjo.
Oči roparjeve se svetijo, kadar ju zagleda. Matije vsa prepadena, na pol mrtva, oči so jej zaprte, da ne gledajo strašnih obrazov, noge se jej šib9 in padla bi, ko bi jo hčerka ne držala pod pazduho.
Kapitanova navada je bila vsacega ujetega poprašati, od kod je doma, kdo so bili njegovi stariši itd.
Od kod si? zadere se nad ženskama.
Boječa mati slraha zaupije, na tla se zgrudi in pri tej priči dušo izdahne.
Hčerka njeria je pogumniša: Kaj ti je storila moja mati, ti krvolok, da si jo umoril.
Najbliže nje stoječi ropar jo udari po glavi z roko, da je ubožici skoraj padla. Z svitlimi očmi ga pogleda, pi ničesa ne odgovori, pred materino mrtvo truplo poklekne, poljubi ga in kleče moli za materino izveličanje in svoje.
Dva roparja mrtvo truplo v vodo vr-žeta. Deklica pa se prek' iža in ko roparja mater v vodo vržeta, glasno zaupije, strga se roparju, kateri jo je držal, iz rok tn s klicem: »Mati, kmalo bove zedinjeni« v vodo skoči.	(Dalje prih.)
EDINOST.
V gledišči je marsikaj, kar ni za oči in za ušesa otrok; a vrhu tega otrokom krajšaš toli potrebno spanje, ako jih vodiš po glediščih.
Na berilo naših otrok treba strogo paziti 1 Ne dajj.| jim v roko kužnih romanov ali popisov o groznih umorih in ropih! Kak »dobiček« naj mladina ima, če bere n. pr. nadrobno popisovanje grozodejstev Hugon Schenkovib? In vender je neka tiskarna na Slovenskem izdala pred kratkim knjižico tuke vsebine 1 Tudi se navadno pri nas ob semiijih po vaseh pro-dajejo taki in enaki popisi v vezanej in nevezanej besedi. Zoper razširjevanje tacih pognbonosnih spisov bi se moralo prote-stovati in ostro postopati! Ako hočeš svojim otrokom preskrbeti istinito tećne duSne hrane, naroči jim v Ljubljani izhnjoČi mladinski list » Vrtec*, ki je polen lepega primernega berila za mladino. Podpiraj požrtovalne založnike, ki na svitlo dajo mladini koristne spise steni, da si dotične spise naročuješ. Vredni mladinski spisi se bodo tem bolj množili, čem pridniše bomo podpirali dotične založnike!
Po nekod je navada, da se posebno otroci imovitejših starišev učijo — plesati in vseh onih *finob«, katerih se služijo uže odrasle omikane plesalke. Zoper tako postopanje neprevidnih starišev moram se brezpopojno izreči. Kaj postane iz tacih otrok, posebno deklic ? Nič druzega nego prerano dozorele, nervozne, bolehne ko-ketne kreature, katere niso pod milim nebom za nobeno rabo! Prerano dozorelo sadje ni dobro in isto tako taki otroci, prave marijonete. — niso kaj prida. K vsakej stvari je treba svojega Časa; kommt Zeit, kommt Rat, pravi Nemec.
Konečno moram stariše opozarjati na to, naj zabranjujejo pri otrocih sladko -snednost ahpolizljivost. Pretirana je ljubezen one matere, katera slednji krajcar otroku da, češ: »pojdi si kupit cukernij (sladčič)! Polizovanje je škodljivo zobem in želodcu ter provzročuje nepotrebne troške. Energično se mu je torej upirati.
Starisi, ne prezirajte tu podanih vam naukov, in to v blagost vaših otrok, katerim ste z vsem srcem udani!
Gradlmir.
Politični pregled.
Notranje dežele.
C. h. eskadra je 16. t. m. zapustila P»eko ter se vrnola v Pulj. Vaje se danes končajo.
Na Koroškem je volilno gibanje uže jako živo, posebno mej liberalci, ki uže zdaj delajo na to, da bi edinega slovenskega poslanca, prof. Einspielerja izrinoli iz deželnega zbora, in tako v tem zadušili vsak glas slovenskega ljudstva. Naj se naši rojaki krepko drže, da ohranijo sedež g. Eiuspielerju in če mogoče, še v katerem drugem okraju prodero.
V	moravskem deželnem zloru se je izročila predloga, glede predrugačbe volilnega reda za deželni zbor, posebnemu odseku v pretres in poročilo.
V	moravskem deželnem zloru se je uže pokazalo, da je srednja stranka merodajna. 15. t. m. je bila volitev v deželni odbor in če tudi niste obe skrajni stranki skle-noli nobenega kompromisa, vendar sta bila izvoljena v odbor dva člana češke stranke dr. Fanderlik in dr. Šrom, in dva nemške stranke, dr. Promber in dr. Frendl ter dva pristaša srednje stranke grof Bel-rupt in vitez Mauner. Odločila je tedej srednja stranka.
Otdelkni svetovalec Ciedik je bil imenovan za načelnika generalnega vodstva avstrijskih državnih železnic.
Anarhisti zaprti pri dunajskem deželnem in tudi vojaškem sodišči, udali so se, da so izvršili vsa razbojstva, ki so se dogodila v zadnjih časih na Dunaji; umorili so lekarničarja Linharda in Heil-broner-ja, obitelj Eisert, policijskega komisarja Hlubka.
V	tirolskem deželnem, zloru so liberalci italijanskih Tirol 15. t. m. podali predlogo, naj se uvede poseben okrožni zbor za itaiijansko Tirolsko in tudi poseben okrožni odbor; deželni zbor pa naj ostane, ka-koršen je, za skupne zadeve. Ta predloga pride te dni v razpravo.
Pri volitvah v sležii deželni zbor je bil boj jako hud. Slovani so pridobili en sedež, v nekaterih drugih volitvenih krajih pa toliko da niso zmagalf, v enem kraji so propali le za en glas.
V	hrvatski deželni zbor se bodo jeseni vršile nove volitve. Volilno gibanje se je
uže pričelo in brez vsake dvojbe postane k malu jako živahno.
V Bosni in Urcegocini bode prihodnjo jesen zopet novačenje; nabrati se ima 120) mož.
Vnanje dežele.
Nemški cesar je prišel 15. t. m. v bostinske toplice.
Rumunska \družena opozicija je na 15. t: m. sklicala javen zbor, v katerem so se delili proglasi, ščujoči k uporu, in govorili veleizdajski govori. Napadal se je kralj ter se mu je pretilo. Ker so drugi temu ugovarjali, vstal je pretep, ki se je razširil iz zbornice tudi na ulico; pristaši opozicija so rabili celo revolverje, vendar ni bil nobeden ranjen. Policija je nazadnje napravila red.
Rumunjski kralj misli še ta mesec obiskati srbsko kraljevo obitelj v Belem-gradu, da povrne lanski obisk srbskega kralja v Bukarešto. Ostane dva dni v Be-lemgradu; obisk ne bo imel političnega pomena.
Turška vlada je poslala svojim zastopnikom v zunanjih državah okrožnico, v katerej zahteva, naj se poštne urad nije zunanjih držav zapro, ker je sama poskrbela za redni mejnarodni promet.
Mejnarodni zdravstveni kongres se sestane meseca oktobra v Rimu. Jako bi želeti bilo, da se ustanovi mejnarodna zdravstvena policija, da se vzajemno in enakomerno postopa povsod v primeru kužnih bolezni; to bi mnogo pomoglo, da se take bolezni omeje. Zdaj, ko vsaka država postopa po svojih nazorih in dozdevnih potrebah, silno je teško, širjanje boleznim braniti.
Mej angleško vlado in AUsinijo se je posrečilo porazumenje glede vzajamnega postopanja proti krivemu proroku. Abi-sinija pošlje 40.000 mož v Sudan, in zato dobi mesta Kasalo, Gelahat in Girali.
Kitajska vlada je odbila vsa francoska zahtevanja; ona neče poklicati vojakov od tonkinske meje, ter o vojnej odškodnini neče nič slišati. Tako poročajo angleški časniki, francoski pa so prinesli nasprotna poročila in izražajo upanje, da se kitajska vlada uda ker je uže zaukazala, da se imajo vojaki umaknoti od meje.
Kartum je menda vendar le padel krivemu proroku v pest. To potrjuje zdaj tudi «Pol. Corresp,« ter pristavlja, da so Gordon, avstrijsko-ogerski konzul in francoski zastopnik sicer še živi, ali v Mahdi-jevem ujetništvu.
Deželni zbor goriški.
Dne 8. julija ob 5. uri popoldne je imel dež. zbor svojo 8. sejo. Po prebranem in podpisanem zapisniku prejšne seje poroča dež. glavar, da je Nj. c. k. apostolsko veličanstvo z najvišim sklepom od 3. jun. t. 1. blagovolilo potrditi načrt postave za-stran zgradbe nekaterih cest. Nato naznani predsednik neke došle upise, in peticije, katere se izroče pravnemu in peti-cijskemu odseku.
Po prestopu na dnevni red poroča vitez dr. Tonkli v imenu finančnega odseka o račnnskem sklepu glavnega zaloga za uboge za leto 1883.
Poslanec Verzegnnssi predlaga, naj se naroči dež. odboru, da v pravnem oziru pretehta praŠanje zastran bolnice milosrčnih bratov, in poda svoje poročilo v prihodnjem zasedanji. Isti poročevalec poroča o računskem sklepu odveznega za-losa za leto 1883. Potrdi se. Isto tako se odobri proračun tega zaloga za 1. 1885.
Poročevalec Kocijančič priporoča, naj se deželni donesek zalogu za pogozdovanje Krasa v pokneženej grofiji goriškej v zmi-slu % 4. dolične dež. postave določi za 1. 1885. z G00 gl. katere dež. odbor o svojem času na razpolago izroči dotičnfj komisiji za pogozdovanje Krasa izplačavši jih iz razpoložljivega zastanka gozdarskega za loga.
Na poročilo poslanca Kocijančiča potrdi se proračun gozdarskega zaloga za 1. 1885. z naročilom dež. odboru, naj s primerno ^ okrožnico vsa županstva opozori na dolžnosti, katere jim nalagati dež. postavi od 30. aprila 1870 Št. 34. in 37. ter jim prav nujno priporoči, natančno spol-novanje, in se dež. odbor v ta namen obrne tudi do vis. c. k. namestništva, da od svoje strani v enakem zmislu vpliva na svoje za to postavljene organe.
Poročevalec dr. Verzegnassi poroča o proračunu dež. gluhonemih za 1. 1885., ki se potrdi.
Poročevalec Kocijančič poroča o računskem sklepu štipendijskega zaloga za 1. 1883, ki se potrdi.
Pri VIII točki dnevnega reda predlaga posl anec pl. Dottori, naj se obravnave odborovega predloga zastran stroškov za razširenje poslopja bolnišnice milosrčnih bratov odloži za katero poznejo sejo, kadar deželni odbor poda svoje poročilo o bolnišničnem prašanji. Ta predlog se sprejme.
Na vrsto pridejo predlogi peticijskega odseka.
Poročevalec pl. Dottori: 1. O prošnji Komenske babice Jožefe Koban za podporo prestopi zbor na dnevni red.
2,	a) Odobri se potrditev, katero je izrazil dež. odbor z dopisom 7. marcija 1884 št. 956 ces. dež. šols. svetovalstvu zastran odgojne podpore letnih 25 gl. za vsacega izmej sinov rajn. učitelja Petra Jussa iz Perteol, katera podpora je dovoljena iz penzijskega zaloga za učitelje ljudskih šol od oktobra 1882 naprej, b) Odobri se pritrditev, katero je dal dež. odbor z dopisom 24. marcija št. 956 ces. kr. dež. Šolskemu svetovalstvu zastran letne odgojne podpore 30 gold., ki jo bo dobival malo-letni sin Aleksander rajn. začasnega učitelja ljudskih šol Ivana BrešČaka iz penzijskega zaloga za učitelje ljudskih Šol.
3,	a) Ivanu Vuk-u bivšemu pomočnemu učitelju v Gradiškuti se dovoli letna dosmrtna pokojnina v znesku 100 gl. 1. januarja 1885 naprej iz dež. šolskega zaloga. b) Odobri se podpora 100 gl. katero je dež. odbor dovolil istemu Ivanu Vuku za tek. leto 1884.^
4,	Jožefi vdovi rajn. učitelja Jerneja Radizza se dovoli 40 gld. podpore iz zaloga izvanrednih stroškov proračunjenih za 1. 1885.
Poročevalec Del Torre:
1.	Odboru morske kopelji v Gradu se dovoli 400 gl. podpore v prid potrebnim Škrofoloznim otrokom iz naše dežele.
2.	Dovoli se 80 gold. podpore v prid sirotama Ani i n Elizabeti, hčerama rajn. Franeta Pajerja bivšega oficijala dež. ra-čunarije. 3. Pooblaščuje se dež. odbor, da sme dovoliti Frančiški Podgornik in Tereziji Černigoj, ako bi se sprejeli v osrednji tečaj za pletkanje čipek na Dunaji, podporo za potne stroške znašajoče za obe skupej do 100 gld. in izplačati jo iz dotične rubrike deželnega zaloga.
4.	O prošnji Leopolda Pagona doslu-živšega vojaka za podporo prestopi zbor na dnevni red.
5.	a) Prestopi se na dnevni red o prošnji Franca Condutti varuha dež. hiše za višo plačo. I} dovoli se istemu Francu Condutti 50 gl. nagrade za skrbno in natančno opravljanje njegove službe in vrh tega 50 gold. podpore zarad nesreč, ki jih je imel v svojej družini.
6.	Kateri ni vdovi rajnkega Valentina Planiščik dež. sluge dovoli zbor 25 gold. podpore iz rubrike izvanrednih stroškov leta 1885.
Poročevalec Ivančič:
1.	Prošnja ravnateljstva slov. oddelka dež. kmet. šole, da bi se dovolila šolskemu slugi Adalbertu Kwasmitzka viša plača, odstopi se deželnemu odboru v namen, da dovoli imenovanemu slugi primerno nagrado, ako ga spozna urednega.
2.	O prošnji Sebreljskega županstva za podporo, da bo mogoče se streho pokriti napolu leseni most čez Idrijco pri Stopniku, prestopi zbor na dnevni red.
3.	O prošnji za podporo društva Asyl-vereina na Dunaju, društvenega vodstva za bolne vojake na Dunaju in osrednje družbe Kozmo na Dunaji, prestopi se na dnevni red.
Poročevalec pl. Dottori:
Albertu Planissig dovoli se 150 gld. nagrade za sestavo glavnega kazala deželno zborskih obravnav od 1. 1861—1882, kateri znesek se bo imel izplačati iz zaloga za izvanredne stroške 1885.
Ker je končan dnevni red, sklene predsednik sejo ob pol 7. uri popoldne, pridržuje si naznaniti o svojem času dan, uro in dnevni red prihodnje seje.
Zbor je imel v pondeljek 14. t. m. svojo VII. sejo in 15. t. m. pa VIII. sejo. katerih zapisnike priobčimo prihodnjič.
ki je p. glavarja v Sežani prosil, da bi se komisija poklicala, da bi pregledala in to vodstvu južne železnice naznanila in terjala, da bi se pri železnici graja napravila, da bi se take nesreče več ne ponavljale. G. okrajni glavar je zagotovil, da sam to pregleda, ali storilo se ni nič. Kdo je tedaj odgovoren z\ take nesreče in kdo posestniku kravo plača in škodo povrne?
, I« Materijske oličine dne 17»
julija — V času naših občinskih in de-želno-zborskih volitev, kakor tudi poprej, označevali smo večkrat razmere v naŠej občini. Znano je uže tedaj, da imamo več «veljavnih mož», Isti so sprevideli, da ogromna večina ljudstva ne mara za nje, a vendar še ne mirujejo; ako nemajo se zadosti, pa še dobodol — Oni dobro vedo, ako odstranijo one, koji kažejo ljudstvu pravo pot, koji se ne strašijo njih obreko-valnega jezika, niti njih ničevih tožeb iu
Eritožeb, niti «smolarskega« umazanega opita; da bi potein imeli zopet prosto roko ter bi zopet upali sesti na ona mesta, po katerih se jim sline cede; zopet bi skušali zadobiti ono. kar so zgubili po tem, ko je ljudstvo oči odprlo. Vsako sredstvo uporabljajo v dosego svojega namena. Vsa-kojake tožbe in pritožbe in jednaka za-kotno-pisaška »častna« opravila so pri njih vsakdanji kruh, brez katerega ne morejo živeti, kajti s tem sredstvom hočejo doseči svoj namen. Spodletelo jim je do zdaj skoraj vse in ako bi imeli pri vseh c. kr. oblastnijah prave može, moralo bi se jim še drugače goditi; a žal, da imamo tudi, take kojim je glas te peščice več, nego obče ljudski glas— božji glas!
Brezcvčani se do zdaj niso dali zapeljati in prestrašiti s preziranjem, varujte se Še dalje zapeljivcevl Vemo, da dobro znate, kaj vam je storiti in upamo, da tudi storite svojo dolžnost.
Iz Cesto pri Ajdovščini dne
10, julija. — Sprejmi, predraga »Edinost«, tudi iz naše vasi Članek, kako smo tudi mi obhajali god sv. Cirila in Metoda.
Uže dan poprej so naznanjali topiči prihod veselega dne. Dan nastopi, veselo so domači vrli fantje začeli skladati bri-jarje, in pokati s topiči, naznanjajo prvo, da je god sv. apostolov Cirila in Metoda, drugo, ker so drugi dan domači fantje godbo imeli. Za mladost veseli dan nastopi, na vse zgodaj je začelo streljati, dekleta in fantje so se začeli odpravljati za popoldansko veselico; lepa družba, to je dvanajst parov, začelo se je k službi božjej pomikati.
Ko po končanej božjej službi domu pridejo, čakala jih je izvrstna godba pod vodstvom vrlega g. Fričeta iz Privačine, na dvorišču g. krčmarja BerbuČa.
Težko pi ičakajoča ura tri odbije, godci stopijo na oder, fantje na berjarje, in začelo seje živahno sukanje. Naši vrli fantje so tako lepo in prijazno plesišče z streho iz žagane naredili, katere je blagovolil posoditi za tisti dan gospod župan Lokavškf, prelepe vence, lepo cvetoče pasove pa so vse naredila vrla cestnarska dekleta. Bil je lep večer.
Cestnarski opazovalec.
DOPISI.
Iz HIrč dne 15. julija. — Danes zjutrej je brzi vlak št. 2. povozil kravo tukajšnjega posestnika Andreja Kobeja; krava se je pasla nad železnico, ker pa so v tem času bude muhe in so kravo napadle, bezljala je krava naravnost proti železnici in ker ni v tem kraju železnica prav nič obzidana in ne zavarovana, priletela je krava naravnost pod vlak, ki je vso razmesaril, in to ni daleč od tam, kder je poštni vlak dne 2G. novembra 1883. tudi necega vola povozil.
V cenjenem listu Edinosti od 12. decembra 1883. št. 99. smo tudi opomnili, naj bi se železnica boljše zavarovala, in da bi c. k. glavarstvo pregledalo, ker pri Divači je siino dosti takšnih nevarnih krajev, da lahko živina na železnico pride, dotični g. župan je tudi svojo dolžnost storil,
Domače in razne vesti.
Imenovanje* Inženir pri „c. kr. pomorskem oblastvu g. Alojzij Sestan, bil je imenovan nadinženirjem pri istem oblastvu.
Mil. škof dr. Glavina se je v
četrtek odpeljal v Ljubljano, da pozdravi novega kranjskega škofa.
Slovanska čitalnica v Trstu*
Denes zvečer bode koncertiral orkestar na čitalničnem vrtu. Nadejati se je prav mnogo obiskovalcev.
Tržaške novosti:
Cesar, kralj, viša gimnazija. V poročilu za šolsko leto 1883/84., ki se je končalo 15. t. m. priobčuje vodja g. prof. Hofmann jako zanimivo razpravo »o solnčnih in lu-n inih zamrakih omenjenih ter opisanih po grških in latinskih pisateljih v starem veku*. Iz tega poročila pozvemo, daje obiskovalo gimnazijo konec druzega poluletja 403 učencev raznih narodnosti in ver. Nemcev 138, Talijanov 128, Slovencev 117. Grkov 14 in Armencev 6; katoličanov 327, evan-geljcev augsburškega izpovedanja 16, hel-vetiškega izpovedanja 9, anglikana 2, pravoslavnih 16, izraelitov 28.
Razvrščeni po domovini: bilo je 22o Tržačanov in okoličanov, 71 Primorcev, 77 iz druzih dežel cesarstva. Iz vnanjih držav jih je bilo: 4 izvNeinčije, 2 iz Italije, 6 iz (irške, 5 iz Švice, 4 iz Anglije, 6 iz Rusije in 10 iz Turčije. Zrelostni izpit jih je delalo 24, izmej katerih so bili trije odlikovani iu ostali so prebili izpit dobrim uspehom.
C. k. akademija za trgovino in Irodar-stvo. Poizvedeli smo iz poročila za mi-nolo leto 1883/1884, da je obiskovalo ta velevažni in prekoristni zavod 138 učencev, in sicer 131 Avstro-Ogrcev in 7 vnanjcev; po veri: 120katoličanov,5 evan-
E DINOST
geljcev, 8 pravoslavnih (starovercev), 18 izraelitov, 2 pa brez veroizpovedanja.
Za ravnatelja pomočnih uradov na magistratu imenovali so Viktorja Giuliuzzi.
Tržno preiskavanje v ravno pretepenem mesecu juniju. Mestna oblast za nadziranje tržnih slvari zaplenila ter uničila je v juniju 303 kg. spridenih rib; 16 ribČem naložila globo; 2 zaboja sardel izvrgla; uničila 180'la kg. marelic, 11 kg. hermc-linc, 5 kg. sliv, 120 kg. črešenj, 10 klgr. ribezlja, 13 kg. višenj, 36 kg. jabolk, 129'-' kg. hrušek, 699 kg. gob, 1 kg. salate, 4 kg. kumar, 20 kg. raznega sadja, 8 goiid limonade in 5 sodčekov slanik. Mleko se je preiskovalo 51 krat, pa v selej dobro spoznalo. O 159 preiskavah v krčmah, kavanab, žganjarijah, pekarijah in branja, l'ijah našlo se je vse v najboljšem redu; v eni ljudski kuhinji odvzelo se je nekoliko makaronov in v eni drogeriji nekoliko zdravil. Pri 89 mesarjih in 16 prodajav-cih povojnine bilo je vse v redu, samo jednemu so odvzeli '1, kg. gnjilega mesa in pri drugem lsl4 kg. salam. Razglabala se je tudi voda, surovo maslo, začinjeno sadje itd. in se dobilo le pri 4 malih partijah spridenega surovega masla.,
Stalna razstava za obrtnijske in umetniške iidelke se je odprla danes v mestni hiši Št. 29 Gorsia Stadion. Za obiskovanje bode odprta vsak dan od 10. ure dopolu-dnedo 5. popoludne. — Prve tri dni, t. j. 19., 20. in 21. t. m., in tako tudi vsako sredo, bode se pobirala od obiskovalcev vstopnina z 20 kr.; vse druge dni pa bode vhod brezplačen. — Vstopnina se bode rabila v nakup raznovrstnih razstavljenih izdelkov za posebno zbirko. Stvar ni nič posebnega in bodetudi težko kaj posebno povzdignola malo obrtnijo katerej je namenjena. —Cez par let bomo govorili, ako poprej ne jerja vsa ta Raskovičijada.
Zlobni dečaki vrgli so vtorek popoldne pri sv. Andreju 7 letnega učenca Ivana Žerjava brez vsacega povoda v morje, ki si je padši na kamen izbil dva zoba. — Ubožčka sta rešila iz morja dva gospoda ter ga peljala na njegov dom.
Ubogi šareči tudi ti nisi varen nagle smrti, in tudi tebe zadene — kap. V sredo dopoldne na trgu pred bolnico je pal konj necega zasebnika nagloma mrtev na tla. Odvedel je nesrečno mrhovino konje-derec.
Ogenj je bil nastal včeraj zjutraj o petih v g. Ignac Hagenauer-jevej konjenici v via Remota vsled razpoka petroljske lampe. Dasi tudi so bili ognjegasci naglo prihiteli, opeklo se je vendar 18 konj več ali manje; jeden je precej poginil, 3 so poginili še dopoldne in drugih 7 je še v veliki nevarnosti. Lastnik ima mnogo škode kajti konji so bili dragi in vrlega ple* mena; govori se o škodi f. 14.000, a hlev je bil zavarovan za f. 400.
Vsled izredne grozne vročine umrl je s St. Petru, kjer so zdaj vojaške vaje, vojak na presolnčanji, druzih sedem je pa nevarno zbolelo.
Tudi tu v Trstu je predvčeraj 25 letni mornar angleškega parnika »Germain« nagloma zbolel. Javil se je slučaj precej pomorski oblasti, ki je dala povelje, da nesme nikdo s parnika na suho, dokler ne pride zdravno opravilstvo, in ko je to prišlo na parnik, spoznal je zdravnik, da je mornar zbolel na presolnčanji, ter za-ukazal, naj se nemudoma prenese v bolnico; ali prinesli so reveža tja uže kot mrliča.
Tramway na paro v Gorico in cez Kras na Vipavo utegne torej vendar postati resnica, kajti načrti so uže potrjeni in se črta v kratkem še konečno pregleda. Upanje, da se stvar vresniči, nam daje tudi to, ker so se začeli zdaj tudi tržaški milijonarji za stvar potezati, mej njimi posebno g. H. Rieter, ki ima v Polih pri Ajdovščini več fabrik, katere je namenil se povečati, ako se Tramway napravi v Ajdovščino.
Policijsko. Necega fakina spečega na ulici je neznani tat skoro popolnoma slekel, pobral mu je tudi uro in verigo. Policija je zasačila nekega lopova pri tem, ko je ravno nekemu železniškemu fakinu vlekel uro iz žepa, — druzega zopet pri lem, ko je pijanemu mizarju ukradel klobuk raz glave. — Neznani tatovi so vdrli vsta-novanje necega mornarskega častnika v Via Con ti in mu odneuli vso obleko; morda prav tisti so vdrli v sobo, kder je spal nek mizar iu mu tudi odnesli obleko in vse kar je imel odnesljivega v sobi — 19 letnega fakina Franca M, je policija zaprla, ker je vkradel par čevljev, in drugega fakina ker je vkradel eno vrečo moke v mlinu Economo. — Policija je zaprla 6 potepuhov brez dela in 4 malopridne ženske, zarad nemoralnega vedenja na ulici.
Gospod Cjuro Vuekovit* nam javjja pismeno, da se je odpovedal pred-
korak Sokola* ~ Mi obžaljujemo ta
Vabilo k veselici, katero priredijo slovenske srednje Šole (celjska in goriška gimnazija,koprska pripravnica, ljubljanska gimnazija in pripravnica, mariborska pripravnica, novomeška in tržaška gimna-
zija v Sevnici v sobanah gosp. Ibelja, dne 15. ovgusta l£84. Polovica Čistih dohodkov je namenjena »Narodnemu domu«, polovica »Miru«. Vstopnina 50. kr. Program: A. Beseda 1. Dijaška Zaje. 2. Slavnostni govor. 3. Hrvaticam 4. Ti-čica (Čveterospev Majer. 5. Petelinčkova ženitev (šaljivi zbor Hajdrih. 6. »Otok«, samospev za tenor, poje g. Pogačnik. M. Fubad. 7. Nočna rosa Sochor. 8. Lahko noč (Čveterospev Hajdrih. 9. Jutro dr. Ipavic. 10. Naša zvezda .Hudovernik- B. Ples.
ljubljanske novosti. V Ljubljani so v nedeljo slovesno praznovali obletnico bivanja Nj. Veličanstva v Kra-njskej. Zjutraj je bilo v Ijudskej kuhinji prav izvrstno pogostenih okolo 4UU ljudi; popoludne pa se je slovesno odktila v Vodmatu na hiši župana, vrlega gospoda Bavdeka, spominska plošča, na katerej je umetno vrezan ta le napis: Njeg. c. in kr. apostolsko Veličanstvo Franc Jožef I. presvitli cesar avstrijski blagovolil je bil v 13. dan meseca julija 1883. leta o vese-Iern godu GOOletne združbe naše kranjske dežele s prevzvišeno habsburško rodovino na tem mestu prijazno sprejeti poklon čestite duhovščine sv. Petra in pozdrav meščanske občine pod načelstvom Martina Bavdeka, nje župana, kateri je v spomin vesele dogodbe ta kamen postavil 18H4. leta. Te prekrasne slavnosti vdeležil se je ljubljanski »Sokol«, čitalniški pevski zbor, veteransko društvo z godbo in mnogo drugih gostov iz Ljubljane in okolice. — Govoril je župan Bavdek, dvorni svetovalec grof Chorinsky. dež. glavar, grof Tburn in okrajni glavar gosp. Mahkot. Slavnost je bila vredna namena.
Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski Šoli. Tak je naslov literarnemu delu, ki je pričelo izhajati v »Učiteljskem Tovarišu« dne 1. junija t. 1. Delo izide pozneje v posebnej knjigi. Opozarjamo gg. ljudske učitelje na nje, ker je »unicum« v tem obziru in ki bo gotovo dobro služilo svojemu namenu. Spisal je je g. Gradimir, učitelj v Lokvi.
Odkritje Amerike tako se zove 43G strani obsežna v lepej slovenščini pisana po H. Majerju predelana knjiga poučna in zabavna, ki v obliki zanimivih povesti razlaga, kako se je našla in obljudila Amerika. Oblika in tisk krasen. — Knjiga je izšla in se dobiva pri Ig. pl. Kleinmayer in Bamberg-a v Ljubljani in stane trdo vezana f. 160. — To jako poduč-Ijivo berivo je vredno naročbe.
M© v Ameriko, povest Slovencem v poduk po resničnih dogodbah sestavil in spisal Jakob Alešovec, tudi je prav podučljiva povest, posebno za tiste, ki vedno sanjarijo o Ameriki. Knjiga obsega 230 strani in stane trdo vezana le f. I-—. Priporočamo jo si. občinstvu.
Urajčeve 'Narodne biblio teke- sta izšla te dni 11. in 12. snopič. V 11. zvezku se nahaja zanimiva povest «Za kruhom® od P. Miklavca, v 12. pa spisi Andrejčkovega Jožeta. Krajčevo podjetje podpirajmol
Kolera. V Marsilji je umrlo za kolero:
14.	t. m. 68 osob, 15. t. m, 69, 16 t. m. 54 osob, v Tulonu je 14. t. m. umrlo 14 osob,
15.	t. m. 24 in 16. t. m. 30 osob.
Dr. Kcck piše o koleri to-le: »Kolera se razširja posebno če se zbirajo ljudje v družbe: brezizjemno skoraj se kolera zatrosi po neposrednem dotikanju z ljudmi ali s predmeti, katere nosijo. Ob času, ko vlada kolera, živeti se mora redno, kajti skušnja uči, da slabo prebavljanje kolero pospešuje. Toraj se treba varovati nez-mernosti v jedi in pijači, težko prebavljive jedi naj se opuste, sploh vse, kar pospešuje drisko; ko se prikaže slednja, naj se pokliče koj zdravnik. Uživati se ne sme nobena reč, katera prihaja iz hiše, v katerej je bolnik za kolero; sumljivi živež in osebito mleko se mora pred uživanjem skuhati. Vsaka vrsta po človeškem de-tritu onesnažene vode naj se odstrani. Voda dvomne čistote naj se ne uporablja, tako tudi ne voda iz srednje globokih vodnjakov, iz mlakuž in tolmunov, ali iz lijakov. Posebno nezdrava je voda, katera je po detritu za kolero bolnih onesnažena, voda, s katero so se čistile sklede ali perilo, naj se ne izliva v vodnjake ali v tekočo vodo. Dobiti se more po polnem čislu voda. Najboljše je da se vselej skuha. Ta pravila ne veljajo samo za pitno, temuč tudi za rabno vodo.
Kal kolere, če se jedenkrat zatrosi v vodo, zatrosi kolero vsem onim kateri rabijo to vodo, naj uže z njo perilo perejo, ah si pripravljajo jedila, ali da se umivajo ž njo. Vsekako pa more biti za kolero oboleli prava zalega za to epidemijo, za tega delj se morajo bolniki za kolero odstraniti, da ne pridejo z drugimi, nego z oskrbujočimi jih osebami v dotiko. Mnogoštevilni zbori,semnjf. cerkveni shodi itd„ naj se ne više. Jesti in piti se ne sme v onej dvorani, kder kže za kolero bolni; njihovi odpadki naj se ujemo v posode, I
v katerih so fenične razkrojne. Vse po odpadkih onesnažene posode in druge naj se očistijo z suno cunjo, katera naj se potem sežge. V sobah kder so ležali bolniki za kolero, naj šest dni nihče ne stanuje. Osebe, katere so bile v dotiki z bolniki za kolero, naj si zmivajo roke z milom in Acide phenique. Trupla naj se takoj odstranijo. Pokopljajo naj se mrliči kolikor možno priprosto, spremstvo pa naj se ne pusti v hišo. Reči, katere so rabili bolniki za kolero, naj se desinfl-cirajo. Perice naj perila od bolnikov za kolero ne vsprejmo prej, dokler se ni dobro desinficiralo. Razen teh preservativnih sredstev ni drugih znanih, tudi takih ne, katera bi se mogla priporočati«.
0 letini dohajajo razna poročila. V avstrijski polovici kaže žito le v severnih krajih dobro. Na ogerskem pa se nadjajo prav dobre letine toliko za žito, kolikor tudi za vino. Na jugu Avstrije ne kaže ne žito ne vinska trta nič prav dobro. — iz Amerike pa dohajajo poročila, da bode letos Amerika imela toliko žita, kakor ga ni še nikoli imela. Iz tega je sklepati, da žito v obče letos ne bode drago.
Nesreče. 16. t. m. je iz tira skočil železniški vlak mej Manšestrom in Shef-fieldom, ker se je os zlomila, ter se pre-vrnol na cesto. Dvajset osob je ostalo takoj mrtvih, trideset pa je bilo ranjenih.
Gibanje prebivalstva avstrijskega je
bilo po poročilih statističnega osrednega opraviteljstva v letu 1883. neugodno. Rojenih je bilo 858.832 nasproti 873.522 predlani, tedaj za 14.690 ali 1.6S°/0 manje. Porok je bilo 176.006 nasproti 183.378 predlani, tedaj manje za 7.3U2 ali 4.01°/o; sicer jih je pa res tudi manje umrlo, nego predlani, namreč C/7.337 nasproti G86.851. Slabe gospodarstvene razmere 1883 1. upi j vale so največ na tako znatno zmanjšanje ženitev, se ve, o bornih zaslužkih životarečemu samcu se ravno ne ljubi, da bi mislil na ženitev. — Pregle-uimo tu nekoliko za posamezne kronovine jalto različno gibanje. Na Dolenjem Avstrijskem so se zmanjšale ženitve le za 0.13'[o, rojenih pa je bilo za 0.45°)0 več nego 1882. 1. in umrlo jih je tudi za 1.83*l0 manje nego predlanskem. Prav tako je bilo nekoliko več rojenih, precej manje pa jih je umrlo na Kranjskem, v Primorju, Istri in na Tirolskem. Najžalostneje so bile razmere na Češkem in Moravskem. V teh deželah so se zmanjšale ženitbe za 12G3, rojstva za 5388, umrlo pa jih je 478» več. Zelo znatno je upalo število ženitev na Gališkem, to je od 5G.314 leta 1882. na 49.540 leta 1883, tedaj za 12'f,. — Izmed srečnih rojstev je bilo 734.691 zakonskih in 124.141, nezakonskih otrok. Po rojstvu se je ljudstvo največ pomnožilo v Irstu, na Dolenjem Avstrijskem, v Sudetih in Karpatih; v planinskih pokrajinah pa najmanje.
Rešil se z ubegom. Bil je vroč in soparen dan 4. julij v Marzelju, rado se je sedelo pod arkadami kavaren srebajo hladilna krepčila. Tako sede poročevalec angleških novin »Daily News« zagleda priti štirizdravsvtene vojake nesoč človeka napadenega po koleri. Bili so upehani in žejni, postavijo nosilo na tla in sedejo, da bi se okrepčali s hladilno pijačo. Videti to malomarnost bolnik se ujezi, vrže odejo z sebe ter ubegne na vso moč tekoč tako, da ga preplašeni vojaki niso mogli dohiteti. Prijavili so dogodek zdravstvenemu opraviteljstvu, ki pošlje še tisti večer zdravnika k bolniku; ali ta je bil mej tem popolnoma ozdravel, kajti v silnem begu bil se je dobro segrel in izpotil in to mu je pomoglo.
Dobro delo nosi obresti. Gospodlčina Fani Porter je poštarica v nekem majhnem mestu v državi Kentucki. Pred več leti je prišel na pošto star mož, podoben kakemu klatežu, ter je prosil poštarico, naj bi mu dala malo jedi, ker je lačen. Ona ga je poklicala v kuhinjo, dala mu kave in kar je imela pripravljenega. Pristavila je tuui, če ne more dobiti dela, naj le še pride, nekoliko ima vedno za lačne ljudi. Ivo se je mož nasitil, rekel je: »Vi ste tako mladi in lepi, a še boljše je to : Vi ste edina živa duša, ki je od več let sem prijazno z mano govorila. Ljudje pravijo, da se mi pamet meša, a to ni res. Zapišite mi naslov na listek, še boste čuli omeni.«. Gospodičina Porter je smehljaje spolnila beračevo željo, v zadnjih dneh pa je prejela iz sodišča naznanilo, daje njej omenjeni čudak zapustil vse premoženje, več tisoč dolarjev s hišo in veliko vrednim zemljiščem.
Rabelj na popotovanji. Grški časnik «Stoa» naznanja, da je grška vojna ladija •Parilos« dobila ukaz, naj odjadra v Nau-plio, da tam vzame na krov rablja, njegovo guilotino in vojaško stražo ter obišče razne primorske kraje. Na Grškem se namreč smrtne obsodbe izvršujejo le meseca julija, da rabelj, ki je v kraljestvu edini, nema preveč potov, i da ni preveč stroškov. Obsojence prepeljajo v pomorska mesta, kder jim rahel glave seka. Ko je grška vlada pred nekoliko leti iskala novega I rablja, ni se hotel nobeden oglasiti za to I
žalostno službo. Vsled tega je pomilostila necega k smrti obsoienega hudodelca ter ga imenovala za rablja. Da pa ne pobegne, zaprt je v Naupliji, i ko popotovanje nastopi, stražijo ga vojaki.
Veliki knez Konstantin odvrne veliko nesrečo. 2. t. m. je bilo gledališče v Valti na krimskem poluotoku polno poslušalcev. Mej igranjem kar naglo razplamte plinove luči in razširijo po vsem gledališči požarni duh. Občinstvo j-? mislilo, da so popokale plinove cevi ter se z velikim krikom zavalilo proti izhodom. Zdaj pa vstane pričujoči veliki knez Konstantin, kije mirno v dvornej loži sedel, ter s krepkim glasom mej begoče občinstvo zaklical: »Ostanite! Nič se ni zgodilol Ne ganite se!« In občinstvo je obstalo kakor na ukaz ter se ozrlo v velikega kneza. On je potem ukazal, naj se petelini bolj zapro. To se je zgodilo iu odslej so gorele plinove luči, kakor navadno. Občinstvo je pomirjeno zopet poiskalo svoje prostore in igra se ije brez daljnega motenja izvršila. Da ni bilo v gledališči velikega kneza, zgodila bi se bila skoraj gotovo velika nesreča.
Boj Z steklim volkom- Iz sv. Petra na HrvatsKem se piše. Na pašniku blizu vasi Podgajice so otroci pasli gosi, ko nanaglo skoči velik volk iz gozda, plane na naj-bližnjega majhnega dečka ter ga nevarno rani s tem, da ga vgrizne v vrat ter mu odtrga vso kožo od čela navspodaj. Ko otroci zaženo krik, prestraši se volk ter beži proti sv. Petru, kder naleti na krdelo ljudi vračajočih se iz cerkvenega opasila, napade neko ženo ter jo nevarno vgrizne. Od tod se jeobrnol volk proti vasi Kalnik, kder je dvajsetletnega fanta Jurija Ko-vacko od zadaj napadel, na tla ga vrgel ter ga na vratu in obrazu hudo ranil. To je videl Kovackega svak, kmet Katanič, priskočil je, zgrabil volka za zadnje noge, vzdignol ga k višku, volk pa ga je pri tej priliki v meča vklal. Mladi Kovacko naglo vstane, in če tudi ranjen, priskoči in pomaga svaku, da volka ukrotita. Katanič izveleče svoj pipec ter ga zasadi volku v desno oko. Ali volk se Še enkrat oprosti, napade Kovackega, razmesari mu noge in odgrizne srednji prst. Zdaj se vrže nanj zopet Katanič ter ga z ostnatim kolom usmrti. Volka so prinesli v občinski urad v sv. Peter, raztelesili ga, v goltancu našli Kovackega prst, a našlo se je tudi da je volk stekel. Ranjene so prepeljali v Vukovac k pastirju Namčiču, o katerem ljudje verujejo, da ozdravlja steklino, ker je uže mnogo ljudi ozdravil ter ima zarad tega dovoljenje od gosposke, da sme ozdravljati steklino.
Pogumen igralec. Navadno razvajeni lahkoživni igralci svoj mogočni pogum le na odru kažejo, v resnici pa so boječi v nevarnosti. Toliko bolj hvalevredno se bete to le poročilo iz dolenje-bavarskega Novegamesta: Dne 2. t. m. šlo je 18 Šolarjev iz šole domov; morali so čez deročo rečico Valdnab z brodom, ki gaje kormil 15 letni deček. Sredi reke se prevrne brod in vsi otroci zginejo v deroči vodi. K sreči je bil poleg vode igralec Emil Villefort, rojen Štajerec iz Gradca, ki biva več časa uže v onem mestu; neustrašeno se vrže v deroče valove rešit kolikor mogoče nesrečnih otrok, in res mu se posreči s pomočjo jednega tja prihitelega ognjegasca 13 otrdk oteti nemili smrti v valovih. Pet njih pa je požrla grozna voda.
Res, prav amerikanska je mod Istina za cucke! U Novem Jorku v gorenjem delu mesta, napravila je neka modistina eleganten zavod za izdelavanje suknjič, živo-tničkov, ogrinjalcev, kapic za — raznovrstne pse. Ker je mnogo devic starih in mladih, ljubečih cucke in pa zelo bogatih, dela modistina dobre kupčije. Prodaje svoje izdelke po 5—50 dolarjev.
V okolici Lecce, V dolenji Italiji, dogodila se je te dni pregrozna nesreča. Kmetič Šel je na polje delat, proti polu-dne prinese mu obed mlada njegova žena z enoletnim detetom v naročji. Dete Položi blizo pod košato drevo v senco, čez malo časa zapazi mož, da se dete krčevito zvija in giblje, stečeta oba k detetu in na nepopisljivo svojo grozo vidita rjavega gada v ustih detinih. Mož prime gada°z roko in ga nagloma iztrga iz detinih ust. toda o, neizrečena groza ! — ž njim vred pa tudi drob svoje ljuba jedine hčerke. Videti to, mož hipoma zblazni, prime srp in odseče ž njim ženi glavo, potem je začel rjovoti in tekati okoli po polju; bil je besen in komaj so ga sosedje vjeli ter ukrotili in zvezanega odpeljali v mesto Lecce.
Zelen psiček. Zeleni pes! vzklikneš, dragi čitatelj, in zmajuješ z glavo rekoč, ka se meni poročevalcu vsled hude tržaške vročine meša, ^ ali pa, ka sem toliko hudomušen, da čem s tabo norce briti. Ne, dragi, ne meša mi se še, niti nisem tako hudoben, poročam le, kar sera po drugih novinah sam zvedel tudi tebi, da bi z mano vred občudoval narave Čudež. Pa, g. Vozelj v Slatini na slovenskem Stirskem, ima angleško buldogo, ki mu je te dni 10 mladičev povrgla iu izmed teh
EDINOST.
je najkrepkejši in nijveči — ze|i»n. Di-li je to resnica, utegnil bi povedati lastnik psice sam-
GosuoflarsKe in trgovinske stvari.
Nekaj o liovošegnih bankah.
(Dalje in konec, glpj št. 5G.)
Za kmete in rokodelce se dosedaj ni na^ia še nobena državni podpora ne direktna ne indirektna, pač pa so se vedno zavračali na lastno pomoč. — Ta lastna pomoč je obstala v tem, da so se ustvarjale za kmete založne na deželi, za rokodelce pa posojilnice v mestih. Založne sploh povzdigujejo duh vzajemnosti in se v zadnjem času povsod, ši pri nas ne Primorskem prav dobro razvijajo. A da take zalužne dobro napredujejo, treba je, da so vsi u lje kolikor mogoče enega zanata in da je založna omejena, posebno na kmetih, le na en okraj. — Vsaka dobro osnovana založna je osnovana na vzajemni kredit in na vsajemno garancijo. — Prav ta vzajemnost pa terja, da se udje mej seboj poznajo, da se vsi brigajo po svojih močeh za prospeh založne in da so si torej kolikor le mogoče blizo. Takozvane popularne banke v mestih so preobširne, one so bolj akcijska društva; ali prave založne se omejevajo na posojili le mej lastne ude in ta posojila so le majhna od 20 k večemu do 200 gld., ona imajo služiti v prvej vrsti v odpravo oleruhov in pa za nakup v poboljšanje kmetije potrebnih stvari. — Take založne ne dajajo Bog si zna kakih dobičkov; a tudi rizike je pri njih čisto malo in to daje takej Taložni prednost pred vsako banko. — Navada jj tudi, da se dobički iz založne ne dele vsako leto, ampak da se ti dobički
Erištevajo kapitalu. Na tak niičin raste apital in družabnikom založne je to najboljši šparavec. — Tako male založne se solidarno garancijo bi morale obstati povsod na deželi, v vsakem večem kraju, ali pa vsaj za vsak okraj po ena ali dve. V Trstu se je na tej podlagi začelo delali. Mi imamo tukaj v t rž. okolici zdaj več takih založen in kder jih Še ni, tam je najboljša nada, da se ustanovć, tako mora priti do tega. da bode imela vsaka okoliška vas svojo založno in posojilnico z solidarno neomejeno zavezo in z nekoliko obšunejim delo-Krogom. Kadar pa bodo vse te male založne {okolo 9) uže osnovane, potem se silna potreba sama ob sebi pokaže, da se v Trstu osnuje jedna veča hranilnici in posojilnica; saj ta bi delala potem lehko popolnoma varno, kajti ne bi jej bilo niti potreba posojevati osobam direktno, ampak bi mogla absorbirati male založne v okolici, v Istri i na Krasu,
To smo le mimogredć omenili, a naš glavni namen je bil kaj druzega; mi smo hoteli reči, da bi država sama morala takim založnam posojevati kapitale po najnižjej ceni, in potem bi mogle založne Še le prav dobro napredovati, ter neizmerno koristiti kmetijstvu in obi'tnijl! To smo uie pornej omenili, ko smo govorili, da bi se rnjSe odvzelo židovskim bankirjem previlegije, a kmetijstvo in obrtnijo pa podpiralo z vsakim le mogočim sredstvom.
Glede vsega tega, kar smo v tem članku dosedaj razložili, pridemo konečno do teh le nasvetov in ukrepov :
1.Privilegije	za izdavanje bankovcev naj se odpravijo prej ko prej.
2.	Namesto bankovcev, katere dajejo in garantujejo banke, izda naj se le državni napirni denar, katerega garantirajo vsi državljani.
3.	Na Dunaji naj se napravi državni zavod, katerega podružnice naj bi bile vse c. kr. pošte in kateri zavod bi imel nalog posredovati na najlažji in praktič-neji način ves denarni promet.
4.	Postavno naj se prepovć zadolževanje kmetij, ali pa naj se tako zadolževanje omeji, in sicer tako, da bodo mogli v bodoče kmetje le solidarno zadolževati se s posredovanjem založen in enakih zavodov.
5.	Osnujejo naj se povsod male založne za male posestnike in obrtnike in veče posojilnice za veče posestnike. Tem založnain in posojilnicam n»j bi država dovolila kredita od 200 do 400 milijonov goldinarjev po 2 do 3%, 'n tako. da bi male založne vsako leto odplačevale, bolje rečeno, polagoma amortizirale svoj dols. Ta amortizacija naj bi se vršila 30 do 40 let tako, da bi bilo zadosti, da bi založne odplačevale vsako leto po l'/, do 2"f0 na kapital in tako izplačale kapital brez vsake težave.
To bi bil radikalni in edino pravi način, kako pomagati kmetu in rokodelcu, to bi bilo po nekakem spopolnjenje zadružneea živenja v raznih društvenih razredih.Vpeljale so sezadrueev namen,da
se varuje rokodelstvo, ta način varstva naj se raztegne tudi na kmetjstvo, a zadruge bodo še le potem posebno uspešno dr*l »le, ako jun drž»va priskoči na pomoč tudi s kapitalom, katerega potrebuj« toliko kmetijstvo, kolikor rokodelstvo, da inore vspešno napredovati. Država naj polagoma odstrani privilegije mogotcev, bankirjev in drugih finančnih baronov, a pjdpira naj delalne stanove, s t°m bode množi;* realne vrednosti, množila tudi občno blagostanje, in na naj-igurnejM način odstrani vsako nevarnost soc j i-lizma, kajti socijalizem je le nanstopek popolnega ubožanja sredtiih in nižih stanov, nakopičenja vsega bogastva v rokah židovskih bankirjev.
Postavite vse socijalno živenje zopet na krUtjansko a,i človečansko podlago, p t hode odstranjena vsaka nevarnost za državo in človeško društvo. Ako se bode pa na eno stran nadaljevalo z odgojevanjem najkrutejše plutokracije, pospeŠavala se bode na drugo stran zmaga prekucijskih, socialističnih prizadevanj in pabnolo Človeško društvo v največe gorje.
Pozor torej, dokler je še mogoče, da se struga pripravi preteČej povodnjl, da Odteče brez posebne škode.
t
Ivan Doltnar, c. k. učitelj, podaje vsein sosodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je danes ob 1 uri popo-ludne njegov preljubi sin
Ivan
dijak 2. gimnazijalnega razreda po kratkej bolezni v Gospodu zaspal.
Trst, 18. julija 1834.
Tržno poročilo.
Kata — malo prodaje; pri vsem tem pa so cene še precej trdne in tendenca dobra. Prodalo se je 1500 vreč. Rio po f. 49 do f. 66, — 500 vreč Santos po for. 56 do f. G0, — Java velja f. 66 do f. 68,
—	Moka f. 97 do f. 106, — Portorico for. 8G do f. 105, — Ceylon plant. od for. 75 do f. 120.
Sladkor — sopet prav mlabova kupčija, akoprem se je v začetku tega tedna mislilo, da se cene vzdignejo. Prodalo se je 4000 vreč sladkorja po f. 22 do f. 26'14.
Sadje — malo kupčije, cene vsaki dau slabše. Pomeranče, limoni f. 3 do f. 7M,,
—	mandlji f. 85 do f. 88, — rožiči novi f. 5 do f. 7*l4. — fig« v vencih f. 10 do f. 12. —, opaša for. 10 do fr. 15, — cvebe navadne f. 8 do f. 10, — Eleme f. 12 do f. 20, — Sultanina f. 15 do f. 34.
Olje — malo kupčije, cene za jedilno slabše. Jedilno stane f. 42 do f. 46, — namizno f. 6S do f. 86, bombažno f. 34 do f. 39.
Petrolje — §e vedno stalno na f. 9*14. DomaČi pridelki — fižol f. 7'J, do for. 12 po kakovosti, maslo f. 86 do f. f. 98,
—	še precej iskano.
Žito — malo kupčije, cene šibke. Pšenica ruska f. 9'!^ do f. 10, — koruza podonavska in levantinska f. 7 do f. 7'(a.
Les v dobrem obrajtu. Deske koroške f. 54 do f. 94, — štajerske f. 62 do f. 64,
—	škurete koroške f. 40 do f. 72, štajerske f. 43 do f. 52.
Seno — še precej obrajtano. Dobro konjsko velja f. 1.40 do f. 1.90.
Borsno poročilo.
Borsa je mlabova, skoro nobenega posla; pri vsem tem pa so kurzi državnih papirjev ostali jako trdni.
Dunajska Borsa
dne 15. julija
Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 55 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 * 55 »
Zlata renta......1C3 » 10 »
5*/, avst. renta .... 95 » 75 »
Delnice narodne banke . Kreditne delnice . . . London 10 lir sterlin .
Napoleon......
G. kr. cekini.....
100 državnih mark . .
854	»	—	»
301	»	30	•
121	•	75	»
9	.	67	»
5	»	76	»
59	»	55	.
OGLASI.
Jedan mladic, S
kudi odliSnije slovenske obitelj u Trstu jeftini stan i obskrbu. — Pobliže se može saznati u tiskarni g. V. Dolenca.
Najbolje in najcenejše
IPOHIŠTVO
liki	v bogatel ibirki pri
® IGNACIJU KRON
TRST
"Vi« al "JToatro 1
(Tergesteo).	1--4
Ilustrirani ceniki te poSljejo j-[| kamor koli brezplačno in franko.
1884.
razstava v Kalkuti (diploma e kolajno).
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjedi njenih držav Ameriških.
DoseŽni uspeh: vsakorina neraipo-ložpost, neprebavlji-v ost, kolika, glliste, krvavio«, (hemoroide), povračljive mrilioe , vodenica pranioi, lenost. slabost, čišćenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. — Z vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejanju I
Da bi dobivanje leka olajšal zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnice, sladičarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.

M
G. le. priviligirano društvo
Alojzija Mayer-jeva
trgovina piva v STE-LENICAH v Ljubljani
priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic.
Garantira se gest mesečna obstojnost tega piva.	14-24
eeeeeeeeeeeeefe
Priporoča se od nuj-Tirvih zdravnikov strokovnjakov tujih in domačih, kot najnsppŠn^jo vodo grenčico vplivajoč) na čiščenje krvi in na ono želodca. — Zamore se je vsak čas dobiti svežo po vsph trgovinah z mineralnimi vodami. 9—10 L istniki
Bratje Loser
v Trstu.
Hlatilnlce ^
SLAMOREZNICE |jj| in	4-6 H
% Ž1T0ČISTILNE STROJE Q
fs oddaja po strogo fabriški ceni ffl 11
J. C. Demšar
n
)
Mj Železniki (Eisnern-Oberkrain).
m ISf
m
j
opolno Ozdravljenje
IN u HITRO
vseh bolezni na iivolh, epileptičnih
IN SKRIVNIH
po tnojej edini metodi. Plačati ni treba poprej dokler ni dotični popolnoma oidrtLvil.	11—25
Dr. prof. A. MALASPINA
ud mnogih učenih društev
106, FAUBOURG S. ANTONIE 106,
PARI8. Posvetuje in zdravi ee pismenim potem.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Zelod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(20)
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu vlekami E. Zanetti i O. B. Rotiš, Q. B. Faraboschi in M. Ravasmt. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter Zitcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo 'Saša če se rabi, pa mine po-volnem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo »cvetu zoper (V»r«tv. znamknj trganje po dr Mali&un s zraven stoječim znam en j enem; 1 steklenica 50 kr.
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost vratobol,
Srsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr [oristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	20—20
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustite in bezgavne otekline 1 stekl. C0 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne Krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu popreŠati in so se uže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah il 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Ra2poŠillava se le Jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše ?e takoj v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnkoczy-ja na mestnem trgu v iujubljant.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC.
Nova tiskarna V. DOLENC v Trsiu.