108
„DOM IN SVETi' 1889, štev. 5.
zavijem jo tja, nabijem puško, ustrelim in ,morto!' zavpijem,   zadenem  ga čez
ramo zajca m, in
He, Barba, to bo,
to bo! Onadva bodeta kar gledala in strmela in čudila se, češ: ,Francek Kr-želj, ta pa, ta!'«
Konec je bilo razlaganju. In Barba? Nič prav pri volji ni bila dati zajca, toda, kaj je hotela? Saj se jej je moral smiliti mož, če bi imel priti v toliko sramoto, da bi vpričo take gospOde ne imel ničesar domov nesti. Vse eno je pa tudi, če snesta zajca v nedeljo ali pa v ponedeljek; en dan bo starejši, sicer nič.
In Barba je dala zajca.
Francek Krželj pa ga je pograbil z vso radostjo uboge svoje duše in halo! — naravnost proti Pešivnici jo je mahnil ž njim. Luna je svetila in kot smeje se krasno obsevala kasnega lovca. Vse tiho je bilo v okrogu, le tu pa tam se je zglasila kaka nočna ptica sledeč plenu svojemu. Da je imel Francek Krželj puško pri sebi, posvetil bi jej bil presneto ter pokazal, kaj se pravi kvakati in vpiti, kadar molči vse drugo; a ni je imel puške! Urno je stopal Francek, kar je mogel, da bi bil le tem prej zopet
doma. Zajec' mu je visel čez ramo in Francek se je pri luninem svitu sedaj pa sedaj radostno ozrl nanj ter ga včasih i pobožal z desno svojo. Zrl je v ubitem zajcu jutrajšnji plen svoj, svoje veselje in nado.
Ne bomo spremljali moža celo do gozda in spet nazaj, kajti to bi ne bilo prav nič zanimivega. Omenjamo le, da je bila ura blizu na dvanajstih, ko je Francek Krželj odpravivši svojo stvar, legel k počitku. Malo je bil še prej pokaran : da tako pozno nemir dela po hiši, da bi vsega tega ne bilo treba, itd., a vse to je povžil Francek z mirno dušo in neizrecno slastjo, tako, da smo lahko prepričani, da je bil vkljub vsemu zadovoljen tisti večer. Saj je tudi smel biti. Jutri se pokaže svetu njegova lovska spretnost. V prvo bo pomeril, v prvo ustrelil in »morto«! — Ena misel je sicer bila, ki je kalila Kržlju ob takem spominu samo-veselje in zadovoljnost, namreč: kaj pa, če bi onadva spoznala zajca, da je že prej ubit? A i te misli se je vedel Francek urno znebiti. »Gospoda je gospoda«, dejal je pri sebi, »zajca ne pozna drugačnega, nego-li na krožniku!« (Konec.)
Tožbe.
i.
pipet pojo nam drobne ptice, g^Z nova je oživel les, I Cvetja in zelenja pomlad Nam prinesla je z nebes.
Mnogo radosti razkošne, Pa i mnogo zrem solza, Kaj je pomlad čarovita. Če ne pride do srca? -
Radost z žalostjo je v zvezi, Sestri zvesti sta vselej, Žitje sladko, žitje grenko —• Vedno je na zemlji tej.
WjMy>ehkužnost krog človeštva se ovija, is Razkošja bajne je mame milote; — JLjuclje brane resnice se, lepote, Uzore svet današnji v prah pobija.
Odkrivaj pa človeštvu zlo gnjusobo, Kar v tebi tajno kot zaklad se skriva: Ne bodo kaj posebno te častili.
Opevaj, kar ljudem posebno prija, Strastem ponujaj vedno le sladkote, Razderaj vero, nove kuj zarote, In čislana bo tvoja poezija.
Ljudje poznajo dobro svojo zlobo, Vedo, da je pogubna, zaničljiva: Pa vendar so in bodo jo slavili.
Trpin.
—3-L3L^G~