Gledališki list 6
Hans Tiemayer: MLADOST PRED SODIŠČEM
\a naslovni strani prizor iz uprizoritve Mladost pred sodiščem“ v Prešernovem gledališču v Kranju
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
SEZONA 1954-55
GLEDALIŠKI LIST 6
Gledališki list Mestnega gledališča Jesenice izdaja gledališki svet — Predstavnik Oblak Alfonz — Uredil Bojan Čebulj — Tisk: Gorenjski tisk Kranj — Foto France Torkar — Klišeji Tiskarna „Ljudske pravice" — Naklada 200 izvodov
V soboto 12. marca ob 19.30 uri
Mladost pred sodiščem
Razprava pred sodiščem za mladoletnike v dveh dejanjih
Spisal: Hans Tiemaver	Prevedel: Branko Gombač
Režija: Jože Tomažič	Scena: Rojan Čebulj
•tirajo :
Sodnik 		. Bojan C.ebulj
Eva de Bruni, nadzornica	. Marjanca ('.obul jeva
()če 		. Franjo Slibilj
Mali 		. Slava Maroševičeva
Ana Daalders		. Tatjana Gosliševa
Pici von Doorn ....	. Franci Pogačnik
(iorard Nieckerl ....	. Slavko Polanc
Gorani de \Vcerl kriminalni uradnik . .	. l‘Tanjo Lotrič
Marija Hcgendorsl . .	. Al m a Jeramova
Sodni sluga . . .	. Ivko lvos
Dejanje se godi v Amsterdamu lela 1D17
S o d e I u j c j o :
Sufler.........................Rožo Pančur
Razsvetljava .	.................Jagodic - Fležar
Odrski mojster ................Franjo SlibiJj
Kulise izdelala gledališka kulisama Poslikal jih je .lože Bodic
MLADOST PRED SODIŠČEM
Spdobni holandski pisatelj Hans Tiemaver, ki je hkrati igralec in režiser in se je zlasti uveljavil z. 'novi,niti drznimi režijami, je napisal poleg drugih v svetu manj znanih del politično dramo .Mladost pred sodiščem' , ki ji je dal podnaslov ..Itazprava pred sodiščem za mladoletnike“! „Mladost“ je drzno napisana dvode-janka, lahko bi rekli, kol nalašč za Film, ki bi s svojimi tehničnimi sredstvii n s posameznimi vložki že minulih dogodkov vidno prikazal politični umor, v katerega je zapletena trojica mladih ljudi; gledališče pa ne more po lej poli, ker je njegovo glavno izrazno sredstvo jezik, govorica. Nekateri kritiki pisatelju celo očitajo pomanjkanje veljavne dramaturške gradnje, hkrati pa mu priznavajo, da je La sodnijsld zapisnik razprave pred sodiščem za mladoletnike v svoji obliki zelo učinkovit, da celo zelo napet. Dejanje samo — zločin s politično moralnimi nagibi in vzroki se je namreč zgodilo že prej, razprava sama pa samo obnavlja, reproducira in rekonstruira ter ugotavlja vzroke in nagibe zločina samega. Pri letin je pisatelj ne samo pogumno, drzno, brez umetniškega hotenja in leporečja, izpovedal svoje nazore in mnenje o sodobni holandski družbi, počenši od trojice mladoletnikov, preko njunih staršev, sosedov in znancev, politikov in časnikarjev, črnoborzijancev ter pocestnih vlačug, ki so se uhajale za razne usluge in življenjske potrebščine zavezniškim vojakom, da. izvzet ni niti sodnik sodnega sistema v povojni kapitalistični družbi Zahodne livno pe; la povojna družba je postavila pred sodišče trojico mladoletnikov zaradi izvršenega zločina, la trojica mladoletnikov pa izpove nagibe in vzroke za zločin in s tem obloži ter obtožuje sodobno družbo pred sodiščem in pred vestjo vsega človeštva.
Idejni posredni krivec tega politično moralnega zločina je Plet van Dooiln, ki sodniku pripoveduje in razkriva svoja doživetja s pretresljivo resničnostjo, ki vzbuja ne samo sočutje do zločina, temveč tudi odpor, grozo proti pravim krivcem, da je mladina zašla na kriv,a pola: „Na železniški postaji smo morali od vlaka vozili pakete v vozičku. Nekega dne pa so blokirali peron. Policija! Moj kojmpanjon in jaz sva bila kol kuga firbčna, kaj to pomeni, previdno sva se splazila preko drugega perona k vlaku. Oba zadnja vagona sla bila zaprta in ovita z bodljikovo žico. Ko sva prišla prav blizu, sva slišala glasove, in vedela vse: bil je Iranisporl ujetnikov. To ni bilo nič posebnega, ko pa sefi n čut, da so to Nizozemci, sem mislil: ponorel bom. S koščkom železa sva vrata malo razmaknila. Notri so bili umazani bledi ljudje. Vprašali so takoj: „Kje smo? Imate kaj jesti?“ Povedala sva. kje so in že so pričeli vsepovprek govoriti. Mislili so, da so na poli v Dachau. Jaz sem ostal pri vagonu in se razgovarjal z njimi, moj tovariš pa jim jc medlem prinesel nekaj za pod zob. Veseli so bili liram'. Prihatjali so iz taborišča v Schevolingenu. Prosili so, naj bi pisalu njihovim družinam. Toda vsega nisem mogel ohranili v glav it Ko sem jih vprašal, zakaj so jih zaprli, je prišel neki sl are:: k špranji, obraz je imel neobrll, žareče oqi: „Mi smo listi, ki jih v drugih deželah imenujejo partizane.“ Skoraj slabo mi je postalo, ko mi je tako star mož rekel kaj takega, jaz. mladenič, pa. sem Lo vedel in nič drugega delal kot pijani«val in se vlačil z precej kravala pa so naju policaji zavohali in morala sva izginili ženskami. In kako hvaležni so bili za hrano! Pri tem so delali Sete proti večeru je vlak odšel. Stal sem na drugem peronu in
gledal za njimi. Tedaj so zapeli: „Kako le ljubim, moja Nizozemska ■ • •“ Bilo mi je hudo, da bi crknil. Na ovadbo neke ženske je nato odsedel lelo dni težke ječe ]>od fašističnim zavojevalcem Nizozemske, po preslani kazni je poslal organiziran ilegalec, član narodnega odpora, idealist, „posvetovali smo sc, kako bomo vis o reč pri nas lepo v redu opravili potem, ko jih bomo nagnali!.“ (misli Nlemoc). Na sodnikov očitek, da so to čislo otročji pojmi, odgovarja: „Takrat nas niso imeli za otroke!... Kdo nam je že kedaj kaj povedal ! Proklclo radi bi bili slišali kaj takega... In če kup mtladilh fantov nekaj hudičevo rado hoče, potem to vendarle mora bili možno.“ Na očitek, da se je oddaljil od svojega prvotnega namena, da bi pomagal pri obnovi domovine, odgovarja, da sam ne ve, kako je do tega prišlo: „Starih tovarišev skoraj nisem več videl, če pa sem jih srečal, so pravtako mislili kol jaz. Visoka gos]x>da se ni več brigala za nas, imeli so sami s seboj preveč posla!“ l)|a jo mladina bila prevarana, da je zaman tekla kri, da je po osvoboditvi Nizozemske bilo še slabše kol je bito pred drugo svetovno vojno, o vsem tem je Pijct van Doorn govoril s svojim dekletom Ano Dallders; ta je bita žrtev domačih prepirov, zakonske nezvestobe, slabe družbe na ulici in v nočnih' lokalih, toda v njej bijie pravo srce za človeka, za žrtve odpora, ki so jih izkoriščevalci objokovali v svojih govorih. Bila je očividka, ko so fašisti ustrelili Nizozemce kot talce :,.Zc ‘davno je bilo tedaj — Wtelering'schanzi. Ne pustite mi vendar več govoriti, saj ne boste lega razumeli, saj niste lega videli... vi niste lega sami doživeli... Da, bila sem tedaj tam... in potem sem jih videla ležali na kupu. Neka ženska me je potegnila proč. Obrnila se je in rekla s strtim glasom: „Niste umrli zaman, fantje, mi vas bomo maščevali!“ Več ur sem hodila okoli... vpili nisem mogla, vse je bilo tako bedno... oče je bil z doma, mama je že pozabila name in možje so ležali lu,... V Vojni je bilo vse luko, da bi človek bruhal... t’pala sem, da bo po osvoboditvi vse dobro in. bo življenje spel lepo ... tako so vsi obljubljali, Da, možje na Weslringscharizi niso zaman, umrli. Dočakali smo osvoboditev, a nič se ni zgodilo. Od vsega tega sploh ničesar. .laz sama Uidi nisem bila nič prida. S početka sc mi celo ni zdelo prav nič slabo. Ne, absolutno nič. slabo! Toda, ko je doma postajalo iz dneva v dan nezuosneje in ko sem spoznala, da bo vse spet po starem, sem dobila čuden občutek, da so bili možje z Westiringschanze zaman ustreljeni in se bo vsa la svinjarija mirno nadaljevala. Vsak človek mi je io potrdil. Gluha bi morala bili, da bi lega ne slišala.“ Valdoorn je zločin prevzel nase, žrtvoval se je za tovariše, kol sam pravi:' „Takrat v vojni je bilo junaško dejanje', če si sc žrtvoval za tovariše. In tovariš ostane zame tovariš, danes kakor tedaj... Vsega lega sem ji preveč povedal, zalo mislim, da sem jaz kriv lega umora! Jaz bi se .moral z njo smejali in voziti se v zeleno naravo, nikoli ne bi smel govoriti o tein.“ V Anji pa so se vtisi, doživljaji v vojni in grozna razočaranja po vojni strnili v sovraštvo: „Nihče se ni zmenil za drugega, vsakemu je bilo vseeno, kaj se dogaja in nihče si ni delal iz ničesar skrbi. Nihče se ni zmenil za uboštvo, za nas, vse in. za ustreljene može. Uvidela sem, da se ni nič izpremenilo. čeprav so prej govorili tako velike besede, tedaj sem pričela sovražiti! Moj bog, kako sem jih sovražila. Bogataše, ker so bili bto>al:i, ubožce, ker so bili ubogi, in svojo mater, ker je goljufam očeta, in svojega očeta, ker je s tako boguvdanim obrazom hodil, in moške, ker so zmerom le eno in isto hoteti od človeka, sicer ,pa jim je drek pomenil. Sovražila sem, sovražila, morala sem
Sovražili iu pravzaprav nili vedela nisem, koga najbolj sovražim.“
V	filmskem dnevniku je nalo videla politika in časnikarja Mastersa, ki je govoril o žrtvah odpora; fina obleka, lepo počesan, laž v očeh.;.. Ko ji je nalo na cesti nek moški prišepnil, da se o njem ne ve natanko..., ga je sklenila ustreliti. In v eni glavnih ulic Amsterdama 1947 je padel politik in časnikar Masters.
Na kraj zločina je prišel kriminalni uradnik, ki je zbral nekaj na videz malopomembnih podatkov, ki pa so mu zadoščali, da so trije mladoletniki prišli pred sodišče, kjer vodi sodno razpravo sodnik poedinec, hkrati kot tožilec, medlem ko je nadzornica za prvo v resnici branilka — odvetnik, zagovornik treh obtožencev; ona je hkrati glas pisatelja, ki skozi njena usta govori, ugotavlja* obtožuje, obsoja in poučuje; poučuje vse starše, ki zanemarjajo vzgojo svojih otrok, poučuje orno brezbrižno mladino, ki nuna razumevanja, ne volje in ne potrebe po mladinskih organizacijah in ki se raje kot v Ukloni delu in učenju iziživlja v brejzdelju, v zabavah, na plesih in v priložnostnih gostiščih, kot se je lo zgodilo Irojici mladoletnikov, ld so prišli na rob prepada, njih mladost pa pred sodišče.	Jože Tomažič
DRUŽBiENA MORALA PRED SODIŠČEM
V zadnjih desetletjih se nikoli ni zgodilo, da hi neko tujo ncko-medijsko dramsko delo tako na mah prešlo vse slovenske poklicne odre, kot se je lo zgodilo s Ticmcyer jevo dramo Mladost pred sodiščem. Že v Celju, kjer se je lansko sezono začela zmagoslavna ptol Mladosti pred sodiščem po Sloveniji, je drama doživela rekordno število ponovitev tako v Colju kot na gostovanjih, letos pa jo srečujemo na	repertoarjih v	Kranju, Trstu,	Kopru,	Mariboru,
Ptuju, na Jesenicah in na številnih amaterskih odrih.
Zakaj?
Odgovor je preprosi, ker sc nam je v Mladosti pred sodiščem posrečilo najti odrsko doto, kije po obravnavani temi, po pogumu, po umetniški	odkritosrčnosti,	preprostosti jn	humanizmu dobesedno iztrgana	iz srca našega	časa in sodobne	družbe	v Zapadni
Evropi.
Osnovna niisel Tiemeyerjeve drame jo tragično in bridko spozViatije, da	miilnula vojna	v kapitalistični	družbi	ni ničesar
bistvenega spremenila in da se preprost človek po petih letih borbe, žrtev in trpljenja ni dokopal do pravic, ki mu kol človeku gredo. Vprašanje: Čemu smo sc borili, zakaj smo krvaveli, zakaj umirali, je ostalo brez odgovora. Ge pa bi hoteli odgovorili, bi ne mogli drugače, kol odgovarjajo mladi ljudje v Tiemeyerjevi drami: za-imtn smo se borili, zaman so bije naše žrtve in naša kri! Bili smo ogoljufani. Vse se je vrnilo na staro. Obljube so ostale neizpolnjene!
Tiemeyer nikakor ni bil prvi, ki je lo resnico javno povedal.
V	večini resnih umetniških del zapadrtih kulturnih območij odkrivamo isti osnovni motiv, v različnih inalčjjcah v bistvu isto spo-. znanje, isto skepso in isti obup: kri, ki je Stili tola preplavljala Evropo in. skoraj vso zemeljsko oblo, je bila prelita zaman. Toda v nobenem od dostopnih odrskih del ni la izpoved lako neposredna, pretresljiva, nikjer ni podana tako golo in kruto življenjsko resnično kot v Mladosti pred sodiščem.
In prav v tem so kvalitete, zaradi katerih je Ticmeyerjeva drama Mladost pred sodiščem — lahko rečemo — najuspešnejša iu največ igrana tehtna drama sodobne evropske dramatike. Občinstvo in kritika jo sprejemata z navdušenjem.
Logika Tieinevorjevih mladih ljudi je stvarmi in ločna: borili smo se za boljšo družbo; toda stvari se niso obrnile na bolje, nasprotno, na slabše; torej borba še ne more in ne sme hiti končana. Treba jo je nadaljevati! In ti mladi ljudje, se res bore naprej. Resda naivno in neorganizirano, a bore se. ker jim srce in človeško poštenje, ki ga beda in blato, v katerem žive. ni moglo ubiti, to velevata. Toda zdaj ie v očeh „urejene" družbe vse obrnjeno: vse listo, kar je prej veljalo za hrabro, pošteno in pogumno, velja zdaj za zločin. In po Lej obrnjeni morati, po suhi in kiruli čVkj zakona, ne more biti drugače, kot da pridejo ti mladi ljudje pred sodišče. Prav pred lem sodiščem pa se zgodi nekaj velikega: obtoženci se izpremene v tožilce in namesto njih pride pred sodišče družba,; ki jr kriva, da so morali na pol zločina, pred sodišče pridejo starši, ki so otroke napak in slabo vzgajali. Toda tudi tega, da so preprosti ljudje, trpini in žrtve časa. otroke slabo vzgajali, in jih slabo vzgajajo, jie kriva družba, je kriv sistem, v katerem je življenje večine ena sama muka.	'
Tiemever postavi pred sodišče moralo kapitalistične družbe, jo razgali In obsodi.
Sodnik kot birokratski tolmač zakona bo sicer še naprej opravljal svoje vsakdanje delo, izmučena Ana bo trpela v zaporu, ina zunaj sle ne bo nič izpremenilo. In vendar se je že toliko izpre-menilo! Ne .na zunaj. Pač pa v srcih ljudi. Pogumna in odkritosrčna umetniška izpoved jim je razkrila bridko resnico v življenju stare družbe in globoko odjeknila v človeku.
V. lem Smislu je Tiemeverjevo delo globoko napredno in naravnost revolucionarno.
Hans Tiemeyer, ki je napisal Mladost pred sodiščem, je. nizozemski gledališki ¡delavec mlajše generacije. Danes mu je 10 let, pri gledališču pa je stalno od leta 1!)27, deje im se je prej ukvarjal z drugimi ,poklici. Najprej je bil igralec, kmalu pa se je začel, posvečati tudi režiji. Iz predvojnih let nimamo o njem nadrobnih podatkov. Vemo le, da s pisateljskimi poskuai n/i prodrl, da se, Iudi kol igralec ni uvrstil med najboljše, pač pa se. je molči 10 uveljavil z avantgardističnimi režijami.
Med vojno se je priključil nizozemskemu odporniškemu gibanju kol aktiven borec. Leta 1911 so ga Nemci ujeli in osvoboditev je pričakal v meniškem koncentracijskem taborišču. Po osvoboditvi je ustanovil svoje gledališče, ki je po vzorcu E. F. Buriana uprizarjalo moderne politične satire, pozneje pa še eksperimentalno modernistično gledališče. Obema je bil umetniški vodja.
.Sedaj sc ukvarja v glavnem s pisateljevanjem. Napisal je več dramskih del, s katerimi je. v domovini dosegel lepe uspehe, preko meja pa z njimi ni prodrl. Večino svojih dram je sam režiral, v nekaterih je tudi igral.
MladosL pred sodiščem je nastala leta 1947. Se isto leto jo jo v Amsterdamu sam pisatelj postavil na oder in krstna uprizoritev je doživela uspeh, kakršnega anali amsterdamskega gledališča zadnjih, zlasti povojnih let me pomnijo. Dramo so igrali en suite dvesto cleselkral.
Ni čuda, da je postalo na Mladost pred sodiščem pozorno tudi inozemstvo. Se isto leto so jo prevedli Nemci, pozneje tudi Angleži.
Okrajno gledališče v Ptuju je tretje sloovensko gledališče, ki uprizarja to pomembno delo sodobne evropske dramatike.
Lojze Filipič
a