ospodarske, obrtniške narođn ft-L. utr lahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold«, za Četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. ........ T* Ljubljani v sredo 24. decembra 1873. Obseg: Gozdno postavo, kako jo natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. (Konec.) razstavi mlekarskih pridelkov na Dunaji. Slovenci. (DaL) Narodno blago. Predlog grofa Hohenwarta v zbornici poslancev 16. dec. t. Mnogovrstne novice. Deželni zbori. Naši dopisi. Novićar. Gozdno postavo 9 Okraj $3 ť O ce M o ce N MO kako jo natanko spolnovati, gozdne preiskave izpeljavati in napraviti gozdni kataster. Ukaz ministerstva za poljedelstvo dogovorno z ministerstvom notranjih zadev od 3. julija 1873, veljaven za vse kraljevine in dežele, zastopane v drž. zboru Izkaz in razglasitev vspeha gozdnih preiskav. (Konec.) 1 zkaz o danih dovolitvah za gozdno posekavanje. Imé: krajne občine 7 gozda in parcelnih Števiik, gozdnega vlastnika Dan in številka gosposkine dovolitve Namen posekanja Obrazec A. Površna mera posekovine po spodnje-avstrij skill oralih (z dvěma deci- m alkama) Opazke Okraj €s a aS o o > es >ca SSS I Izkaz o spodrejah od gosposk zaukazanih in drugih naredbah zoper gozdno pokončavanje Imé: kraj ne občine, gozda in parcelnih številk gozdnega vlastnika i Dan in številka gosposkinega za-ukaza in njegov na kratko ome* njeni zapopadek Površna mera spodreje gozdnega delà, na kateri se nanašajo druge naredbe spodnje-avstrijskih oralov z dvema decimalkama) Obrazec B. Opazke Okraj « (3 cg •g O O Imé: krajne občine , gozda in parcelnih številk gozdnega vlastnika ; Izkaz branilnih gozdov. Dan in številka gosposkinega zaukaza Površna mera po spodnje- avstrijskih oralih (z dvema decimalkama) Zaukazano gozdno gospodarstvo Obrazec C. Opazka Okraj fl «8 P. M Imé: krajne občine > gozda in parcelnih številk gozdnega vlastnika 9 Izkaz gozdov v prepovedi. Dan in številka gosposkinega saukaza Površna mera po spodnje-avstrij sfcih oralih dvema decimalkama) Kratka omemba, zakaj se je izrekla prepoved Obrazec D» Opazke J 05 rS a* o > XX3 N I zkaz : o danih dovolitvah za plavljenje in drugih lesnih pridobitnih napravah. îmé tistega, kateremu se je dala dovolitev iu njegovo bivališče Oan in številka dovolitve Popis pridobitne naprave Dolgost pridobitne naprave Koliko Časa traja dovolitev Obrasee IL Opazk© Obrazec F Okraj Iz kaz o gozdnih objektih, kateri se nahajajo v zgoraj imenovani občini. Krajna občina Jjí o KO 35 C Oř O CL «5 tSJ Imé in kratek popis gozda po napeljavi §. 19, tega ukaza Parcelne Številke po starem katastru poprav-ljenem katastru Imé gozdnega posestnika in njegovo bivališče S služnoaťjo ali tej enacimi družabnimi pravicami in katerimi obtežen neobtežen sp od nje-avstrij skih or alo v z dvema decimalkama) 1 2 3 4 5 6 7 Vrsta kaitnre visoki gozd listovje 8 šilovje srednji ali nizki gozd pašniki z nepo-raenljivim lesom Nerodo-viten svet, pa za po-gozdenje ugoden Gospodarstvo brez pre- prenelio nehanja valno Gospodarstvo sistematično u rej no spodnje-avstrij skih oraiov (z dvema decimalkama) 9 10 11 12 13 14 15 empi- rično 16 Srednji letni prirastek normalnih sežnjev, po 100 kubičnih čevljev dobrega lesa na oralu skupaj 17 18 razstavi mlekarskih pridelkov na Po uradnem sporočilu. (Dalje in konec.) 1 Za 15—20 kosov (vsak kos, podoben opeki • • unaji poletnem času. To se more odstraniti, da se v poletnem času moČneje siri (več sirila dolije), kar sicer dobroto sira nekoliko kvari. Tudi se mora opustiti predolgo pranj sira s solno vodo toplina funt) treba je 1 funt soli. y tehta mora znižati kolikor Zdaj 1 pnHBI le mogoče v arnem hramu se se spravi sir na po lice, ki so vodoravno ležeče deske, Sirarni hram mora njem mora biti tudi peč, biti suh in dobro zračen, da se more urediti gorkota, ki je potrebna za dobro iz-zorevanje sira. NajboHša gorkota je okoli 12 — 15 stop. K. iztisko iztisko Sir se postavi na rob, a treba paziti da času muh O je preveč skutast. To vzročuje prepičlo , pičio solenje; tedaj je treba paziti na dobro in solenje. ri v siru. Ti se zarede posebno v poletnem Treba je skrbeti, da so hrami dobro zavarovani treba se sir ne prepreči s pajČolanom Sirar mora dotika sosednega sira; vsak dan se obraČajo kosi in s večkrat preiskavati sire na policah in nemudorna iztre solno vodo biti nekoliko mažejo , ki se izteka po dotični mizi dni se prestavijo na druge police. y čez tem se napadene kose. Slednjič omenimo še to , da se bokal mi 1Z- z 10 krajcarji domá v hlevu , zraven tega pa še more doseči, da je sir okusen in mehek, in da kmalu ostane domá siratka, s katero se svinje pitati dadó in dozori. tedaj gotovo tudi nekol Stroški za napravo so Pri celem opravilu potrebna je najveća snaž nos t. že odbiti. Funt takega sira se prodaja po 40 do 50 y sirni kosi Police morajo vedno biti čisto oprane doma očišćeni od nesnag in plesnobe. Sir je dozore), ko dobi lepo, rumeno barvo, ko postane mehek in upogljiv. To se izvrši v nemu- soldov in stroški za na solde napr Gotovo tedaj enega funta so računjeni taka poraba mleka po od tednih. Pri napravi takega sira, ki je enak slovečemu Lim- mest, jako kor bribskih krajih, ki so oddaljeni in gospodarji po hribih morejo spečati z napravo takega burškemu, se večkrat dogodé sledeče napake: Sir se razpoka. Vzrok temu utegne biti pre sira vse mleko prav dobro. Ke ki ga hočemo imenovati opek naprava takeg sira > ^ / 1 i J i V v IX U vv ^ / f j nizka toplina v sirarnem hramu, ali pa hud prepih ne kotla, ne velike tiskalni 1 « 1 • V • ur ti« 1 % i 7 ima podobo peke ali cegla), jako lahka, ker zahteva malo uprave, zraka, pa tudi če se je že preveč ohlajeno mleko si- je, nadejati se j t da rilo. Popravi se to, da vse to natancno izvršujemo Sir postane trd. To se malo pere s solno vodo. dogodi , ce se sir pre- blagostanj bodo s voje nasi živinorejci tega poprijeli in tako povzdignili Le umna živinoreja bo va3, dragi gospo darj po hribskih krajih, pripeljala do večega blago Sir razte če. To se zgodi posebno v gorkem stanja Narodne stvari. ter je sam nadzoroval, ali se to spolnu je. Njegove zasluge so v tem obzira zeló velike. Ko so nemškutarji . videli, da jim je od iz rok izruval orožje za ponemče- MOVenCl. vanje slovenskega naroda, so godrnjali nad njim, ga Po potnih sp omînhih spisal prof. MakuSev. obrekovali in doli i li ga državnega izdajstva; a on je nepremakljivo m tiho nadaljeval, svoje delo do smrti. (Dalje.) Njegova politična in nacijonalna prepričanja se jasno ravno tem dnbu je pisal tudi drugi slovenski kažejo v cirkularu do podložnega mu duhovstva: „V naši pesnik Ivan Vesel-Koseski 1852. Vređn.) 1852 to obolel , _ je, vneti sodelavec Bieiweisovih „Novic". katoliški borbi se bomo naslanjali na našega vladarja Franca Jožefa... Ne bomo prehitro izrekli sodbe o i. akjuu* r t tu/ř.yj vuci! ouucioïtu wicinciouïiu „JLWVAV, • -------' ~ ~ ------- ... — - r ---• ~ — v On je imel velik vpliv na svoje rojake, in njegovi ve- sedanjih okoliščinab, da se ne podvržemo pritožbam in ličastni izdelki, bodi-si originalni, bodi bi prestavljeni dolženju naših protivnikov. Ustava, ki je zdaj prišla v (iz Gôtheja, Schillerja, Btirgerja, Byrona, Deržavina, zakon, daruje vsem državljanom, in med njimi tudi du- Puškina in druzih) puščajo daleč za seboj vse, hovnom, pravico in svobodo; na podlagi teh bomo bra- kar je pisanega po slovenski ne le do njega, nili z besedo in djanjem sveto korist katoliške vere in cerkve. „Hic Rhodus, hic salta !" Mi imamo zdaj te muč tudi za njim. Njegova lira se odlikuje z ob- jektivnostjo in p atrij ot i en i m duhom: vpletene ima veličaetne obraze iz zgodovine slovanské; v njegovi te občne borbe je pa v naši eparhiji razvita bolj kakor Avstriji ustavna tla, na katerih se moremo boriti. Razen dusi se nahaja odmev vsega , kar je gibalo celo slo- kedaj druga bolj nesrečna borba zarad jezika in van stvo, ker so jej najbliže njegovi rojaki in njih narodnosti. Od davnih časov kipi nemška kri v žilah južni bratje. Prorokovaje veliko příhodnost Slovanov, nekaterih eksaltadosov nemščine v Stiriji, Nemcev ne oplakovaje njih razdor, vzrok vseh njihovih nesreč, jih po rodu, ampak po odpadu; oni ne morejo več prenesti pozivlja k edinosti in nápovědu je narodnega prerojenja Slovencev in se trudijo zadušiti vojsko Mad jarom, „temu drakonu, ki je vplenil slovan- ga z raznim orodjem laži in obrekovanja. Gnjusi se sko krono, ki je razsekal na dvoje slovanski svet in mi pred malikom poganske narodnosti, kate- vsadil svoje strupene zobe v srce svete Slave". remu zdaj v Italiji, na Ogerskem in v nekaterih slo- on, ena&o Tomanu, Bilo bi tukaj nepripravno ozirati se na vse sloven- vanskih *) deželah prinašajo v žrtev najsvetejše interese. ske pisatelje, ki so se skupaj trudili v „Novicah" ali Jaz si Pa razlagam prirojene črte značaja vsakega nai- roda kakor prvo sredstvo njegove omike. Za očividn- — - r—} i v. ^v.... . „ podpírali B lei we i sa v posebnih izdanjih. Spomnim naj tedaj le nekatere in najprej pesnike. dokaz temu služi zgodovina naših ljudskih sol v posled Miroslav Vilhar si je pridobil popularnost s njih petdesetih letih. Zatoraj pozdravlja vsak člověk? svojimi pe&maini in dramatićnimi deli. Matija Krač- ki ima zdravo pamet, tem bolj pa katoliški duhovnik «j j j i a t . v t * • i * 1 manov-Valjavec je přestavil prav dobro nekoliko z radostjo razevet našega narodnega jezika in narodnega psalmov, prestavljal Gotheja, pisal sonete in balade. . izobraževanja. Kdo nas more v tem kaj grajati?" France Cegtiar je prevodil srbské, češke in ruske Slomšekov patrijotizem se je očitno pokazal narodne pesni, ter izdal zbirko sonetov, balad in ód. 1848. ko ga niti zasmehovanje niti strašenje ni moglo odvrniti cd izbranega si pota. Tako je délai Bleiweis in njegov krog; tako so V poslednjem času sta se prikazala lirična pesnika, pa-trijota: Simon Jenko in Josip Oimperman. Med najbolj vnetimi sodelavci pesnik in umoslovni Sve tec (Podgorski), novelist Ma- smejo nemogoči domišljiji, temuč pod vodstvom skuše-iavašič, nedavno umrli patrijot*) in strokovnjak v nega jn praktičnega Bleiweisa zmiraj krepko napre- v .Novicah" Da so bili: dobri delali in morajo delati slovenski patrijoti in vdati se ne ? ^ i • iwlilô ,i M - i i . « ^ zgođovinar Hicinger in tako so tudi slovanski h narecjih M a j a r arheolog Davorin Trstenjak. Kakor ti, Še drugi pisatelji pomagali Bleiweisu ustanovljati literarni jezik in čistiti ga germanizmov, razprostirati znanosti dovati, brez prenehovanja, previdno, ne dražiti brez vzroka svojih nasprotnikov , in dosegli bodo tak izid, da ga bodo zavidali jim ostali Avstrijski Slovani. Ob omenjenem času pridem k Bleiweisu. Po- znaniti se s slovanskim svetom in boriti se za kaže svojo knjižnico in podařivši mi v spomin neko- narodnost: toraj ni mogoče ločiti njih delavnosti od de-lavnosti Bieiweisa, ki je bil njih vodnik. Govoré o dr. Bleiweisu ne smem pozabitî škofa Lavantinskega Antona Martina Slomšeka (1800 do 1862), ki je ravno v tem smislu deloval, akoravno od njega neodvisno. Namen njegovega življenja bil je raz-širjati med Slovenci omiko, osnovano na verstvu in narodnosti. S tem ciljem je izdal mnogo knjig, koristnih zavoljo izvrstnosti ne le po obsegu, temuč tudi v jeziku liko svojih knjig in spisov me peîje k profesorjema Marnu in Lesarju. (Kon. prih.) Károdiio bia o. ki jih ljudstvo prav rado čita; on je ustanovil in potem podpíral društvo , ki ima isti namen, namreč društvo sv. M obora v Celovcu od 1851. leta, vneto se trudil v „Drobtinicah" in posebno skrbel za prenaredbe ljudskih sol. Do 1848. leta so bile ljudske šole sredstvo germa- S lom šek, kateremu je bilo njih preobrazo- Pregovon in reki Notranjski. Zapisal J. Potěpan Škrljev. (Dalje.) Soseskino je jekleno, cerkveno pa ognjeno Kdor za tuj prime } ob svoj pride nizacije. vanje izročeno od Tuna, jih je naredil v to y kar mo- rajo biti to je, v sadišče omike. On je vpeljal učenje v maternem jeziku, sestavil programe, izdal dobre učne knjige, ki jih je sam spisal. ali pa popravil; odstranil Lažniku se še resnica ne verjame Kavran kavranu oči ne sklefi Besede tvoje čujem, a srca ti ne vidim Kdor prej pride, prej melj konj je vsedel na osla. in nevedne učitelje, ki niso znali narodnega jezika, namesto njih naznanil sposobne, zvedene in delu vdane, Kodar solnee teče, povsod se kruh peče Ko blago mine, pamet pride.) Ne pomaga po toči zvoniti. * Tudi Matija Majarjevo nevarno bolezen je prof. Idakusev zvedel za smrt. Vred. Neumrli Slomšek kako bi strměl, ko bi zdaj iz groba ostal in videl in sliŠal nekatere Slovence! • * Vr. Drevo se na drevo, člověk pa na ôloveka naslanja, večina (vsa državopravnastranka in Poljaci), da pride v prihodnjem zborovanji (meseca januarija) v obrav- Jako važna bo tedaj razpřava o tem predlogu. Vsi ljudje vse znaj o Enemu nesreči drugemu pa sreči. navo. Letos bo iz vsake moke dober kruh. Kdor Čem dalj jamo leti, se tudi za oster meč lovi greš f tem dalje ti kažejo Bodi si z loncem ob kamen, ali sè kamnom ob loDci Zlata se nikdar rija ne prime, tako tudi ne obre kovanje poštenega člověka Roka roko umije, obraz pa obé Saj ti ni na srcu zrastlo. Kakor se gode, tako se pleše Prid za vsakim grmom groš, in pod vsa- kem kamnom kraj Pri dobrem panj i rad ogenj gori ( Konec prihodojič.) Politične stvari* Ustavoverci dobijo priliko kazati, ali nimajo méd v ustih v srcu pa strup. Hohenwartov govor pa je tudi velike pomembe zarad tega, ker točno kaže, da so vse federalisticne frakcije v načelih edine. Mnogovrstne novice, St* megl po Angleski >f°9 u «jv» wurvv» iiei'ywv» - x xiffyh/o/vfr / vi bila prve dni tega meseca v Lond imenovana mestu Angleškeg glavnem takošna luvkj^wui v u u u u y u u j ^lavucm dni pred 13. decembrom je bila > da so morali po dnevi po ulicah pl luči pnžgati m se ni smel noben voz peljati; vkljub temu se je pnmenlo veliko nesreč, en sam tak dan je 14 ljudi v reki Themsi, ki skozi mesto teče, konec vzelo. Tudi v Liverpoolu je bila en dan tako silna, da se je pripetilo mnogo nesreč. 3 _ Predlog grofa IIoheDwarta v zbornici poslancev 10. decembra t. 1. Deželni zbori. Deželni zbor GoriŠku 10. decembra t. 1. je zbornice predsednik seja je bila 10 pa 17. decembra p03lednji v. oGj« jo uiict iv. j « • ili ucucuiuia. » puaicuuji je sklenilo poslati peticijo državnemu zboru, da se seji dal spomenico 32 federalist i čnih poslancev Čeških prebrati, v kateri se oni opravičujejo, zakaj da doseže Predelska železnica. — V deželno ko-niso prišli v državni zbor. Gledé na to spomenico je misijo za uravnanje zemljišnega davka se je poprijel grof Hohenwart besedo tako le : Vloga Čeških poslancev je z ozirom na njene Ťacco (drž. poslanec). (po odstopu poslanca Pagliaruzzi a) izvolil baron Rud. ,) » vcoiviu j/uoiaut/c v jo c* uûiitrui u« u j vuw j. auuu ^uiû» ^^ďiauovy. -* DOlljak J G podpil'al in olitiške razloge, pa tudi z ozirom na nas led ke, razlagal svoj predlog zastran preuravnanja de- I se na-njo morali pritakniti, tako velike po želnega odbora (da bi namreč 2 plačana tajnika mem be, da je vredna resnega in temeljitega prevdarka. vse dělala itd.). Ta predlog je izročen v pretresanje Mi ki smo zato da se branimo sili, svoje 5 zbornikom (dr. Maurovič, Dolijak, Winkler, Benar sedeže posedli v tej zbornici in se s tem ločili od po- delli, Del Torre). — Winkler ja razvijal ín podpíral stopanja onih mož, s katerimi se o politiških na- načrt neke postave zastran stroškov v zadevi zem- Čelili skladamo, — mi namreč gojimo v sebi naj- ljiščnih služnosti. (Stvar je izročena vsemu zboru iskrenejšo željo, da bi se tanka véz, katera dandanes kot odseku.) — Najzanimiviša je interpelacija De- Še državni zbor veže s Ceskim narodom (na levici peris-ova (in 8 drugih poslancev) zarad samostal- Českega ni flilen krič : naroda__p__ Zato želim, naj bi se vse storilo, kar pelje v ta obdržala in okrepčala. nosti in neodvisnosti Goriškega deželnega šolskega svetovalstva z ozirom na premembe, ki jih vlada namerava z imenovanjem svetovalca Wink- j da Je Vam ) go- cilj in konec. Moja misel je ta spodje, treba zdaj pokazati, da ne ravnate stran čar- 1er ja za administr. poročevalca za vse Primorsko in sko strastno (oho! — na levici), ampak da z mir- pa s tem, da se morajo pošiljati ministerstvu nameûjeni nim in zrelim prevdarkom vseh razmér to vlogo spisi poprej namestništvu v Trst. da če tudi ste se Naš zbor ima navadno po eno, k većemu seji na preiskujete (velik nemir na levici) po tako imenovani volilni reformi (strašen hrup na teden. Zdaj je odložen menda do 7. januarija 1874. levi: to je postava, a ne tako imenovana volilna reforma!) vsedli v posestvo vse politiške oblasti, bi vsaj to kazati morali, da to oblast porabiti hočete v TrŽaŠki deželni zbor. 12. dne t. m. je smislu, ki edini Avstrijo osrečiti more sprave različnih strank. j to je y v smislu dnevnem redu med drugimi obravnavami bila na naša Gospoda moja f je stavil predlog > real ka. Vrli rodoljub dr. Lozer se napravi na realki stolica za naj vorjeno bilo zaupanje, da se na novi podlagi e v prestolnem govoru je izgo- slovenski jezik, vpiraje se, da okolica in drugi Slo- ) ki věnci v Trstu živo potrebujejo take šole; deželni zastop stvarila volilna reforma, posreći, pomiriti nasprotne naj dovoli to malo reč, katera se po vsej pravici zamisli in stanovitno ustanoviti notranji mir. hteva. — Podpírala sta ga krepko v tem predlogu tudi e to zaupanje kar brž iz začetka nima po vodi spla- poslanca Burgstaler in baron Paskotini; um na vati treba ) gospoda moja, potem je pač neobhodna po- števa ogromno število Slovencev v Trstu in v okolici, da tista stranka, ki ima dandanes moč v svojih katerim je jako potrebna stolica na realki v slovenskem dl Cžua i ua tioia ouauaa ^ i\i i.ulicu uauuauuo uiv/u v o? "jiu rokah, „manjšini" prijazna se pokaže in jej vsaj želje po spravedljivosti razodene. (Dobro! na desni.) ter pravi, da on sam čuti to potrebo f ker ima jeziku svojo veliko posestvo v okolici, pa zna slovensko govo-Ali se na ravnokar brano spomenico Čeških poslan- riti s svojimi delavci in kmeti; tudi je znanje sloven- cev more oziru, o tem nočem natakniti začetek pogajanja in v katerem skega jezika zarad vojašcine potrebno, ker v Avstriji , zato stavim sledeči so vsi polki slovanski, razen petih ali šestih itd. Zago- pa so nasprotovali lahoni nagloma soditi predlog: „slavna zbornica naj sklene: ome njena spomenica naj vornikom slovenskega jezika se dá v pretres odseku 15 udov, posebno strastno je govoril njih kolo vodja Herme t » > kate- ki naj se volijo iz vse zbornice'. Tako seje glasil predlog Hohenwartov rega je potem, ko je večina zbornice glasovala za zgubo poslanstva Čeških poslanoev, podpírala vsaj tolika kateri že vidi, da bode v malo letih cela okolica Tr žaška polaščena, vpiraje se na to, da so Rojanci sami namesti slovenskega razreda prosili laškega 9 kar J* 9 kakor je bralcem „Novic" znano 9 pa po učitelju Boninu in odpadniku Ferlugi 8 sleparskimi podpisi se storilo, magistrat pa, kateremu je polaščenje okoli-Čanov glavna stvar, je komaj čakal kaj takega, a ni čul pravične pritožbe od strani g. Nabergoj a, ki je tirjal preiskave podpisov. Za i bog, da zvita lesica Bonin ska še s svojim stolčenim obrazom prevari kakega duhovna, kakor je menda s hlinjenjem še celó svojega župnika prevari!, češ, prav pohievno se mu moram kazati, potetn mi bo pa dovolil pri zjutranji maši orglati, in — ditto fatoí R. Deželni zbor Češki. V seji 19. dne t. m. je zbo nica sklenila, da poslanci (slovanski) , ki ne přidej1» v zbor, z^ubijo poslanstvo. — Zarad strasanske škode, ki jo drevju zakoženi kukec (črv) delà v gozdu Českem («ne i 100 drevesci je komaj še 60 zlravih) od dne do due huje, predlaga deželni odbor, daje treba ves od kukcev načeti les naglom a iz gozda spraviti in železnice in ceste delati; zato naj zbor iz deželnega zaklada dovoli lOO.OOO gld., pa tudi vlada naj se naprosi podpore zdatné. — Na predlog deželnega odbora, naj se premoženje razpuščene starodavne kmetijske družbe izroči novemu ,,kul-turratu", poslanec dr. Heinrich (Nemec) vladi in de-želnemu glavarju oštro oćit-t silovitost v njunem posto- panji. (Strašen hrup is vseh klopí, da to jii res.) Da, da — gromi dr. Heinrich — pri nas na Českem vlada meć ! Deželni zbor Stajarski. Kakor so Lahoni 12. dne t. m. Tržaškemu zboru kazali, da nočejo pravični biti Slovencem, prav tako so kazali tudi Nern-i v tukajšrijem zboru, ko se je 17. dne t. m. razpravljal vládni preďog o realnih šolah ; vsi slovenski zastopniki so toždi, da se na §. 1(J. temeljne državne postave in na pravice slovenskega naroda nikakor ozir ne jeralje, in so zahtevali edino to, da učenje slovenskega jezika naj bode obligatno za učence slovenske narodnosti, ne pa prostovoljen in sta-rišem na voljo puščen. Al večina zborova je sklenila po svoje ,_da na realki je francoski jezik obligaten, slovenski je prostovoljen!! Cesarski namestnik baron Kiibek je tako govoril, da Slovenci v tem govoru ne morejo najti toiažbe, marveč zasramovanje. Da bi dr. Vošnjaka ne bilo v tem zboru, dolžili bi gotovo mladoslovenci druge, da se niso „pogumno" potegnili za slovenščino; zdaj je dr. Vošnjak v zboru, pa gleda §. 19. — namaian! — Po do'gi razpravi je zbor od- pravil solnino. Deželni zbor Kranjski. Iz 5.^ seje dne 16. t. m., v kateri sta 1 )ežman (bolj mirno) in dr. Zarnik (grozno strastno) zarad Spazapanovega pogreba dekana Grabrijana napadala, naj v razjasnilo tega, da je duhovsčina popolnoma korektno ravnala, ko Spazzapan a ni' pokopala po katoliškem obredu, navedemo le one besede, ki jih je dr. Bleiweis deželnemu zb< ru bral iz Gr. pisma, ki kažejo, da Spazzapan tudi na smrtni postelji nič ni hotel slišati od sprave z Bogom. „V nevarnosti življenja se včasih taka reč rada na bolje zasuće, al on ni hotel najeti postrežnici sluha dati, ki ga je opomnila, naj bi se dal z Bogom spraviti, in kedar je že ,,i n ago ne" bil, posije priču) oči zdravnik ob poli 5. zjutraj po mojega kaplana, ki ga je pa v vsi nezavednosti umirajočega dobil. Je tedaj, kakor živel, tako dosledno tudi umri, in ker je v življenju cerkev zaničeval, se pred smrtjo ni va-njo povrnil. In to me je sililo, mu cerkveno dotiko po smrti odreči." V gori imenovani seji se je vladna predloga o organizaciji občinskega zdravstvenoga opra- vi 1st va izroČila posebnemu odseku, v katerega so bili izvoljeni dr. Bleiweis (načelnik), Desch-mann (namestnik), vit. Gariboldi (perovodja), Lavře nč i č (in pozneje umrli Koren). — Od deželnega odbura osnovana postava zarad cestne policije se je izročila gospodarskemu odseku, poročilo o delovanji deželnega odbora pa dotičnemu odseku. — Odobri šepotem računski skled norišno-stavbenega zaklada za leto 1872 (dohodki 6280 gold. 74 krajc., stroški 6191 gold. 12 kr., celo premoženje 109.837 gld. 13V2 kr.) in proračun istega zaklada za leto 1874 (potrebščina 475 gld. 19 kr., zaklada 5282 gld. 56 kr.) — Konečno se je še odobril proračun gledališ- nega zaklada za leto 1874 (potrebščina 6419 gold., zaklada 2515 gold. 34 kr., primanjkava 3903 gold. 66 kr.); obveljal je predlog finančnega odseka, po katerem dramatično društvo v prihodnjem letu kakor letos dobi 2400 gold, podpornine. V 6. seji 20. dne t. m. je deželni glavar naj pred naznanil prežalostno dogodbo, da je poslanec Matija Koren iz Planine nagle smrti tukaj umri 19. t. m. ; deželni glavar navaja, da se je rajnki vdeleževal deželnega zborovanja od začetka deželnega zastopa od leta 1861, da se je po obširnih svojih vednostih neutrudljivo žrtoval za blagor domovine , da je zlasti v občinskih, cestnih in gospodarskih zadevah izvrstno sodeloval po obilih svojih skušnjah, da je bil zraven tega najstareji predstojnik podružnic c. kr. kmetijske družbe , nekdaj tudi odbornik c. k. vzajemne zavarovalnice, da pa tudi za izgled služi ozir svojega rodbinskega življenja. — Ves zbor skazuje sožalovanje s tem, da se poslanci vzdignejo s svojih sedežev. Konečno deželni glavar ves zbor povabi vdeležiti se sprevoda ranjcega do kolodvora, od kodar se prepelje v Planino domů. Potem se izroči finančnemu odseku prošnja pod-piralnega društva na Dunajski filozofi čni fakulteti za podpornino, prošnja deželnega tajnika Kreča za osebno doklado in prošnja sekundarjev v tukajšnji bolnišnici za zboljšanje plaće. Prošnja občia Vrblene, Iškavas, Studenec, Tomišelj, Piavagorica, Sma-rije in Loka zarad o s u š e n j a Ljubljanskega m o č v i r j a se izroči gospodarskemu odseku, tako tudi prošnja Sta-raloške občine, da bi se d ovo zna cesta k železnici vzd rže vala iz okrajne blagajnice. — Dr. Po kl u kar predlaga, naj se djželni zbor izreče za Dole nj s ko in Loš ko železnico; predlog vtemeljeval bode v prihodnji seji. — Braune in 6 družnikov interpelira deželni odbor zarad okrajne ceste od Ljubljane čez Lašče, Ribnico in Kocevje; deželni glavar odgovori brž, da je deželni odbor že mnogokrat pretre-soval to zadevo , da pa se je še ni moglo končati, in da bode poročeval konečno v prihodnjem zborovanji. — Dr. vitez Savinschegg in 25 družnikov predlaga, vlado naprositi, naj državnemu zboru predloži postavo zarad z manj sanja cene za sol; pred og bode vte* meljeval v prihodnji seji. (Kon. prih.) Stan Kranjskih ustanov v letu 1874. Proračuni različnih ustanov (štifteng) so za leto 1874 tako-le potrjeni : Proračun 1. zaklada dijaških ustanov: potrebščina 20.239 gold. 64 kr., dohodki 21.325 gold. 19y2 kr., presežek 1085 gold. 55y2 kr.; 2) dekliskih ustanov : potrebščina 1185 gold. 24V2 kr., dohodki 1137 gold. 50 kr., primanjkava 47 gold. 74V« kr; 3) učiteljskih ustanov: potrebščina 607 gold« 25 kr., dohodki 636 gold. 89 kr., presežek 29 gold. 64 kr.; sirotinskih ustanov: potrebščina 7873 gold, da morajo izvirati iz peresa 17 kr. I J(2 . , gold. 91 kr. dohodki 13.906 gold. 92 V2 kr., presežek t0ô3 tistega sodelovaica „Eeo"- vega, katerega so se ,,Isonzo"-vci že davno najbolj bali pa ga tudi najbolj črtili. Šio jim je za to, da bi ga ) tvi.j j^M» kWUI J J «<4*4. JitU JVJ tj Ml IV, Vid« UI », oi - Glavarjeve ustanove za uboge in bolne: po- naj stane, kar hoče — odpraviii od ,,Eco"-vega vred- nistva, ali mu krepko peró iz roke izbili. Iskali in našli so v omenjenih in drugih sestavkih dlako v jajcu trelščina 8029 gld. 47% kr., dohodki 7231 gld. 74 kr., primanjkava 797 gold. Ï81/« kr.; muzejskega zaklada: potrebščina 1412 gold. 72y2 kr., dohodki 1566 gold. 71% kr., presežek pa nija so „ to je, razžaljenje vrednika „Isonzo" vega Sred Eco << tožili. Izid preiskave je ta ) d a sta 154 gld.; gold. 35 V<2 kr., gold. 85 kr. ; grofa Saurauove ustanove: potrebščina 132 društva) in državni poslanec dr. Evg. Valussi dr. Doliac (mestni starašiua in predsednik katoliškega oba dohodki 127 gold. 50 kr., primanjkava pri yy Eco"u sodelalca Kalisterjeve ustanove: potrebščina 4124 gld. zoper „Isonzo" (hoté ali nehoté pisatelja omenjenih sestavkov y diia. tega ne vem) ova- 50 kr., dohodki 4J15 gold. Po tem takem je moral tudi odgovorni urednik trebŠčina 802 v » i j- v;ii v> novina íií- x wnu. 4. v uji iui>v, laji j vy uu yj 1 tuui o lil* Ul t UU1 a « primanjkava 9 gld. 50 kr.; duhovnik Jak. Pussig (Pušič), kateri je bii prvikrat, Holdheimove ustanove za gluhoneme: po- koje bii zaslišan , že vso odgovornost sam prevzel . ono J> A^u^Ah: ĎIW 00 ». A« i«*v« :----—____ gold. V2 kr. ) dohodki 8l8 gold. 92 kr., pritrditi y a presežek 16 gold. 91kr. -LVJ tjj. /2 1VX.J 10) Wolfové usianove za gluhoneme: potrebščina Cassia no Delco 1. Fra Galdino" je s pravim imenom gosp t ? in prav to fjk bilo y kar so ho- 169 gold. 42 kr., dohodki 933 gold. 58 764 gold. 16 kr. kr., presežek teli „Isonzo"-vci doseči. — Na psevdonima „Fra Gal-dino" so že davno pred pravdo letale pšice „Isonzo"-ve in vse liberalne in radikalne (,,Pettine"-ve) stranke , in iva. . vt .»x. ' .....\yy~ . ' «v4c.444xv, 11) baron Flodniggove ustanove za slepe: po- umetno skoz in skoz obdelovano „javno mcnjenje - - JQ trebščina 2230 gold. 74 kr., dohcdki 2325 gold. 26 7®; bilo Dei col-i^čedalje bolj nasprotno , tem bolj, ker presežek 94 gold. 52% kr. je svoje in „Eco"-ve nasprotnike od dne do dne * A Civ vsi i^Ui u. kjiJ o j w y v/j v» ILi „ v* is - v \j uaojji yj luitvc uu. uuc u.u 12) Ilirskega zaklada za slepe: potrebščina 1^6 včasih znabiti pretrivialno — ali sploh izdatno y gold. 97, kr., presežek 179 gold. 59 kr., 13) invalidnega zaklada cesarice Elizabete: po- . enakih. m IB | II HHH[ H kajti peró njegovo je tako spretno, da mu jih je malo To je y) f.sonzo"-vce se ve da se trebščina 45 gold. dohodki 45 gold. bolj razdražiio in so mu večkrat pisali: Le čakaj ; videli se iAJilJcV -Ïf ^viu. J uv»juuiii m > iHuuiHiJiiv 444 uv mu Tvu&iuv j-'ioaji . a^u vaaa j j y îaou ou 14) Trevisini-eve invalidně ustanove: potreb- bomo pri obravnavi. Tožnikov zastopnik je bii dr. Ver- ščina 116 gold. 40 kr., dohodki 116 gold. 40 kr.; zegnassy, zatožcnca (vrednika P. in sodelovaica D.) 15) We tel kove invalidně ustanove: potrebščina je zagovarjal dr. Tonkii. Priče so bile: od uredništva 45 gold., dohodki 45 gold.; štev. „Eco4-vega dr. Doliac in dr. Valussi; druge: dr. Pajer 16) Ljubljanskih gospá invalidně ustanove grof Rudolf Attems, Strekelj (vsi 3 mestni starašine) y y »lev. 1; potrebščina 80 gold., dohodki 80 gold., —^ ov^ ^ uiuě« 1. v^i ustanove * štev. 2: potrebščina 516 goid., dohodki 537 tožbi in obravnavi je bilo obrekovalno pismo iz Trsta iste en tiskarski stavec iu še druga gospoda. Podiaga gold. 50 kr. , presežek 21 gold. 50 kr., 444 ^ «... » »"'j-"* viuvuj^u* ^ 17) dr. Lovro Tomanové ustanove: potrebščina starasine (katerim pripada kot tak še tudi Valussi), zato / __ * ^ . ^ 1 • i « « 1« • g ft* • . in zarad njega so bi!i povabijeni za priče omenjeni 80 gold. 80 kr., dohodki 537 gold. presežek 4i6 gold, ker so bili vsi přejeli znani anoni list dr. Doliac a 80 kr. in Pajer-ja pa je bil tožnik znabiti tudi zato vtaknil 18) Janeza Adama Engelshauserjeve usianove med priče, da ništa mogla, kakor bi bila menda rada za uboge plemenitnike : potrebščina 138l> gold. 67 kr., zatožcnca zagovarati Njuna zagovora dohodki 1335 gold., primanjkava 54 gold. 67 kr. sebiiih vzrokov gotovo jako zabeljena. bi biia iz po- Prićo razen vredništvenega osebja so bile zaslišane zarad nekih okoliščin zadevajočib anon, list: ali jim je namreč došel ali Gorice 18. dec. (Konečná porotna obravnava v odprt aii zapećaten , pisan stranke da izvira itd.? Sicer se je litograiijen; od katere v i. ) zađevi „horizo" - ,:Ecou svojem dopisu 0 iziđu te obravnave cam" Poročal sem v poslednjem e ose vse vrtelo krogtega: v b n o obdolženih ,,Eco"-vih sestavkih zapopadeno raz z podam - ——. ^r Daj za kaj je prav za prav šio in kako se danes „Novi- aljenje sonzo u v e g a urednika H. Ju- y rettig-a (ali nej. „Eco^-vci so to določno tajili, tozniki je ražprava vršila. Preteklega meseca aprila t. hitro po opravljenih so obrnjeni proti listu ] C « Da -v Fra Galdino vendar-le do- * J^^o^V/C* u« i. i., umu jju jjciim i£ot O dopolnilnih mestnih volitvah , došlo je iz Trsta mnogim 03ebi (ali vsem?) mestnim starašinam litografljeno pismo, v katerem so popisane najgrše reci o novoizvoljenem sta- z razlaganiem imena ,,Sonzoťť, „Sonzognino4 pa trdili in dokazovali. Rekio se je od strani zato-žencev, da spisi v ,;Ecou-u kot organu liberalne stranke, _in po nikakem proti kateri je imel ,,Ecou ločeno osebo v mi slih , dokazoval je tožnik med drugim t rašini D. Ta D. je bil kandidat konservativne ali tako imenovane „klerikalne" stranke. „Isonzo" je brž nekaj y ki ga za- omenil o tem bi izhajalo od konservativne strani pismu, in menda nekako tako, kakor da toženec zmirom „Isonzo" u priiastuje. V tem oziru je neka priča od uredništva nekaj izrekla, kar je bilo v y kateri a Je bila korist tožnik u. Rekla je namreč ta priča, da „Sonzo- gnino" je beseda izpeijana iz „6onz< gnoťi, „Sonzogno jDri volitvah zmagala, češ, da gaje ona zato razposlala, pa je imé glasovitega urednika radikalnega časnika „ "je rekla priča a l--- ^---- -------O---7---; ---J ~ """ * jJi* j U i LJLi ui cuuin« i da bi „Isonzoiť-vo liberalno stranko se bolj očrnila. Capitale1' v Rimu. Sonzogno La oči- y) „Eco d. L.u ni bil len in je „Isonzo"-u (4. maja) tanje povrnil, rekši, da vzrok, take liste novim starašinam pisati ima le propadla „Is."-ova liberalna stranka, se je pismo brž ko ne v ,,lsonzou vi ko-skovalo. Na to je „Is." srdito protestoval zoper tako podtikanje in sumičenje. ,,Eco" mu odvrne (20. maja) v tem-le smislu: „Poprej pišeš črnilno pismo, potlej pa hinavsko u< tedaj da v • • • va cij 1 je bil nekdaj Avstrijsk ogledub , zdaj pa nosi zvonec pred najhujšimi rogovileži zedinjene Italije in je sploh mož slaboglasen. To je bila voda na ^Isonzo^-ov m[ÍD# Ce me ti pravi tožnik primerjaš Sonzogno-u lastuješ mi enake lastnosti, kakor jih ima če me o se bi primerjaš, ne misliš lista mene. urednikovo osebo. Dalje yy on, in Is." } y Pn* sploh, ampak viuuuu ^.«»ijv, uiULitr, urciuuiivuvo u s e u u. — ^»«j^ ker je „Eco" očital zoper taisto protestuješ!" „Ecou-vi „Isonzo"-u, da Tržaško anon, pismo od njega prihaja dotični sestavki so bili humoristični in vidělo se jim je bilo je treba presoditi zapopadek tega pisma ; tudi ne gledé na izmišljeni podpis „Fra Galdino" y ali J® namreč razžaljenje po njem vzročeno veče, ali manjše > ali bi bilo prestopek, pregrešek ali hudodelstvo , kajti po tem gre potlej soditi, ali je podtikanje tega pisma temu ali temu — veče ali manjše razžaljeaje, kar je tudi odvisno od tega, ali je bilo pismo z roko pisano in zapečateno, ali pa kamnotiskano in odprto razposlano. Okoli teh in enakih reči in pa okolí stilističnih stvari — posamuih stavkov in duhá celih sestavkov — se je su-kalo vse, kar se je za in zoper zatoženca govorilo. — Iz vsega je razvidno, da take malenkosti niso mogle biti pravi* vzrok tej pravdi, ampak le povod; pravda je bila tendenci jozna; hotelo se je liberalstvo Go-riško ineriti s k 1 e rika 1 s t vo m, in znositi se nad njim pa skandaloželjnemu občinstvu nakloniti enmalo „dusné paše". — Dr. Ton kli je govoril jasno, zmerno; raz-logi njegovi so bili tehtni in prepričalni in vsak nazoči — če nepristransk — moral je se uveriti, da od oseb-nega razžaljenja H. J. ni v „Ecoa u ni duha ni sluha. Sodišče (sveto v. Gorjup, predsednik — in svetovalca Brusič in Mozetič) je bilo zgledno nepristransko, in je zopet potrdilo dobro imé naše c. k. okrožne sodnije. In vendar je vsak čutil, da bo Fra Gal din o obsojen. Dandanašnji je že tak zrak. Med porotniki je bil mestni župan g. Perínello, brž ko ne edini, ki je — kot jurist — razumel drobnosti, finêsse literarne pravde; dalje en nemšk protestant, en (star) jud, en kovač, en kamnosek, en rokovičar itd., sploh možje, katerih večina zna sicer brati in pisati, zmožná pa po nikakem ni, da bi uměla vse tankote in ovioke više, izobražene pisave, skakoršno je imela pravda opraviti. — Kar se tiče sedmerik, po-rotnikom predloženih vprašanj, zahtevala so nektera toliko bistroumnosti, da dveh še celó advokata nista koj razumela; moral ju je jima predsednik razlagati.— Nihče ni pričakoval, da porotniki (načelnik Perinello) vsem vprašanjem z ,da" odgovorijo, še manj pa, da bode fa ..da" edinogí as en. In vendar je tako. S tem vêrdiktom so imeli sodniki zvezane roke ter so od- ločiii obsojencu Decolu *) najnižo kazen v denarjih (100 goldinarjev — 20 dnem zapora); najojstrejša bi bila menda 5 — 6 mesecev zapora. Zanimiva je ta obravnava tu v Gorici, ne gledé na stvar samo na sebi, tudi zato, ker je prva tiskarna in prva s porotniki (od leta 1852 ni bilo nobene več). — Da je bilo pri glasoviti obravnavi 12. in 13. t. m. vse polno ljudi pričujoćih, razume se samo ob sebi. Liberalci so z izidom pravde zadovoljni, samo to jih jezi, da ni De col obsojen v zap or; kazen se jim zdi preroila. — Neutralci menijo , da je Fra Gal-dino-va pisava deloma res nepristojna, pa tudi „Is."-va da ni — „Eco" u nasproti — spodobna. Nadejamo se, da bo opisana pravda obema strankama v poduk. V «urni 20. dec. — Številki „Isonzo"-a od 14. dne t. m. in „Eco" a od 17. dne t. m. ste bili dejani v prepoved. „ls.k* zavoljo nekecá sestavka v srednjih šolab, in .nekÇga protesta g. J. Fi Iz a — enega tistih, v katerih hišah je bila policijska preiskava zastran petard (od i. dec. t. 1.) — proti taki porváni preiskavi. Tu naj omenim že staro novico , da so nekecá Miser i-a, tajnika pogrebne družbe, zavoljo petard zgrabili in ga v Trst odpeljali. — „Éco" je pa konfiskan zarad Fra Galdino-ve šaljive oporoke vsled obsodbe od 14. dec, * je te. dni nek čuden stotnik baron Rot-tenburg, blizo 70 let star (bival je v Solkanu), kateri je vse svoje premoženje, kakih 50j0—60u0 gold., zahustil tukaj šnj emu gimnaziju za 2 Stipendiji za „U r- *) Tožbo zoper odgovornega urednika je tožnik med obravnavo nazaj vzel, tako je bil ludi odstopil od tožbe zarad 2. sestavka v tožnem pismu naveđenega, ker se je pokazalo, da aestavek ni bil Fra Galdinov, ampak dr. Doliac-ov. Pi». deutsche", in le , če takih ni, tudi za Slovence ia Itaiijanc. Oporoka je skoz in skoz originalna in čudna, kakor mož, ki jo je naredil. Iz Kolicevega 12. dec. — Lepo hvalo izrekam ča- stitim gospodom učenikom živinozdravniške šole v Ljubljani, da imamo dobro izučeue živinozdravniške pomoč-nike na deželi. Meni je letos pozimi krava tele storila, čez dva dni mi je tako hudo zbolela, da je vso zaved-nost zgubila, nobena noga jej ni nič pomagala, vrat je imela tako izvit kakor kaca, nazaj po životu obrnjen. Živinozdravnik Jernej Flis v Dobu mi jo je pa tako izvrstno ozdravljal, da je v malo dneh bila popolnoma zdrava. 26. dan u. m. mi pa druga zbolí zopet tako ne varno, da že ni mogla več požirati, zdaj je pa popolnoma zdrava. Ker mi bi bila velika škoda dve kravi v enem letu zgubiti (ena je vredna 90 gold., druga 150 gold.), zato sem dolžan hvalo izreci in tudi drugim priporoóiti v Ljubljanski šoli izučenega Jerneja F li s a. Anton Grašek, posestnik in mlinar. Bolliujska Bistrica 13. dec. - Danes se je pri nas odprla c. kr. brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. Tako bode tudi nam telegraf stregel, ki smo precej daleč od druzega sveta ločeni. Hvala si. vodstvu v Trstu 1 Nolranjska Bistrica 18. dec. J. K. — Ker že le- tošnje leto poteka, ozrimo se na-nj enmalo nazaj — vsaj nam je přineslo mnogo borb. Mnogo našincev je spre-menilo svoj obraz in se izneverilo mišlenju naroda našega. Ve, drage „Novice", tudi ste dobile za svoj pošteni trud marsikako psovko za plačilo, kajti zlegel se je in do vrhunca d.orastel prećudni zmaj — .Jiberali-zem" mu pravijo, ki ne žre golazen, ampak žrelo odpira posebno po tem, kar je fundament človečanstva po sveti nam veri. Z nemčursisimi liberaluhi so se zvezali vrtoglavi mladoslovenci, katerim koran je „Narod" , ki pa mora na kaj slabih nogah stati, da je unidan žugal svojim naroćnikom, ki mu ne plačajo', da jih bo kar pred sodnijo tirai po advokatih. Al prav imajo, ce nočejo plačati, vsaj se jim je le silil, „vsiljeno pa ni naročeno." —- Lepe reći snio brali te dni is deželnega zbora, kako je dr. Zarnik naskakoval visokozasluže-nega dekana Grabrijana zato , da brezvercu ni dovolil katoliškega spremstva! Ce se spomnimo , kako je isti dr. Zarnik pred malo leti povzdigoval duhovščino, zdaj pa na velike pavke brezverskih liberalcev bije proti duhovščini, je pač mogoče, da bode kedaj še na iščal piskai. Pa naši Notranjci zdaj tudi vedó, da v svojem poslanců dr. Ra z lag u imajo liberalca od nog do glave, ki z dr. Z ar ni ko m vred je šel v vojsko zoper Grabrijana, čegar imé se s postova-* njem imenuje po celi naši domovini. — Ali nam bode novo leto bolj veselo od starega, sam Bog vé. — V nasprotji s takimi žalostnimi aogodbami h koncu leta je 8edanje vreme, toplo in prijazno kot sredi maja. Da bi se nam le spomladi zima ne vračevala, in ne spolnil pregovor, da ,,volk zime ne pojé." Iz ĆrmoŠnjiC 20. dec. — Pri novih volitvah občinskega zastopa so bili voljeni: Matija Kump, posestnik iz Štal za župana, za obč. svetovalce pa Matija Križe, posestnik iz Aselic, France Windischmann, posestnik in poštar v Crmošnjicah, Matija Stricelj, posestnik iz Rese iu Matija Peča var, posestnik iz Nove Gore. ■ Iz Ljubljane. — Zborovanja deželnega zastopa no bo do 3. dne januarija; med tem delajo odseki, ki imajo obilo posla. — (Goveja kuga) je segla tudi v Novomesto, y Srebernice, v Idinšine blizo Novega mesta in v Žužemberk. Vlada je storila, kar je treba, da se zatare dalji plamen. Ce pa sami gospodarji nimajo toliko pameti in vesti , da pomagajo gosposki, krivi so \ sami veče nesreće. okraj so prepovedani v Novomeskem in Krskem čeravno Pajer sam ni nie taj i i in mu na bvalo stel to povedani v Celjskem in Ptujskem okraji, ker v 21 hlevih kuga vnela. v u v u lu iu iu oi uv ji o«uj ni iijv> taj iu uju IJa li V aiu olui i U Tudi na Stajarskem so pre- da ni še veliko već vkradel, kar bi bil lahko storil i Je ondi ™ »v,^ ' «m uz un i a. li iv u oimjj, kakor je Pajer sam rekel, do 135.000 g«»ld. Nam se {Zarad koz) so vse tukajšnje šole nehale že v sreči pa dozdaj ven- zdi. daje gosp. Brolih s svojim zagovorom oštro šibal } i imeli d petek in se začno 7. januarja dar ni še veliko kozovih vilni seje rpravilnega sveta banke Slovenije.) Op m to po pravici, tište gospode, ki so ti blag;ajnico. 13. let ongaviti tako, kakor je ongavil in nič zapaziti, no! to res mora biti „izvrstno Pajer nadzorstvo et je imel sejo 21. dné t. m., ki je trajala od do VU popoldne. Navzočih je bilo poleg predaednika V r (Čitalnica naša) ima po navadi svoj letni zbor na sv. Siefana dan f deset opravilnih svétnikov. Naznanj Danilo ni prevzel mesta glavnega je bilo dopoldne ob poli enajstih. Ker se ) tajnika, ker da gosp. v tem zboru voli nov odbor, pričakuje se obilnega mu )e udelestva. odmérj ker noče le provizorično služiti ; sterstvo premembo pravil, sklenj zboru, potrdilo mesečnih 150 gld. bila premajh in potem > da mini v zadnjem občnem Pogodba s trgovcem Edvardom V i o - o m letni vabi] (N Silvesti di nj tud večer) napravi čitalnica po veô-zabavo z loterijo, h kateri sta dramatično društvo in Sokol na Dunaji, ki prevzame ondašnjo podruž na pod lag podruž pavsala, se je potrdila in sklenilo, da tudi Pražka cembra {Izvanredna dobrodelna Slovenska predstava) v deželnem giedališči bo na sveti dan, četrtek 25. de- Ćist se ima pavšalirati. Skleniia se je prememba namenje 54 bankinih pravil v tem oziru, da se natanko iz- diug toč d o h o d e k te predstave je na polo reče y kaj da je naloga preglednikov bankinih računov J polo se bo p ri^ad e ti m o m in na Ljubljanskim ubogim. Predsta igra Gospod Ivan V i 1 h ; ki se je odpovedal ravna- ô a s petjem v 5 dejanjih: „Požigal Hiša teljstvu edino le zarad premnogo drugih lastnih opravil je pa na prošnjo predsednika in vsega opraviln* ga je dramatično di sveta obdržal posel ravnatelja do občnega zbora. Po- slednjič se je sklenilo, vnovič razpisati službo glavnega lab ega glasú") se je 1 Ce tu přestaví v delj igra t ki v pred8t ta í^ra ni ,,n>»8e gore list" del dna f je gleda bila tajnika r * * ^ Wl* ■ i zvečer ljami na kolodvor truplo gospoda Virantove hiše čez véliki slovesen sprevod bak občn Iz Vranskoga Ljubljanski } spremili smo na poslednji . Gov čun za bor 26. decern bi r predsednikov Čitalniáko leto. {Narodna naša čitalnica) ima svoj z slede(im programom: t % I ♦ lil M T; • ni ú. v • - X 1 ^ t i Matija posestnika iz Planine , deželnega poslanca itd. službi za domovino je zunaj njegovega doma ločenega od predrage njegove rodovine, prehitela nagla smrt rodoljuba, ki ga je Slovenija med naj-ljubše svoje sinove štela, poštenjaka skozi in skozi. litev odbora in preds dnika. <5 udov, potem tombola. Začetek ob Sporočilo taťkovo Vpisovan é novih udov Ra Vo Nasveti posameznih un zvečer udje zboi ee ljudn t gotovo se udeležiti občneg Odbor. Novičar iz domaćih in plujih dežel. Na Ogerskem so vendar za silo našli ministrov 9 3 to Deželni glavar je v deželnem zboru položil zašlu ženo spomenico na grob visokocenjenega možá terega tudi večletna bolehnost ni zadrževala žrto-vati se blagru domovine. Vsi poslanci so svojemu ljubljenomu tovaršu zadnjo čast skazali in poleg njih obila množica mestjanov, prijatlov in znancev njegovih. spomin ostane zagotovljen vrlemu rodo Deak se je zarad b» lehnosti odpovedal poslanstvu in d ena r ne reve drege. Včeraj se je Ilrvaški deželni zbor sklical v eno sejo pred Božičem zat), da se odborom razdeli so pripravile Ogersko v silne za elo in potem se zbor odloži do 10. ali 15. jan Državni zbor Dunajski se začue 21. januarja. Avstrija je tedaj zda) v zborovanj i prida pruborovalil í Vsa da bi le kaj listinah domovine naše! 0 , ~ + i % m* P ' r „ ft \ i • « A • i > — f * l • (Davkar Pajer), ki je cesarsko kaso okradel za Vagán Žitna cena v Ljubljani 20 decembra 1873. v novem denarji : pùenice domaće 7 ti. 20 23.511 gold., je bil 10. dne t. m. obsojen na 7 let teško ječo. Gosp. Brolih, zdaj advokat, gaje zagovarjal 7 fl. 45. tnraiee 4 fl. 60. V sorsice 4 fl. 20. banaška rii 5fl. 20. ječmena 3 fl. 90. prosa 3 fl. ; 2 fl. Krompir 2 fl. 20. ajde 4 fl. 20. ovsa Novice4 i Oglasnikom vred » VCljilj« v tiskarnici prejemane za celo leto gold y » fy za pol leta » t> » za cetrt leta 99 po pošti pošiljane po „ „ PO „ 99 gold 99 99 Za pošiljanje na dom v Ljubljani za nakaznicah (Postanweisungen) 60 kr. 40 „ SO „ . ki 9 86 celo leto se plača 40 krajc. Naročnina se pošilja Blaznikovi tiskarnici v Ljubljano in to najcenejse po poštnih vajo vsak i pošti in veljajo krajc. dobi Častite naročnike prosimo, naj hitijo z naroćilom, da brž prvi list o novem letu v redu dobijo. Odgovorni vrednik: Aiojzi Majer. Založnik: Jozei bláznil* ovi dědici v Ljubljani.