JMHatea platau ▼ k« »»Tini. IZHAJA VSAK TOREK, CBTRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Storilki Din 1*50. TRGOVSKI EIST Časopis sa trgovino, Industrijo In obrt Sarečnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, ®e*ečno 15 Din; za inozematvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi ee ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. #) /n opmmmmnmmnhnmhhbmunhhbmm LETO XI. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v sobota, dne 6. oktobra 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 119. Tako je prav! V predzadnji številki Trgovskega lista« je bil priobčen članek g. Ivana Groseka o poslovanju Kmetijskega društva v Trebnjem. Tov. Grosek z navedbo točnih in konkretnih dejstev ugotavlja, kako delajo naše oblasti tudi v načelno važnih vprašanjih, kjer se napram trgovcem izvajajo zakonska določila brezobzirno in z največjo strogostjo, vendar izjeme, če gre za konsumno društvo. Brezobzirnost napram legitimnemu, z davki in drugimi dajatvami preobremenjenemu trgovcu, a popustljivost in izjeme za privilegirana, vseh mogočih podpor deležna konsumna društva! Zdi se nam potrebno, da na članek tovariša Groseka posebej opozorimo. Ne mogoče radi dejstev, ki jih ugotavlja g. Grosek in ki so sicer prav gotovo eklatanten dokaz za težak položaj, ki ga ima trgovstvo tudi napram oblasti, ampak v prvi vrsti radi tega, da opozorimo na pot, ki jo je ubral tovariš Grosek za razčiščenje razmer v svojem kraju in da usmerimo na to pot tudi vse druge, ki hočejo z uspehom braniti svoje interese in ugled trgovskega stanu. Protestov, resolucij in spomenic se piše pri nas mnogo, mogoče še preveč. Usoda, ki skoro redno čaka take vloge, je vsakemu, tudi še tako naivnemu izmed nas dobro znana. Tudi govorjenja je pri nas preveč in marljivi gospodarski delavci se danes vsepovsod branijo vsakih funkcij pri stanovskih organizacijah, češ da je v teh organizacijah preveč sejanja. In v resnici se mnogo energije absorbira v brezplodnih debatah in v dolgoveznih razpravah, ki vodijo le redko do pozitivnih uspehov. Mnogo praznih fraz, preveč besedičenja, a malo podrobnega, pozitivnega dela! Je to sicer neprijetna konstatacija, toda utemeljena. Resolucij proti nedovoljenemu poslovanju konsumnih zadrug smo slišali že mnogo. Saj ni skoro zbora trgovcev, na katerem bi se ne protestiralo proti izjemam, ki se dovoljujejo konsumom v škodo trgovstvu in proti obstoječim zakonom. Da take resolucije ne zaležejo, nam priča v zadostni meri že to, da se položaj trgovstva napram konsumom čimdalje bolj ostri. Znani so nam primeri, cia so morali trgovci v neposredni bližini konsumov ustaviti poslovanje, ker so padli v neenaki borbi s privilegiranim konsumom. Taki primeri niso redki in se množijo, in to kljub resolucijam in predstavkam. Zato je neobhodno potrebno, da posežemo po drugem sredstvu, ki bo uspešnejše. Tovariš Grosek si je izbral sredstvo, ki jamči, da bo imelo boljše uspehe kot jih imajo splošne resolucije. Nadzirati in motriti položaj v svojem okraju in konkretne fakte, ki se mirnim in rednim potom ne dajo odpraviti, javno žigosati. Ni to lahek posel in tudi ne prijeten, toda neobhodno potreben tam, kjer se sicer tako težke krivice ne dajo odpraviti. S tarnanjem za mizo in zabavljanjem v ožjem krogu ne .pridemo daleč. Tudi je škoda za vsako minuto, ki jo izgubiš s takim brezplodnim govoričenjem. Nikdo ne pozna tvojih teženj, niti najbližja okolica, še manj pa oni, ki so poklicani, da bi storjene krivice popravili. Zato smo morali danes podčrtati članek tovariša Groseka in pokazati na njegovo odločno in pravo pot. Če bi se našlo med nami mnogo takih, bi se razmere prav gotovo zboljšale in bi se marsikatera krivica popravila! Plačevanje uslužbenskega davka v davčnih znamkah. Po členu 100. zakona o neposrednih davkih se sme uslužbenski davek plačevati tudi v davčnih znamkah. Kdaj in kako naj se vrši plačevanje na ta način, je pridržal zakonodajalec odločbi ministra za finance. V primeru plačevanja uslužbenskega davka v znamkah mora po zakonu delodajalec ali njegov namestnik davčne znamke dobro nalepiti v davčno knjižico ter jih uničiti s svojim žigom ali svojeročnim podpisom tako, da se ne more več uporabiti. Za tako pobrani davek ni treba, da bi delodajalci predlagali davčnemu oblastvu seznamke. V prvotnem pravilniku k določilom o uslužbenskem davku, ki je stopil v veljavo dne 1. aprila t. 1., minister za finance za enkrat ni predvideval plačevanje tega davka v znamkah, ampak je odredbe o tem načinu davčnega plačila odložil na poznejši čas. Pač pa je sedaj v celotnem pravilniku k zakonu o neposrednih davkih, ki je bil objavljen te dni, uredil tudi plačevanje uslužbenskega davka v znamkah. Po tem pravilniku morajo pobirati uslužbenski davek v davčnih znamkah vsi delodajalci, ki ne zaposlujejo na mesec povprečno preko 20 nameščencev. Ako se tekom leta to število prekorači, je delodajalec kljub temu dolžan še do konca dotič-nega davčnega leta plačevati davek v znamkah, šele koncem davčnega leta je dolžan prijaviti davčnemu oblastvu, da ne obstoje več pogoji za plačevanje davka v znamkah. Na podlagi te prijave vpiše davčno oblastvo dotočnega službodajalca v knjigo službo-dajalcev, ki so dolžni davek plačevati v gotovini. Industriji in veletrgovini v uvaževanje. Trgovski potnik in zastopnik zastopa napram trgovcu-odjemalcu svojega gospodarja. Vsak resen in ugleden industrijalec ali veletrgovec polaga vso važnost na to, da je ta njegov zastopnik res v vsakem oziru neoporečen in primeren, ker odjemalci vedno sklepajo po kakovosti potnika na kakovost zastopane firme. Popolnoma se uresničuje in uveljavlja ljudski pregovor: Kakršen gospodar, tak-žen hlapec. Ugledne in sposobne firme zaposlujejo le kvalificirane potnike in zastopnike. So pa razne firme, ki zaposlujejo kot potnike in zastopnike osebe iz raznih poklicev in obrtov. Dokazano je, da taki »poceni« potniki in zastopniki iz raznih poklicev in stanov, ki jih so morali zapustiti iz enega ali drugega vzroka, s svojim nastopanjem in s svojim načinom poslovanja kvarijo ugled trgovskega potnika in povzročajo nezaupanje in nenaklonjenost trgovcev-odjemalcev in s tem škodujejo vsem potnikom in zastopnikom. Ne samo stanovska čast in stanovski ugled trgovskih potnikov in zastopnikov, ampak predvsem ugled in veljava • zastopane firme zahteva, da vršijo ta poklic strokovno kvalificirane, moralno popolnoma neoporeče-ne in zaupanja vredne osebe. Ta poklic naj izvršuje le tisti, ki je od mladih nog v trgovini, jo pozna iz svojega življenja in spada tedaj po svoji vzgoji v trgovino, ne pa pritepenci najrazličnejših poklicev, ki ne poznajo trgo- vine, se tudi ne brigajo za njene koristi in ne za ugled in čast našega stanu. Vsi taki potniki in zastopniki morajo ven iz našega poklica, ker ga ne morejo razumeti in čislati. Korist vsake prizadete firme je, da svoje nekvalificirane, le navidezno »poceni« potnike in zastopnike nadomesti z resničnimi trgovskimi potniki in zastopniki. Te firme pokažejo le svojo trgovsko moralo, če se obračajo na društvo trgovskih potnikov in zastopnikov radi priporočila sposobnih in neoporečenih trgovskih potnikov. Društvo prevzema za svoje člane moralno odgovorost, katere se pri sprejemanju članov popolnoma zaveda. Kateri potnik in zastopnik se more izkazati s člansko izkaznico, dokazuje, da zasluži zaupanje, ker se ne boji kontrole društva. Hočemo ščititi ugled in koristi svojega stanu in tudi koristiti trgovini sami. V to bomo porabili vsa zakonito dovoljena sredstva in bomo znali tej svoji nalogi in nameri priboriti vso veljavo in uvaževanje. Nekatere firme ne morejo biti brej tujcev. Tudi mi znamo prodajati razglednice, galanterijo, modne predmete itd., tedaj ni potrebno, da razne narodne firme vlačijo tujce v našo državo. Trgovino samo tako dobro razumemo, da nam niso potrebni razni »neobhodno potrebni« tuji »strokovnjaki«, kakor jih imajo razna naša podjetja večkrat prav po nepotrebnem. Tovariše pa prosimo, da nam nemudoma javijo naslove firm, ki zaposlujejo kot potnike železničarje, kakor tudi nam naj javijo naslove takih potnikov železniških uslužbencev. Vsem tovarišem po poklicu, ki še niso organizirani, pa toplo priporočamo, da takoj pristopijo k društvu kot člani. V vsakem posamemem mOra biti toliko čuta vzajemnosti. Korist vsakega posameznika in nas vseh zahteva, da smo vsi organizirani in pridobimo svoji organizaciji pripadajočo veljavo, svojemu stanu pa pravo uvaževanje in spoštovanje. Odbor društva trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani. SLABA VINSKA LETINA V SREMU IN SRBIJI. Po podatkih, ki jih je zbralo kmetijsko ministrstvo, bo letošnja letina v Sremu in v Srbiji kvantitativno in kvalitativno slabša od lanske. Zoritev grozdja je trpela zaradi deževnega vremena ter ima mošt povprečno le 16 stopinj sladkorja. * * * UGODNI RAZVOJ GOSPODARSKE KONJUNKTURE V AVSTRIJI. Iz septemberskega poročila avstrijskega instituta za proučevanje konjunkture je razvidno, da je popuščanje gospodarske delavnosti v sosednih državah (v Nemčiji) imelo za posledico le počasnejši konjunkturni dvig. Indeksna številka gospodarske delavnosti se je ponovno dvignila od 110*5 na 112' 1 (leta 1927 povpr. — 100). Železarska, papirna in gradbena industrija se dalje ugodno razvijajo, dočim je bil razvoj tekstilne in pivovarniške industrije ter zunanje trgovine manj ugoden. Pravico plačevanja davka v znamkah odreka pravilnik vsem državnim in samoupravnim institucijam, kakor tudi osebam, ki so zavezane družbenemu davku, čeprav so tega davka trajno ali začasno oproščene. Vsi delodajalci, ki niso dolžni odnosno upravičeni plačevati davka v znamkah, se morajo prijaviti do 25. januarja vsakega leta davčni oblasti prve stopnje, da jih vpiše v seznam delodajalcev, ki bodo uslužbenski davek plačevali v denarju (gotovini). Na dolžnost te prijave se morajo vsi delodajalci opozoriti vsako leto do due 5. januarja z zapretilom, da se jim bo naložila globa 500 Din, ako to prijavo opnste. Poleg te kazni se jim naloži še dolžnost, da morajo do konca prvega četrtletja dotičnega koledarskega leta plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah. Davčne znamke bodo prodajala davčna oblastva, v slučaju potrebe pa tudi oddelki finančne kontrole. Kupovati se torej ne bodo smele nikjer drugje nego pri teh uradih. Davčne znamke se bodo tiskale v vrednosti Din 0 50, 1-—, 2-—, 3-—, 4—, 5-—, 10-—, 15-— in 20—. Lepile se bodo v knjižico ob vsakem izplačilu na določenem mestu za pobrani davek. Porabljati se začno davčne znamke šele z onim dnem, katerega naknadno določi minister za finance z naredbo, v kateri bo predpisal tudi uradno poslovanje z davčnimi znamkami. V zvezi s plačevanjem davka v znamkah se bodo itak strogi kontrolni predpisi brez dvoma precej rigorozno izvajali. Za našo lesno industrijo. Če ne bi imeli lesa, bi naša trgovinska bilanca še vse bolj mizerno izglodala, kot v resnici izgleda. Izvoz našega lesa se je letos dvignil in se je položaj za našega lesnega producenta in industrijca vsaj deloma omilil. Ne glede na to pa moramo reči, da se naši lesni industriji tudi doma še vedno odpira marsikatero prav hvaležno polje. Pomislimo le na prav živahno gibanje, ki se je v zadnjem času začelo za zgradbo lesenih hiš. To gibanje sloni v prvi vrsti na zadružni podlagi. Če motrimo to gibanje, se moramo čuditi, kako to, da se skoro nobeno slovensko lesno podjetje doslej še ni zavzelo za to stvar, ki bi lahko zaposlila mnogo naših brezposelnih delavcev in prinesla lep dobiček podjetjem samim. Naj omenimo tukaj za primer Kreditno in stavbno zadrugo »Mojmir« v Mariboru, ki se že dolgo peča s tem problemom in ki je vzbudila za to akcijo interes najširših krogov. Zanimanje vlada v vseh; zlasti v izvenslo-venskih pokrajinah, od koder dobiva zadruga »Mojmir« stalno dopise in vprašanja. Na razpolago bo več tipov hiš in sicer: 1. Prava lesena hiša iz močnega tramovja (Block). 2. Lesena hiša, uporabna za omet (da izgleda kot zidana). 3. Lesena hiša, pripravna tudi za prenos v slučaju selitve. 4. Lesena hiša, ki se napravi na posebno željo naročnika. Priporočajo se tudi enonadstropne hiše, oziroma s podstrešno uporabo stanovanja. Hiša se postavi na željo v vsakem kraju in sploh povsod, kjer to dovoljuje obstoječi gradbeni predpis. Mišljene so pa tudi posebne kolonije, zlasti v «tMojmir« v Mariboru pa lahko takim ljudem — to moramo odkrito priznati — res uspešno pomaga, Leseno hišo si bo lahko vsak privoščil, ker ni draga. Tudi visoko kulturni •narodi stanujejo v lesenih hišah, zato tako akcijo nikakor ne smemo omalovaževati. Edino pravilno bi bilo, da bi se naša lesna industrija začela za to novo panogo zanimati; njeno sodelovanje z omenjeno zadrugo v špeci-jalnem izdelovanju lesenih hiš bi javnost gotovo z veseljem pozdravila. Mogoče se bo pa vendar našlo večje podjetje, ki bi se za to zanimalo? »PRIVATBANKEN.« Poročali smo o polomu te druge največje danske banke. Zgubila je večino svoje delniške glavnice v višini 60 milijonov danskih kron in ves rezervni zaklad v višini 8 milijonov kron. Ta banka je bila prava banka trgovcev in je zato posledica poloma na kupčijsko življenje izredno velika. Vse prebivalstvo je pod vtisom poloma; čutijo polom kot jasno reakcijo sredi med rastočim zaupanjem v dobro ekonomsko bodočnost. Nekateri označajo polom kot zadnji glasni grom, ki zaključuje nevihte vojnega časa. Banka je trpela zlasti vsled padanja tečajev nekaterih petrolejskih tovarn, tako neke insolventne tovarne v Hamburgu ter druge tovarne na Danskem. Vsled tečajnega padca delnic na 35% so postali vlagatelji nezaupni ter so začeli vloge dvigati, kar je težkoče podjetja še pomnožilo. Polom banke priča, da konsolidacija danskega ban-karstva po periodi bankrota, ki je pogubila 35 srednjih in malih bank ter dve velebanki od petih, še ni bistveno napredovala. Takrat so morali eno največjih danskih bank, Landmansbanken, sanirati z državno pomočjo. Tudi sedaj so pričeli z veliko sanacijsko akcijo, tako v prvi vrsti Nordijska brzojavna družba, več danskih pivovarn in več danskih tovarn špirita. Narodna banka je izjavila, da se sanacije zaenkrat ne bo udeležila. UREDITEV MEDNARODNE TRGOVINE S SIROM. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je izdelal načrt o dogovoru glede mednarodne trgovine s sirom ter ga je poslal državam v vpogled in odobrenje. Po načrtu bodo države, ki bodo pristopile dogovoru, obvezane, da bodo osem mesecev po uveljavljenju dogovora sprejele v svoje državne zakone vrsto predpisov, ki imajo za namen prepre-čenje vsakega varanja glede vrste in proizvodne dežele v trgovini se nahajajočega sira in ki urejajo ugotovitev maščobe, vodne vsebine ter vzorčno določitev. Po izvirni deželi imenovane označbe sira, kot sir z Emmentaler, Par-megiano, Gruyčre, Roque!orf itd., se smejo brez pristavka rabiti samo pri blagu, ki je bilo napravljeno v dotični izvirni deželi. Pri siru imenovanih označb, ki je bil narejen v drugih deželah, mora biti jasno označeno, kje se je sir produciral; na primer: Argentinski Parmegiano, Avstrijski Emmenta-ler, Italijanski Gruyere itd. Velikost črk in napovedba produkcije na zunanji strani morata biti enako veliki kakor besede, ki označajo vrsto sira. Ponarejeni sir sme imeti le tedaj izvirno ime, če je bil napravljen iz iste vrste mleka kot v izvirni deželi. Besedilo in podoba na etiketah ponarejenega sira se ne smejo tikati izvirne dežele, če bi mogel biti kupec s tem varan. Dalje sledijo določbe glede uradnih jamstvenih označb itd. Za ugotovitev maščobne vsebine se priporoča metoda Schmid-Bondzyvski-Ratzlai'f. 0 DOBAVI ROTACIJSKEGA PAPIRJA ZA BALKAN. Listi so prinesli poročila o sporazumu skandinavskih držav, Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške glede prodaje rotacijskega papirja ter da je Nemčija kot najmočnejši evropski producent rotacijskega papirja prepustila balkanski trg Češkoslovaški in v prvi vrsti Avstriji. Kakor se doznava iz Berlina, je ta korale Nemčije neobvezen. Gre samo za izraz prijaznosti Nemčije, ki je pač posledica njene tozadevne premoči. Eksport rotacijskega papirja iz Nemčije v balkanske dežele je razmeroma majhen. Leta 1927 je znašal skupno-7000 ton, kar pri skupnem nemškem eksportu 134.710 ton ter pri domači nemški porabi 381.000 ton ne pomeni ravno veliko. Letos bo nemški eksport gotovo še manjši, zlasti ker se je tudi domača poraba Nemčije dvignila. Zato nemški industriji ni bilo težko odpovedati se balkanskemu trgu. To je bil prostovoljen korak, brez obveznosti. Izguba, uničenje ali tatvina obveznic državnih posojil. Pogosto javljajo generalni direkciji državnih dolgov privatne osebe in državne ustanove, da so izgubile, uničile, ali da so jim bile ukradene obveznice loterijske 2Vfe % državne rente za vojno škodo ali druge obveznice naših državnih posojil in zahtevajo, da se za te obveznice nikomur nič ne plača, a njim da se izdajo duplikati obveznic. Radi tega ministrstvo financ z razpisom D. br. 10.354 od 15. junija 1928 pojasnuje, da so te obveznice listine na prinosilca in kot take se po § 204 civilno sodnega postopka ter v zmislu tolmačenja in razlage obče seje kasacijskega sodišča br. 6055 z dne 30. avgusta 1922, ne morejo sodnijsko preklicati kot neveljavne niti se za nje ne morejo izdajati duplikati. Na osnovi tega mnenja in razlage kasacijskega sodišča je imetnik take obveznice, ako jo izgubi, uniči, ali mu jo kdo ukrade, v istem položaju, kakor če izgubi, uniči ali mu kdo ukrade bankovec (novčanico). On- ne more prepovedati, da se prosilcu obveznice ista izplača, niti ne more zahtevati duplikata. Po členu 19 pravilnika za izvrševanje zakona o uničevanju državnih posojil samo v slučajih, kadar so iste raztrgane, nažgane ali na kak drug način postale neuporabne za nadaljni promet in to samo pod pogojem, ako se iz ostanka obveznice more razvi-deti, kateremu posojilu obveznica pripada in ugotoviti njeno serijo in številko. Zboljšanje vinskega pridelka. Vinogradnikom priporočamo, da z letošnjo trgatvijo, če bo vreme to dopuščalo, odlagajo do konca oktobra, nikakor pa naj ne trgajo pred 15. oktobrom. Gnilo grozdje naj se pobira poprej, z zdravim grozdjem naj se čaka in izrabi jesensko solnce. En dan lepega vremena zboljša vinski pridelek za M % in več, ako je trta zdrava. Na ta način je mogoče znižati potrebo slajenja mošta na minimum, ali pa v slučaju trajno lepega vremena slajenje sploh ne bo potrebno. Važna je prepoved rezanja mošta šmarnice itd. z vinskim moštom in slajenje takih mešanic. Ta prepoved je bila potrebna, ker se je ugotovilo, da gre mnogo vina samorodnih trt tem potom kot pristno vino v konzum. Vinogradnikom kakor tudi vinskim trgovcem v interesu dviga vinskega konzuma in vinske trgovine in izvoza naših vin v inozemstvo toplo priporočamo, da upoštevajo vsebino sledečega razglasa in se po njej ravnajo. Vsled hladne spomladi, vsled hladne in deževne jeseni, deloma pa tudi vsled toče je letos vinska trta v razvoju zaostala. Lepi jesenski dnevi sicer pospešujejo zorenje grozdja, toda z ozirom na bližajočo se trgatev je le malo upanja na kvalitativno dobro trgatev. Da se omogoči vinogradnikom zboljšanje za potrošno in trgovino najsposobnejšega letošnjega vinskega pridelka in s tem v zvezi dosega bol jših cen za vinski mošt in vino, dovoljujem vinogradnikom mariborske oblasti na temelju § 5 zakona o prometu z vinom, vinskim moštom in brozgo z dne 12. aprila 1907, drž. zak. štev. 210, obče zboljšanje vinskega mošta z zmerno uporabo sladkorja. Sladiti se sme v zmislu čl. II. ministrske odredbe z dne 18. marca 1914, št. 12.264 le vinski mošt od začetka trgatve do 15. novembra 1928 v kraju pridelovanja oziroma v njega neposredni bližini Za zboljšanje vinskega mošta se sme uporabiti samo čisti konzumni sladkor v kristalih ali kockah raztopljen v moštu samem, ne pa v vodi. Uporaba vsakega drugega sladkorja je v zmislu zakona zabra-njena. Sladkorja se sme dodati moštu le toliko, da se doseže koncentracija mošta srednjih vinskih let. Sladijo naj se torej le mošti navadnega namiznega vina izpod 14% sladkorja in mošti boljših kvalitet vin izpod 17% sladkorja. Največ se sme dodati do 4 kg sladkorja na 100 litrov mošta. Vsled splošne dovolitve zboljšanja mošta vinogradnikom, odpadejo tozadevne prošnje za dovoljenje slajenja in nazmanila o izvršenem slajenju. Ako nameravajo zboljšati mošt vinski trgovci, morajo imeti za to dovoljenje v zmislu trgovskega zakona od pristojne oblasti in jim je postopati v zmislu odredbe z dne 18. marca leta 1914, št. 12.264. Vina samorodnih trt (šmarnice itd.) ni smatrati kot vina v zmislu vinskega zakona, zato je rezanje mošta šmarnice itd. z vinskim moštom in zboljšanje takih šmarnic v zmislu tega razglasa strogo zabranjeno. Proti kršitvi te zabrane se bo postopalo po zakonu. Veliki župan: dr. Schaubach. Ljubljanska borza. Tečaj 5. oktobra 1928. f o vpraševanje Din Ponudbe Din DBVna: Amsterdam 1 h. gold. , , 22-8275 Berlin 1 M 13-5450 13-5750 Bruselj l belga 7-9124 Budimpešta 1 pengfl , . —•— 9-9327 Ourih 100 fr 1094*10 1097-10 Dmuj 1 Mling . . . . 7-9964 8-0264 London 1 luni . —•— 276-08 Kewyork 1 dolar , . , , ■ 56-84 57-04 Paril 100 fr 221-40 223-40 Praga 100 kron . . • . • 168-32 16912 Trat IN Ur 296-90 298-90 Dolžnost vsakega zavednega trgovca Je, da pridobi vsaj enega naročnika na »Trgovski list«! Trgovina. Zunanja trgovina Rusije. Sovjetsko-ruska bilanca zunanje trgovine v zadnjih 11 mesecih izkazuje skupni promet 1534 milijonov rubljev; uvoz znaša 854 milijonov, izvoz 680 milijonov, pasivnost torej 174 milijonov rubljev. A plačilna bilanca Rusije je bila v istih mesecih pasivna samo za 47 mil. rubljev. Nemčija je udeležena na vsej trgovini (im-port in eksport) s 30 odstotki. U. S. A. so importirale v Rusijo za 131 milijonov rubljev blaga, dobile so ga pa od tam samo za 18 milijonov. Na eksport žita letos sploh nihče več ne misli. Tolažijo se s tem, vsaj sovjetskoruski ljudski ko-misarijat za zunanjo trgovino, da se bo dosegla v bodočem letu najmanj aktivnost 100 mil. rubljev. Cene nemškega železa rastejo. Nemški tozadevni odbor je eksportne cene železa na novo določil in zvišal. Pravijo, da so cene surovega železa na svetovnem trgu prav nizke; in to zato, ker so v deželah Zahodne Evrope, za oblikovanje cen merodajnih, torej v Franciji, Luksemburški in Belgiji, nabavni stroški vsled tainošnjih manjših davčnih in socialnih bremen in vsled ugodne preskrbe z rudo nižje kot v Nemčiji. Zato izkazuje izvoz nemškega surovega železa že dalj časa izredno močno padajočo tendenco. Leta 1926 je prodala zveza surovega železa še 31% vsega eksporta v inozemstvo, leta 1927 samo še 16%, v prvi letošnji polovici pa celo samo še 13%. Poznavalci trga pravijo, da se razmere zaenkrat še ne bodo spremenile. Beograjska tvrdka Levičanin, Brašid i dr. je postala insolventna. Aktiva družbe znašajo 7,500.000 Din, pasiva 6,500.000 Din. Sladkorno ceno na Češkoslovaškem so končnoveljavno zvišali za 25 Kč, koji znesek pride v celoti pridelovalcem pese v dobro. Vse olajšave sladkorne industrije znašajo 86 milijonov Kč. Tendenca žitnega trga v zadnjem času je bila vsled večkrat si nasprotujočih poročil in vsled dogodkov na kontinentalnih trgih oprezna. Govorijo o dobri kvantiteti, a slabi kvaliteti itd. Denarstvo. Hausse v petrolejskih delnicah. Na londonskem trgu so bile petrolejske delnice v zadnjem času v znamenju močnega dviganja. Poživljenje petrolejskega trga je nastalo zato, ker se industrijski položaj v Ameriki ugodnejše presoja, in tudi glede na Rusijo in na omejitev produkcije mednarodni položaj. Ko so se ameriški producenti med seboj sporazumeli, so se začeli zasebno in za zaprtimi vrati pogajati tudi z Rusijo, in se zdi, da so Rusi voljni za omejitev petrolejske produkcije v isti meri kot drugi producenti. V tej zvezi beremo, da bodo prinesli Rusi velikost in pomen svoje petrolejske produkcije, ki jo danes že splošno priznavajo, v pogajanja, kot aktivum, in da jim bodo kot kompenzacijo za produkcijsko omejitev dovolili ameriški in angleški krogi gotove koncesije; te koncesije bi šle preko okvira petrolejske produkcije in bi na novo otvorile diskusijo o vprašanju dogovora glede ruskih predvojnih dolgov. Ta kombinacija je v toliko možna, ker bi imel Deterding kot predsednik družbe Royal Dutch Shell v vprašanju ruskih predvojnih dolgov glavno besedo. Vprašanje teh dolgov se vleče kot jara kača skoz politično in gospodarsko zgo-govino povojnih let. Pesem je zmeraj ista: upniki pravijo, najprvo nam dolgove plačajte, potem vas bomo financi-jelno podprli. Rusi pa pravijo, najprvo nas financijelno podprite, da se bomo mogli gospodarsko dvigniti ter na ta način odplačati naše dolgove. Morda bo sedaj petrolejsko vprašanje prineslo kakšno odločitev. Carina. Kitajska zahteva uvozno carino na umetno svilo. Iz Šanghaja pišejo: Zveza kitajskih trgovcev je poslala vladi vlogo, v kateri izjavljajo trgovci nujno potrebo, da se zviša uvozna carina na umetno svilo; kajti nizka cena umetne svile grozi s pogubo milijonom kitajskih kmetov, ki so od dobave surovine za svileno industrijo gospodarsko odvisni. Kakor znano, je Kitajska z Japonsko vred največji producent naravne surove svile na svetu. RAZNO. Januarska sladkorna konferenca. Ko se je sladkorna konferenca v Berlinu razstala brez vsakega uspeha, češ da se 'ne splača razpravljati naprej, če nekaterih glavnih producentov ni zraven, se je obrnilo vse upanje na Kubo, kaj bo ona ukrenila. Že tedaj se je veliko pisalo, da bo razposlala Kuba povabila za veliko sladkorno konferenco v Havani, ki naj bi se vršila v bodočem januarju. In sedaj beremo, da hoče kubanski predsednik Machado (ch = č) povabila res razposlati ter da se bo konferenca v januarju faktično vršila. Upanje, ki ga stavijo vanjo, je veliko. »Dana bi bila možnost, da vzamemo pretrgane niti zopet v roko ter da morda vendarle pridemo do gotovih sklepov glede produkcije in prodaje.« Voda namesto premoga. Na mednarodni gorivni konferenci v Londonu je zastopnik Brazilije dr. Hohenau zastopal na podlagi trinajstletnih skušenj mnenje, da bo lepega dne nadomestila voda premog kot gorivo in kurivo. Posameznosti o izvedbi novega načina bo predložil nemški in britanski vladi. Z razbitjem molekulov mu je mogoče, da producira vodik v neomejenih množinah. Ta vodik bo mogoče potem uporabljati kot plin na isti način, kakor uporabljamo ogljikov plin za druge namene. Nizki nabavni stroški pomenijo po mnenju dr. Hohenaua v doglednem času konec premoga kot gorivne snovi in s tem ono znajdbo letošnjega leta, ki bo vse predrugačila. Rusija išče kapitala. Ruski koncesijski odbor priobčuje ogromen načrt, ki naj povabi inozemski kapital na gradbo in na obrat komunalnih in prometnih gospodarstev, tako plinovih, vodnih in električnih naprav, dalje cest, cestnih železnic, avtobusnih zvez, in to v 60 največjih ruskih mestih, vključno Moskvo, Leningrad Harkov, Kijev, Odeso in Tiflis. Skupni kapital, ki ga iščejo, znaša 400 milijonov rubljev. Odbor utemeljuje svoj korak s tem, da mesta hitreje rastejo kot pa domači kapital, razpoložljiv za izradbo komunalnih gospodarstev. Koncesijonarji bodo dobili v tozadevnem gospodarstvu monopol, z obveznostjo, da kolikor mogoče poceni dobavijo. — Na eni strani napovedujemo kapitalu vojsko, na drugi strani ga vabi-juo noter. DROBNE VESTI. Dr. Schacht je bil na seji generalnega sveta Nemške državne banke soglasno zopet izvoljen za njenega predsednika za uradno dobo štirih let. Redukcijo carine na umetno svilo in druge tekstilije, ki so za splošno porabo, zahteva zveza ogrskih trgovcev in obrtnikov. Carina naj bi znašala samo 10%, na veliko boljšo in trpežnejšo umetno svilo pa 100%. Volneno trgovino in import volne na Poljskem bodo centralizirali in so napravili za to delniško družbo, ki jo bodo izgradili v nakupno centralo. Delniška glavnica 1 milijon zlatov se tako-le razdeli: 70% ovčjerejci, 20% volnena industrija, 10% poljedelsko ministrstvo. Rekonstrukcija ogrskih državnih železnic. Ogrske državne železnice so hotele dobiti s pomočjo vlade pri Zvezi narodov posredovanje velikega posojila za izvedbo rekonstrukcijskih del. Ta dela bi zahtevala ogromno vsoto 120 milijonov pengo. Posojilo pa je zadelo na velike težkoče in se trudijo železnice sedaj za to, naj bi se dosegel sporazum z bankami, ki patronizirajo tozadevne industrije in ki bi kreditirale dobave. Samo dobave za zgradbo vagonov in zavornih naprav bi znašale 60 milijonov pengo. In sedaj gre za to, da bi budimpeške velebanke kreditirale državnim železnicam v interesu zaposlenosti tovarn vagonov in strojev omenjeni znesek 60 milijonov pengo. Snia Viscosa v Turinu. Raznesle so se vesti, da se temu podjetju slabo godi ter da se bavi upravni svet z mislijo sanacije podjetja. Sedaj te vesti demen-tirajo in pravijo, da so neutemeljene. »Družba se ne bavi s sanacijskim načrtom, ker je njen finančni položaj zelo ugoden in ker poseduje družba veliko bančno imovino. Kljub znižanim cenam je kupčija prav dobra in more družba delavce v polni meri zaposliti. Z nemško in angleško skupino je družba v polnem sporazumu.< Priporoiamo '• 1 " •• M Dve češki in ena dunajska tovarna klobukov imajo vsaka 25% delniške glavnice Prve jugoslovanske tovarne klobukov v Goldovu pri Sisku. Sedaj so odkupile od Prve Hrv. Štedione še ostanek delniške glavnice 25% ali 5 mil. dinarjev. Tovarno, ki napravi na dan 400 tucatov klobukov in ki zaposluje 500 delavcev, bodo razširili. odpiračem domači in dober izdelek! Schmoll ova že 50 let najbojjša krema za čevjje DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 15. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave >Balat«-jermen in pripadajočih spojk. (Pogoji so na vpogled pri istem odele-nju.) — Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 10. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg sena; do 17. oktobra I. 1. pa glede dobave rudarskih pregrinjal in platna za plahte. — Vr-jSile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 19. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih -železnic v Subotici glede dobave gumijevega materijala; dne 22. oktobra t. 1. glede dobave 3794 komadov lesenih držajev za sekire, lopate in kladiva. — Dne 23. oktobra t. 1. pri Direkciji drž. •železnic v Sarajevu glede dobave stružnic ter glede dobave zakovic; dne 24. oktobra >t. 1. glede dobave vijakov. — Dne 24. oktobra t. 1. pri Di- rekciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave hidrantov. — Dne 22. oktobra t. 1. pri Direkciji pomorskega saobra-čaja v Splitu glede dobave materijala za plovne objekte ter glede dobave mazila, petroleja, bencina, platna, tehničnega materijala, barv itd. — Dne 22. oktobra t. 1. pri Upravi drž. monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave papirja za zavijanje. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 22. oktobra t. 1. se bo vršila pri Mašinskem odelenju Direkcije drž. železnic v Ljubljani ofer-talna licitacija glede dobave kaučuko-vili cevi. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) Prodaja. Dne 8. oktobra t. 1. se bo vršila pri Glavni carinarnici I. reda (skladišče A) v Ljubljani javna prodaja različnih predmetov. TRŽNA POROČILA. TRŽNE CENE V LJUBLJANI, dne 1. oktobra 1928. Govedina: V mesnicah I. wste 17 Din, II. vrste 15 Din kg. iNa trgu: 1 kg govejega imesa I. 17 Din, II. 15, III. 12, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 15—18, ledic 18—20, možganov 20—25 loja 5—10 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 20—22-50, II. 18—20, jeter 25—27-50, -pljuC 15—20 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25, II. 20 do 22, ipljjuC 10, jeter 15, ledic 25, glave 7-50, parkljev 6, slanine trebušne 26—28, alamioe ribe in sala 28—29, slanine mešane 25—26, slanine na debelo 26—27, masti 30—34, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. 30 do 32-50 II. 25—27-50, iprekajenih parkljev 8—10, iprekajene glave 10, jezika 35 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega 13—14, jagnjetine 18—20. Konjsko meso: 1 kg konjskega meta I. 8, II. G Din. Klobase: 1 kg krakovskih 40, detarecui-skih 40, hrenovk 32, safalad 32,-'posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28 do 30 Din. Perutnina: Piščanec majhen 10—15, večji 25—35, kokoš 28—30, raca 30—35, neipitana gos 40—60 pitana gos 60—80, domač zajec, manjši 10, večji 15—20 Din. Ribe: 1 kg kar pa 25—30, linja 25, ščuke 30—35, postrvi, žive 80, mrtve 60, klima 20, mrene 15—20, pečenke 10 Din. Mleko maslo, jajca, sir: 1 liter mlaka 2-50 do 3, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega masla 45—50, masla 40, ibohinjiskega sira 28—32, sirčka 10, eno jajce 1-25—1-75 Din. Pijače: 1 liter starega vina 16—22, viina dalmatnica 11—14, 1 časa piva 3-50, 1 vrček piva 4'50, 1 steklenica piva 5-50—6 Din. Ivan Hribar: 128 Mo|i spomini. Toda že 15. februarja 1908 mi je pismo dr. Plo-jevo prineslo vest, iz katere sem izprevidel, da je dr. Šušteršič — ki je zgolj iz strankarskih razlogov pri ■volilni reformi izdal koroške Slovence s tem, da se je zadovoljil za nje z enim samim mandatom — na delu, da nam podere zahtevo po ministru krajanu in zlasti še kandidaturo grola Christalnigga. To je bilo tembolj obžalovanja vredno, ker bi bili mi ravno s to kandidaturo prav znamenito utrdili našo koroško narodno postojanko. Takole se je glasilo dr. Plojevo poročilo: »Jaz mislim, da bi bil sedaj trenotek, da bi zahtevali s vso odločnostjo jugoslovanskega ministra, da kontrolira delovanje Stuergka in Hohenburgerja. »Slovenec« piše proti ministru krajanu in zahteva resortno ministerstvo, ker dr. Šušteršiču ne diši prevzeti trnovo, zelo odgovorno mesto ministra krajana. Vsi mislijo, da je sedaj trenotek, da izposlujemo ministra krajana — to bi bila velika pridobitev. 'Pako mesto bi nam potem vedno ostalo, med tem ko resortno ministerstvo pri kaki spremembi lahko zgubimo.« Res se je tudi v tem slučaju dr. Šušteršiču posrečilo podreti oder, ki smo ga bili postavili mi za izgradnjo važne politične postojanke. 17./IV. 1912. 42. Škofovi zavodi v šent Vidu. Ko je škof dr. Jakob Missia postal nadškof in se je bil preselil v Gorico, pričakovali smo z veliko radovednostjo, kdo zasede za njim škofijsko stolico v Ljubljani. Kmalu se je izvedelo, da ima za to največ upanja mladi kanonik vrh bosenskega kapitlja dr. Jeglič, ki je potem početkom leta 1898. bil tudi res imenovan. Jaz sem se tega imenovanja jako razveselil. Novega knezoškofa sicer bliže nisem poznal. Pač pa sem ga pomnil še iz mladih let z gimnazije, kjer sem ga večkrat srečaval in so mi ga moji součenci po imenu označili. Bil je v oddelku a istega razreda, ko jaz v oddelku b. Da je naroden, vedel sem že takrat in je bilo samo po sebi umevno, ker je bil doma iz onega divnega kota naše domovine, ki nam je dala dr. Pre- šerna in škofa Ivana Zlatousta Pogačarja. Sicer seru se bil pa nekoč seznanil z njim — a le bolj površno — na kolodvoru pri Zidanem mostu, ko sva se z dr. Tavčarjem vračala od neke narodne slavnosti iz Zagreba in se je on tudi vozil v Ljubljano. Da ga je bivanje v Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Sarajevu ob strani narodno zavednega vrhbosenskega nadškofa dr. Stadlerja, ki je bil zvest sledbenik biskupa Strossnmyrja, v rodoljubju le še utrdilo, mi je bilo jasno. Razveselilo me je pa to imenovanje zlasti zato, ker sem pričakoval, da novi knezoškof omogoči složno sodelovanje duhovske inteligence s posvetno. To tembolj, ker nasproti dvorskim krogom na Dunaju ni bil vezan tako, kakor njegov prednik in mu zato pri upravljanju škofije ne bo potreba upoštevati tradici-jonalnega načela avstrijske upravne modrosti: divide et impera. Enako ko jaz razveselili so se tega imenovanja pa tudi drugi rodoljubje in je v tem oziru zlasti po- učno pismo, katero mi je dne 29. marca 1899 pisal nek duhovnik. — »Hvala Bogu,« pravi v tem pismu, »ki nam je skazal svoje usmiljenje, na stara leta bom zopet prosteje dihal; narodnost ne bo več proskribi-rana. Dobili smo biskupa, ki utegne postati slovenski Strossmayr. Minila je duhomorna doba. Pesnik >Sla-vije« nikakor ne more tako vladati, kakor je vladal prišlec iz Gradca, mož brez — srca. Narodna stranka naj bo previdna, da ne pride brez potrebe v nasprotje z novim biskupom. Neki krogi v narodni stranki očitno perhorescirajo krščanstvo in pišejo v tem zmislu. Kakšen surogat hočejo dati mesto krščanstva našemu narodu? Mar kako nemško filozofijo? Borba proti zlorabi krščanstva je opravičena, nikakor pa ne zoper dogme krščanstva. Take pisave ne bo mogel odbravati novi biskup, ker je kvarna našemu narodu. Slovani smo par exc. krščani.« Ob tem splošnem razpoloženju bil sem si pa na jasnem, da je novega knezoškofa pred vsem treba rešiti izpod dr. šušteršičevega upliva. Tn poizkusil sem to. Novi knezoškof podal se je bil z Dunaja najprej v Djakovo, da se pokloni biskupu Strossmayrju. Od ondot so mi bili njegov obisk naznanili. Iz Dja-kova peljal se je skozi Sarajevo v Dubrovnik, da se ondi na otoku Lokrumu v samostanski odločenosti od sveta pripravi na svoj visoki poklic. Imel sem navado, da sem vsako leto, ako mi je le čas dopuščal, preživel spomladi po štirinajst dni v hotelu »Imperial« v Dubrovniku. To leto me je sicer delo zadrževalo doma; vendar se, koj ko iz novinskih poročil izvem, da se je nastanil tamkaj knezoškof Jeglič, odločim, da odpotujem tjekaj. Par dni po svojem prihodu obiščem dr. Jegliča na Lokrumu, da mu lično čestitam na njegovem imenovanju. Videl sem, da se je mojega obiska razveselil. Kramljala sva dokaj dolgo o razmerah v Sloveniji in posebej še v Ljubljani. Tekom razgovora skušal sem visokega cerkvenega funkoijonarja prepričati, kako potrebno bi bilo vzpostaviti enotno fronto narodnih bojevnikov za skupno borbo, mesto dosedanjih dveh, ki se borita ločeno in vsaka po svojih posebnih načrtih. Povedal sem tudi kako si to zamišljam. Knezoškof me je pazljivo poslušal in mi je v glavnem pritrjeval. Vendar je bilo videti, da se v podrobnostih — tudi le s kako izjavo — ne mara vezati, dokler ne prouči stvari na licu mesta. (Dalj« prihodnjič.) Kruh: 1 kg .belega 5-50, črnega 4 50, rženega 4-50 Din. Sadje: 1 .kg luksuznih jabolk 8, jabolk I. 6, II. 4, III. 3, luksuznih hrušk 10, hrušk I. 8, II. 6, III. 3, ena pomaranča ‘2—3, 1 kg rožičev 8, mandeljnov 52—70, orehov 10, luščenih orehov 32, češpelj 4—6, grozdja 6—14, liter brusnic 12—13 Din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72—76, Santos 46—48, Rio 32—40, pražene kave 1. 90—100, II. 70—80, III. 50-60, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 19, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4 50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli morske debele 2-50, soli kamene mlete 2'75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, :po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7, 1 kg testenin I. 10, II. 9, 1 kg pralnega luga 3-75, čaja 80 Din. Mlevski izdelki: 1 kg uioke št. 0 na debelo 430—435, na drobno 5, št. 2 na debelo 410—415, na drobno 4-75, št. 4 na drobno 4-50, št. 5 na debelo 390—395, št. 6 na debelo 310—325, na drobno 4, 1 kg kaše 550 do 6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 10—12, otrobov 2-50, koruzne moke 4-50, koruznega zdroba 4-50—5, pšeničnega zdroba 6—7, ajdove moke 1. 8—9, II. 6—7, ržene moke 4-50—5 Din. Žito: 1 q pšenice 300, rži 300—325, ječmena 300 —315, ovsa ‘280—315, prosa 300, nove, sušene koruze 325—330, ajde 290—300 dinarjev. Kurivo: 50 kg premoga 30, tona premoga 440, 1 kub. ineteir trdih drv 160, mehkih drv 60—75 Din. Krma: 1 q sladkega sena 130, polsladkega 120, kislega 75—100, slame 60—65 Din. Zelenjava in gobe: 1 kg solate ajserice 4—5, endivije 4—5, radiča 2—3, poznega zelja 1—1-50, rdečega zelja 3—4, kislega zelja 5, ohrovta 2—2-50, karfijol 10—12, kolerab 2—3, kolerab podzenrljic 1—1-50, špinače 4—5, paradižnikov 6—7, kumar 1—1-50, buč 2—8 .fižola v stročju 5—6, luščenega 5—6, čebule 4, česna 10—12, krompirja 1-50—2, repe 1—1-50, kisle repe 4, merica jurčkov 5—6, korenja 1—3, peteršilja 5, zelenjave za juho 5, zelene paprike 6—7 Din. Motvoz Grosuplje Tovarna motvoza in vrvarna d. d. GROSUPLJE pri UUBLJANI Trajno in koristno, primerno darilo so , šivalni streli in kolesa znanih*? „Gritzner“ in „Adler“ v raznls opremah. — Edino te pri 3V Ogrejte si razstavo brez ob- Josip Petelincu veznosti nakupa. — Tudi na obroke. "7 . — Večletna garancija. — Pouk v LJUBSj8na 0 vezenju brezplačen. -DC blizu Preiernovega spomenik« ob vodi. REMEC & Co. LJUBLJANA TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA, LESNA INDUSTRIJA. Pisarna: Kennikova ulica St. 7. PjOHIŠTVO iz upognjenega • • lesa. • • OPREMA za restavracije, kavarne, gledališča. POHIŠTVO za pisarne. OKLENJENI LES (Sperrholz) ZA MIZARSTVO. Prešani furnirji • - za stole. • • ODLIKOVANJA: Zlata kolajna na mednarodni razstavi Zlata kolajna In lastni pokal na mednarodni SPECIJALNI LESNI IZDELKI EN GROS! Otroški kotači, torbni in telovadni obroči, stiskalnice za sadne sokove, Igralni vlaki za • otroke etc. - Ročaji za orodje. . BRUZELLES 1925. razstavi. PARIŠ 1925. - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 H. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE ODJEMALNE STRACE KNJIŽICE J0URNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE I. T. D. nnnm akumulator-KHUIU ske baterije n IIT A Prima domač H V I U izdelek MIRIBDR .J. J F. Dni L. Hikul, Ljubljana Mestni trg 15 DEŽNIKI! DEŽNIKI! VELETRGOVINA A. ŠARABON v Ljubljani priporoča Špecerijsko DKUZBA Z O. K žganje, Lastna prozama za kavo In mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago I Komanda 8. žandarmeriskog poka namerava dati izraditi sledeče tiskovine: 50.000 faba delovodnog protokola, 11.000 tabaka Stanicne službene knjige, 750 blokova patrolnih listova i 1.500 komada priznanica za kiriju. Pozivaju se svi oni koji žele ove tiskovine dobaviti, neka predložo svoje pismeno sa Din 5’— taksirano ponude najdaljo do 11 sati IG. oktobra 1928. godine blagajniku ovog puka, kod kojeg so mogu dobiti i sve informacije, te obrasci navedenih tiskanica. Izrada i dobava ustupiti če se najjef-tinijem ponudjaču onda istom kada zato dodje odobrenje od komande žandarmerije iz Beograda. E. broj 10.842, 8 žandarmeriskog puka. Tvornica kuvert Ir* konfekcija papirja LJUBLJANA Vožarski pot št. 1 Karlovška cesta št. 2 LIKERJE Medlcln.ini Cognnc, 1 aJCnl-Cognac, Rum, Jamalka- Hum, Pelinkovec, Slivovko, Tropinovec, Sadjevec, Drlnjevec, Vermul * vino, Malinovec In neoslajenl Malinov sok (Succus), Rumoiol In špirit, v najboljši - - kakovosti In po naJnISJt ceni prlporoCa - - družba as o. z. ALKO" LJUBLJANA, Kollzej. Ure. zlatnine In srebrnine - LJUBLJANA - lIlHlliiiHiiillIllliiilllllIlllllliimiiiiiinuiiiiniii h a s t n a pr otok ol Irana tovarna v Švici 'laMovuiJ. oljn.tlb b*nr, flrn.2., laket In noklnr.k.ta ktaja. — falota komičnih In rurinln.kih barv. — PotrebUl«. »a illkarj«, p!o-•kar]., ličarje In druga, m t U itroka epadajola. Se priporočam Ivan Jančar TRGOVINA MIKLOŠIČEVA. C. A skladišče VIDOVDANSKA 14. R. RANZINGER, LJUBLJANA Telefon 2000 (RAJKO RANZINGER) Telefon 2000 Špedlcljsko podjetje, skladišče, carinsko posredništvo, prevažanje pohištva k MALINOVEC in druge brezalkoholne pijače, naravne, brez esenc, brez saharina in kemikalij, iz svežega sadja in grozdja RUDOLF NIEFERGAL MARIBOR, Koroška cesta št. i MIRTU« vonco In šopka za pomkonajnovolšlH oblik, boiKno prtičke (rutico), umotno cvetlico In porosa, nagrobna vonco I. t. d. nudi po konkuronšnlh conah Cvetlicama PodCetrtsk Lastnik: RADO PREGRAD. SpodJailjota: Mfrtni voncl tat Šopki. q\HOCf j. - v tovarna T vinskega kisa, d. z o. z* Ljubljana nudi najflnejil In najokusnej« namizni kis Is pristnega vina. Tehnlino in hlglJenlCno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo 1 TRG..IND. O. D. MCDIfl ID LJUBLJANA PiCI\l\Ul\ GREGORČIČEVA 23 Ureja tir. IT AN FLB96. - Za trgorufe. - industrijsko d. d. >MBRIUR< kot isdajatdja in tiskarja: 0. MIHALBK, Ljubljana.