Listek.
387
Pod širvm nebem t ve" se modli deti, pod chmurnvm nebem upi na kolenou; »Rac naše prosbv,  Bože,  vyslyšeti, rac  utišiti zemi  rozechveuou, hnev  odejmouti  od  nas,  svAo lidu, tu  prosbu  vyslyš:   dej  zas zemi  klidu!«
Co nasbirala  Mska k  vlasti užši,
co  vynes na den um naš v namah  bedim,
co bylo pastvou pro oko a   duši,
to všechno  za noc spustošeno  jednu !
A když i začnem  vši  tu  praci  znova,
vždy naše radost bude nehotova !
K nam vlašt'ovička z jihu priletela
i oblegala smutne misto ziitin-ie";
kde litulne" sve" hnizdo  vloni mela,
vse pusto koleni!  .  .  ,  a my nežehrame,
že nyni zase z toho zkdzy sidla
v kraj  št'astnejši  ji nesou kfidla.
Hlas krajem leti: Bralfi,  pomozte nam!
jednoho  otce  dcery jsme a syni,
i srdce sve" a ruce našim ženam
i našim detem zotvirejte nyni:
jet' odklad smrti, tak je hrozno všude
pomozte, bratf i!  než snad  pozde bude!
Preložil Gustav DSrfl.
»Goriška Tiskarna* Gaberščekova je razposlala tode okrožnico: »,,Izbrane pesmi". Zložil Anton Funtek. — Pod tem naslovom izidejo 15. junija najlepše pesmi proslavljenega slovenskega pesnika. Obsegale bodo 10 tiskanih pol in izidejo kot 38. in 39. snopič ,,Slovanske   knjižnice".   Ali  tiskane bodo lično in na  boljšem popirju.
Ta krasna knjiga bo posvečena Ljubljani, kar pove prva pesem. Tiskala se bo v 1000 iztisih nad število naročnikov. Posamični iztisi se bodo prodajali le po 50 kr,, a čisti dohodek se pošlje mestnemu magistratu ljubljanskemu v pomoč revnemu prebivalstvu. Ako se knjiga razproda, dobi Ljubljana okoli 200 gld. — Založništvo prosi prijatelje lepe slovenske pesmi in naše nesrečne Ljubljane, naj bi zbirali odjemnike med svojimi znanci. Cena 50 kr. za tako knjigo je itak nekaj nenavadnega na slovenskem slovstvenem polju.«
O Slomšekovi pesmi, ki smo jo v zadnji številki objavili, smo dobili od istega g. Fr. Praprotnika nekoliko popravka. Rekli smo bili zadnjič, da je podpis pod nemškim voščilom nekoliko nejasen. Sedaj pa nas je g Praprotnik opozoril, da niti ni podpisan Anton Slomšek, ampak Ant. Glojek; zajedno nam je o Glojkovem prijateljstvu do Slom-šeka poslal g. Praprotnik po informacijah preč. gospoda Žehla, župnika v Mozirju, tode pojasnilo:
»Anton Glojek je bil vrstnik in iskren prijatelj Slomšekov. Doma je bil v Gornjem gradu, in g. župnik Zehel se le še toliko spominja, da je rano umrl, pa ne ve več prav kje, ali na Laškem ali pa tam kje v bližini. Tudi župnije, na kateri je A. Glojek takrat služboval, ko je bil Slomšek na Bizeljskem, g. župnik ni vedel imenovati. Slomšek  in Glojek   sta   bila oba x\ntona in sta ob enem   (17. januvarija)   obhajala vsaki